Uradni list

Številka 40
Uradni list RS, št. 40/2010 z dne 21. 5. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 40/2010 z dne 21. 5. 2010

Kazalo

2061. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013, stran 5805.

Na podlagi 10. in 12. člena ter v zvezi z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) ter 10. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2007–2013 (CCI 2007 SI 06 RPO 001), ki ga je potrdila Komisija EU z odločbo št. K(2007) 4136 z dne 12. 9. 2007, zadnjič spremenjenega z odločbo Komisije K(2009)10300 z dne 17. 12. 2009 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2007–2013) v letih 2010–2013. PRP 2007–2013 je dostopen na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu MKGP).
(2) S to uredbo se določajo vrste ukrepov, upravičene naložbe in aktivnosti, upravičenci, upravičeni stroški, pogoji za upravičenost, merila za izbor, postopki za izvajanje posameznih ukrepov, nadzor nad izvajanjem ukrepov, višina sredstev ter finančna merila za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 473/2009 z dne 25. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 144 z dne 9. 6. 2009, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1698/2005/ES),
– Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 209 z dne 11. 8. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1437/2007 z dne 26. novembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 322 z dne 7. 12. 2007, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1290/2005/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1320/2006 z dne 5. septembra 2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 243 z dne 6. 9. 2006, str. 6; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1320/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 74), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 484/2009 z dne 9. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1975/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 145 z dne 10. 6. 2009, str. 25), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1975/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 15), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 482/2009 z dne 8. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1974/2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 883/2006 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi z vodenjem računovodskih evidenc plačilnih agencij, izjavami o izdatkih in prejemkih ter pogojih za povračila izdatkov v okviru EKJS in EKSRP (UL L št. 145 z dne 10. 6. 2009, str. 17), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1974/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1848/2006 z dne 14. decembra 2006 o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja skupne kmetijske politike ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 595/91 (UL L št. 355 z dne 15. 12. 2006, str. 56; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1848/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o odločitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 171 z dne 23. 6. 2006, str. 90), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1233/2007 z dne 22. oktobra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 885/2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 279 z dne 23. 10. 2007, str. 10), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 885/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5), zadnjič spremenjene s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 27/2007 z dne 27. aprila 2007 o spremembi priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP (UL L št. 209 z dne 9. 8. 2007, str. 48), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1998/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 800/2008/ES) in
– Sklepa Sveta z dne 20. februarja 2006 o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007–2013) (UL L št. 55 z dne 25. 2. 2006, str. 20; v nadaljnjem besedilu: Sklep Sveta 55/2006/ES),
– Sporočila Komisije – Smernice skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2; v nadaljnjem besedilu: Sporočilo Komisije 244/2004/ES),
– PRP 2007–2013.
II. VRSTE UKREPOV
2. člen
(vrste ukrepov)
(1) V skladu z 20. členom Uredbe 1698/2005/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 1. osi:
– usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu – ukrep 111,
– pomoč mladim prevzemnikom kmetij – ukrep 112,
– zgodnje upokojevanje kmetov – ukrep 113,
– posodabljanje kmetijskih gospodarstev – ukrep 121,
– povečanje gospodarske vrednosti gozdov – ukrep 122,
– dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom – ukrep 123,
– izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva – ukrep 125,
– sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane – ukrep 132,
– podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane – ukrep 133,
– podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev – ukrep 142.
(2) V skladu z 52. členom Uredbe1698/2005/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 3. osi:
– diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti – ukrep 311,
– podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij – ukrep 312,
– osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo – ukrep 321,
– obnova in razvoj vasi – ukrep 322,
– ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja – ukrep 323.
(3) V skladu s 63. členom Uredbe 1698/2005/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 4. osi LEADER (Liaison Entre Actions de Développement de l'Economie Rurale; v nadaljnjem besedilu: LEADER):
– izvajanje lokalnih razvojnih strategij – ukrep 41 (411, 412, 413),
– spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja – ukrep 421,
– vodenje lokalnih akcijskih skupin, pridobitev strokovnih znanj in animacija območja – ukrep 431.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. PRP 2007–2013 je dokument Republike Slovenije, ki ga je odobrila Evropska komisija in vsebuje prednostne naloge v Republiki Sloveniji na področju razvoja podeželja;
2. vlagatelj je fizična ali pravna oseba, ki kandidira za pridobitev sredstev po tej uredbi;
3. upravičenec je fizična ali pravna oseba, ki so mu odobrena sredstva po tej uredbi;
4. prejemnik sredstev je upravičenec, ki za izvedene aktivnosti prejme sredstva po tej uredbi;
5. kmetijsko gospodinjstvo so člani kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Pri drugih oblikah kmetijskih gospodarstev, ki jih določa zakon, ki ureja kmetijstvo, se kot član kmetijskega gospodinjstva šteje član, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva, in sicer: nosilec kmetijske dejavnosti, njegovi potomci ali njegovi posvojenci in njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji, njegovi vnuki oziroma potomci njegovih posvojencev in njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji, njegov zakonec ali zunajzakonski partner, njegovi bratje in sestre ter njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji in njihovi potomci, njegovi starši, njegovi stari starši, njegov posvojitelj;
6. kombinirana naložba je naložba, kadar je na podlagi te uredbe izveden en razpis za dva ali več ukrepov PRP 2007–2013 za kombinirane naložbe.
4. člen
(organi PRP 2007–2013)
(1) Organ upravljanja PRP 2007–2013 v skladu s 75. členom Uredbe 1698/2005/ES je MKGP.
(2) Akreditirana plačilna agencija v smislu 6. člena Uredbe 1290/20005/ES je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP).
(3) Neodvisni organ za finančni nadzor je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna (v nadaljnjem besedilu: organ za finančni nadzor), ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.
III. USPOSABLJANJE ZA DELO V KMETIJSTVU, GOZDARSTVU IN ŽIVILSTVU – ukrep 111
5. člen
(predmet podpore)
Predmet podpore je usposabljanje in informiranje ciljne skupine s področja kmetijstva, gozdarstva in živilstva, ki ni del rednega izobraževalnega sistema.
6. člen
(upravičeni stroški)
Podpora predstavlja finančno pomoč, ki se izplača na podlagi finančno ovrednotenega točkovanja vsebin usposabljanja. Dodeli se organizatorjem izvajanja usposabljanja, informiranja oziroma izvajalcem postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij za pridobitev certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji ciljnih skupin s področja kmetijstva, gozdarstva in živilstva na podlagi finančno ovrednotenega točkovanja, ki se določi v javnem razpisu. Sredstva se izplačajo na podlagi dokazil o udeležbi ciljne skupine ukrepa in poročila o izvedenem usposabljanju ali informiranju. Znesek za eno informiranje ali usposabljanje na osebo znaša od 27 eurov do 1.500 eurov. Minimalni znesek na eno izvedeno informiranje ali usposabljanje znaša 400 eurov. Normativi za točkovanje izvajanja informiranja ali usposabljanja, ki se finančno ovrednotijo, se določijo z javnim razpisom. Cene na uro usposabljanja oziroma informiranja se določijo v javnem razpisu.
7. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so javne in zasebne izobraževalne ustanove, raziskovalne ustanove, javni zavodi, interesna združenja, stanovska združenja in organizacije s področja kmetijstva, gozdarstva in živilstva.
8. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. predložitev programa usposabljanja, informiranja ali postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij za pridobitev certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji, ki se izvedejo po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev;
2. usposabljanje in informiranje se izvaja v obliki seminarjev, delavnic, predavanj, praktičnega prikaza na terenu, modulov ali pridobitve certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije;
3. pridobivanje novih znanj, veščin in informacij mora vključevati vsaj eno od naslednjih vsebin:
a) optimizacija proizvodnih procesov ali tehnologij,
b) uvajanje novih tehnologij ali proizvodov,
c) tradicionalna znanja,
d) podjetništvo,
e) soočenje z novimi izzivi,
f) informacijsko – komunikacijska znanja ali
g) seznanjanje z zakonodajnimi področji;
4. udeleženci usposabljanja in informiranja so fizične ali pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo v skladu s 1. točko 3. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08; v nadaljevanju: ZKme-1), gozdarstvom in živilsko predelovalno dejavnostjo, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
a) fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, morajo biti vpisane v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu RKG);
b) če se aktivnosti udeležujejo zaposleni v podjetjih, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, morajo biti le ta vpisana v RKG;
c) če se aktivnosti udeležujejo zaposleni v podjetjih, ki se ukvarjajo z gozdarstvom ali živilskopredelovalno dejavnostjo, morajo biti ta podjetja registrirana za opravljanje teh dejavnosti;
d) fizične osebe, ki se ukvarjajo z gozdarstvom, morajo biti lastniki ali solastniki vsaj pol hektarja gozda;
5. eno usposabljanje mora trajati najmanj osem enot po 45 minut. Skupino slušateljev mora sestavljati najmanj deset oseb;
6. pri informacijskih aktivnostih mora aktivnost trajati najmanj tri enote po 45 minut. Skupino slušateljev mora sestavljati najmanj deset oseb.
(2) Podrobnejši pogoji glede vsebine programa, vlagateljev, oblik izvajanja, časovnih omejitev in posameznih tematskih sklopov se določijo z javnim razpisom.
(3) Obveznosti upravičenca so:
a) udeleženci usposabljanja ali informiranja morajo prejeti potrdilo o uspešno zaključenem usposabljanju ali informiranju ali pa certifikat;
b) udeležba slušatelja na posameznem usposabljanju ali informiranju mora biti vsaj 80 odstotna;
c) udeležba slušateljev na posameznem usposabljanju ali informiranju mora biti brezplačna;
d) na ARSKTRP predložiti poročilo o opravljenem usposabljanju ali informiranju oziroma izdanih certifikatih.
(4) Podpore se ne dodelijo za projekte, ki prejmejo za isti namen podporo na podlagi ukrepov, navedenih v Uredbi Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358, 16. 12. 2006, str. 3) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1857/2006/ES).
9. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednji vidiki:
1. vsebina programa usposabljanja ali informiranja,
2. reference izvajalca,
3. način izvajanja programa usposabljanja ali informiranja,
4. regionalni vidik.
(2) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v odprtem javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki na podlagi ocene dosežejo spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
10. člen
(finančne določbe)
(1) Najvišja stopnja pomoči znaša 100 odstotkov finančno normiranih enot. Najnižji znesek, ki ga lahko uveljavlja vlagatelj na posamezno vlogo, znaša 10.000 eurov, najvišji pa do 500.000 eurov.
(2) Do podpore so upravičene aktivnosti, nastale od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(3) Skladno s postopkom iz XXIII. poglavja te uredbe se izberejo projekti do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
(4) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 10.070.155 eurov javnih sredstev.
IV. POMOČ MLADIM PREVZEMNIKOM KMETIJ – ukrep 112
11. člen
(predmet podpore)
Predmet podpore je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije.
12. člen
(upravičeni stroški)
Podpora je enkratna finančna pomoč, ki ne zajema upravičenih stroškov.
13. člen
(vlagatelj)
Do podpore pomoči mladim prevzemnikom kmetij so upravičeni vlagatelji, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na območju Republike Slovenije, so starejši od 18 let in mlajši od 40 let, oziroma vlagatelji, ki dopolnijo 40 let v letu prijave na razpis, in prvič lastniško prevzemajo kmetijo.
14. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. biti morajo nosilci in lastniki kmetijskega gospodarstva, ki ob oddaji vloge obsega vsaj 3 ha primerljivih kmetijskih površin, kamor spada tudi gozd, razen kmetij, ki imajo v stalni reji ali lasti ob oddaji vloge vsaj:
a) 1 000 pitancev perutnine ali 200 puranov v turnusu ali 400 nesnic,
b) 50 plemenskih samic oziroma 200 pitancev v turnusu, če redi kunce za meso,
c) 6 GVŽ za vzrejo istovrstnih živali ali
d) 40 čebeljih družin;
2. za namen izvedbe tega ukrepa se šteje, da je prvič kot nosilec kmetijskega gospodarstva prevzel kmetijsko gospodarstvo, če je bil prvi lastniški prevzem kmetije izveden največ 16 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis za izvedbo tega ukrepa. Kot prvi lastniški prevzem kmetije se upošteva prvi lastniški prevzem celotne kmetije. Kot lastniški prevzem se šteje vpis v zemljiško knjigo oziroma predložitev predloga za vpis v zemljiško knjigo. Kot prvi lastniški prevzem se upošteva tudi prevzem kmetije, ki je večja od kmetije, ki jo je do zdaj imel v lasti vlagatelj in za ta ukrep še ni uporabil sredstev. Prenos kmetije med partnerjema zakonske ali zunajzakonske skupnosti se ne šteje k ukrepu po tem poglavju;
3. ob predložitvi vloge mora biti prevzeta celotna kmetija s strani vlagatelja oziroma s strani vlagatelja in njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Prenosnik ima možnost, da iz prevzema izključi zemljišča v velikosti do 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin, ki jih lahko zadrži zase ali pa se uporabijo za izplačilo dedičev, ob upoštevanju pogojev, da mora kmetijsko gospodarstvo tudi po odpisu takih kmetijskih zemljišč izpolnjevati pogoj glede najmanjšega obsega primerljivih kmetijskih površin v lasti. Iz prevzema so lahko izključeni objekti in sredstva, namenjeni za opravljanje dodatne nekmetijske dejavnosti ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
4. vlagatelj mora imeti ob oddaji vloge ustrezno poklicno znanje in mora biti ustrezno usposobljen. Kot izpolnjevanje tega pogoja mora mladi prevzemnik imeti:
a) vsaj dokončano osnovno šolo, najmanj pet let izkušenj z delom na kmetiji in pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja kmetovanja ali s kmetovanjem povezanih dejavnosti ali
b) vsaj dokončano poklicno šolo s področja kmetovanja ali s kmetovanjem povezanih dejavnosti in najmanj tri leta izkušenj z delom na kmetiji;
5. če vlagatelj ob predložitvi vloge ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede ustreznega poklicnega znanja in usposobljenosti, mora te zahteve izpolniti najpozneje v 36 mesecih od izdaje odločbe. Načrt izobraževanja mora biti v tem primeru naveden v poslovnem načrtu;
6. vlagatelj mora imeti poravnane vse obveznosti do države;
7. prejemnik sredstev se obvezuje, da bo ostal nosilec in lastnik kmetijskega gospodarstva še najmanj pet let po prejemu podpore iz naslova tega ukrepa;
8. vlagatelj mora predložiti poslovni načrt v skladu z 2. točko 13. člena Uredbe 1974/2006/ES;
9. če prejemnik sredstev ob kontroli, ki se opravi po poteku petih let po izdaji odločbe o pravici do sredstev iz naslova tega ukrepa, ne izpolni naložbenih ciljev v višini prejetih sredstev ali načrta izobraževanja, ki si jih je zadal v poslovnem načrtu, mora vrniti vsa prejeta sredstva iz naslova tega ukrepa;
10. če mu na podlagi vsebine predloženega poslovnega načrta na razpisu iz drugih ukrepov po tej uredbi ni uspelo pridobiti sredstev ali jih je pridobil časovno drugače, se šteje, da ni kršil določil poslovnega načrta;
11. upravičenec mora najpozneje v 30 dneh od izdaje odločbe o pravici do sredstev začeti spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN (The Farm Accountancy Data Network; v nadaljnjem besedilu: FADN) in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Obvezuje se tudi, da bo spremljal rezultate gospodarjenja na kmetiji po tej metodologiji in zagotovil obdelavo teh podatkov vsaj še pet obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. Če na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo že spremljajo gospodarjenje na podlagi vodenja knjigovodstva po drugih predpisih, spremljanje finančnih rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno;
12. v javnem razpisu se točkujejo tudi lastniško prevzeta kmetijska zemljišča v zaraščanju, če vlagatelj v poslovnem načrtu navede, da bo najkasneje v 36 mesecih od izdaje odločbe o pravici do sredstev ta zemljišča usposobil v kmetijska zemljišča v uporabi in jih vpisal v evidenco dejanske rabe kmetijskih zemljišč. Usposobitev zemljišč mora biti izvedena skladno s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.
(2) Za izračun primerljivih kmetijskih površin se upošteva dejanska raba površin v letu prenosa. Za 1 ha primerljivih zemljišč iz prejšnjega odstavka se šteje:
– 1 ha njiv ali vrtov ali
– 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, pašnikov ali
– 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov, pokritih površin v vrtnarstvu, pridelavi jagod ali jagodičja, pridelavi gob ali
– 1 ha kmetijskih zemljišč v zaraščanju iz 12. točke prvega odstavka tega člena, ali
– 8 ha gozdov.
(3) Gozd se ne upošteva pri točkovanju velikosti kmetijskega gospodarstva v javnih razpisih.
15. člen
(finančne določbe)
(1) Višina sredstev se določi na podlagi doseženih točk pri ocenitvi prispelih vlog in znaša do 70.000 eurov na upravičenca.
(2) Pri vlogah se ocenjujejo:
– razvojni, regionalni in socialni vidiki kmetije,
– tržni in ekonomski elementi proizvodnje,
– okoljski vidiki kmetijske proizvodnje,
– stroški prenosa kmetije.
(3) Skladno s postopkom iz XXIII. poglavja te uredbe se z odprtim javnim razpisom izberejo projekti do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
(4) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 35.253.236 eurov javnih sredstev.
V. ZGODNJE UPOKOJEVANJE KMETOV – ukrep 113
16. člen
(predmet podpore)
Predmet podpore je izplačilo sredstev v obliki letne rente upravičencu, ki se odloči, da bo prenehal opravljati pridobitno kmetijsko dejavnost, dopolnilno dejavnost na kmetiji in gozdarsko dejavnost na kmetijskem gospodarstvu zaradi prenosa gospodarstva na mlajšega prevzemnika.
17. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so fizične osebe, ki nepreklicno prenehajo opravljati pridobitno kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo ter celotno kmetijsko gospodarstvo prenesejo na izbranega prevzemnika (v nadaljnjem besedilu: prenosniki).
18. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Prenosnik kmetijskega gospodarstva mora na dan oddaje vloge izpolnjevati naslednje pogoje:
1. je starejši od 57 let in hkrati ne dosega upokojitvene starosti 63 let za ženske in 65 let za moške;
2. je pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti;
3. še ni upokojen;
4. prenosnik je na kmetijskem gospodarstvu, ki se prenaša, kmetoval vsaj zadnjih 10 let;
5. kmetijsko gospodarstvo, ki se prenaša, mora imeti v lasti vsaj 5 ha primerljivih kmetijskih površin, kamor spada tudi gozd, razen kmetij, ki imajo v stalni reji ali lasti ob oddaji vloge vsaj:
a) 1 000 pitancev perutnine ali 200 puranov v turnusu ali 400 nesnic,
b) 50 plemenskih samic oziroma 200 pitancev v turnusu, če se kunci redijo za meso,
c) 10 GVŽ za vzrejo istovrstnih živali ali
d) 40 čebeljih družin;
6. prenosnik mora nepreklicno prenehati opravljati pridobitno dejavnost, povezano s kmetijstvom in gozdarstvom, ter dopolnilno dejavnost na kmetiji;
7. prenosnik mora celotno kmetijsko gospodarstvo predati izbranemu prevzemniku; za svoje potrebe lahko obdrži stanovanjsko enoto ter največ 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin. Iz prevzema so lahko izključeni objekti, namenjeni opravljanju dodatne ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
8. prenosnik je bil vsaj zadnjih sedem let in vključno na dan oddaje vloge neprekinjeno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti;
9. prenosnik mora imeti poravnane vse obveznosti do države;
10. prenosnik mora priložiti podpisano in overjeno izjavo prevzemnika, da je seznanjen ter se strinja s pogoji prevzema po tem ukrepu.
(2) Za izračun primerljivih kmetijskih površin se upošteva dejanska raba površin v letu prenosa. Za 1 ha primerljive kmetijske površine se za namen iz tega ukrepa šteje:
– 1 ha njiv ali vrtov ali
– 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, pašnikov ali
– 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov, pokritih površin v vrtnarstvu, pridelavi jagod ali jagodičja, pridelavi gob ali
– 8 ha gozdov.
(3) Prevzemnik kmetijskega gospodarstva mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. na dan prenosa, to je z dnem notarske overitve podpisa pogodbe o prenosu kmetijskega gospodarstva, ne sme biti mlajši od 18 let in ne starejši od:
a) 40 let ob prvem lastniškem prevzemu ali
b) 50 let, če se poveča njegovo kmetijsko gospodarstvo;
2. najpozneje z dnem oddaje vloge mora naslediti celotno kmetijsko gospodarstvo, razen dovoljenega 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin, ki jih lahko zadrži prenosnik. Iz prevzema so lahko izključeni objekti, namenjeni opravljanju dodatne ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ter stanovanjske površine;
3. najpozneje na dan oddaje vloge mora postati nosilec in lastnik kmetijskega gospodarstva;
4. kot prevzemnika lahko nastopata zakonska oziroma zunajzakonska partnerja v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja. S pooblastilom morata določiti tistega od njiju, ki izpolnjuje vse pogoje, določene za prevzemnika;
5. prevzemnik se obvezuje:
a) da bo izpolnil vsebino poslovnega načrta o razvoju kmetijske dejavnosti in opravljal kmetijsko dejavnost v skladu s poslovnim načrtom,
b) ohranil obseg prevzetih primerljivih kmetijskih zemljišč ali obseg staleža živali najmanj v obsegu, ki je bil podlaga za vstop prenosnika v ta ukrep, vsaj še pet let od pravnomočnosti odločbe o pravici do sredstev prenosnika,
c) bo nosilec in lastnik kmetije vsaj še pet let od pravnomočnosti odločbe o pravici do sredstev prenosnika;
6. prevzemnik mora imeti ob oddaji vloge ustrezna poklicna znanja in mora biti ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti. Če ob prijavi na javni razpis ne izpolnjuje pogojev glede poklicnih znanj in usposobljenosti, mora potrebno izobraževanje predvideti v poslovnem načrtu in v roku največ 36 mesecev od izdaje odločbe o pravici do sredstev prevzemniku ali prenosniku pogoj izpolniti. V roku 30 dni po izpolnitvi pogoja mora o tem obvestiti ARSKTRP.
Za izpolnjevanje ustreznega poklicnega znanja in usposobljenosti mora prevzemnik imeti:
a) v primeru prevzemnika iz 1.a točke tega odstavka:
– vsaj dokončano osnovno šolo in najmanj pet let izkušenj z opravljanjem kmetijske ali gozdarske dejavnosti in pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo 4. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti ali
– vsaj dokončano poklicno šolo s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti (agro-živilska, veterinarska, gozdarska, lesarska izobrazba) in najmanj tri leta izkušenj z opravljanjem kmetijske ali gozdarske dejavnosti;
b) v primeru prevzemnika iz 1.b točke tega odstavka:
– vsaj pet let izkušenj z opravljanjem kmetijske ali gozdarske dejavnosti ali
– vsaj dokončano poklicno šolo s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti (agro-živilska, veterinarska, gozdarska, lesarska) in najmanj tri leta izkušenj z opravljanjem kmetijske ali gozdarske dejavnosti.
7. predložiti mora poslovni načrt v skladu z 2. točko 13. člena Uredbe 1974/2006/ES;
8. najpozneje 30 dni po izdaji odločbe o pravici do sredstev mora uvesti spremljanje rezultatov gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu (FADN ali knjigovodstvo ali vsakoletni opis stanja na kmetijskem gospodarstvu).
(4) Če je več solastnikov kmetijskega gospodarstva in vsi izpolnjujejo pogoje, si lahko glede na delež solastništva delijo rento. Če je več solastnikov in le eden izpolnjuje pogoje, ta pridobi celotno rento, ki pripada kmetijskemu gospodarstvu, vendar mora biti kmetijsko gospodarstvo preneseno na istega prevzemnika v celoti.
(5) Prevzemnik je dolžan v času prejemanja rente prenosnika, vendar minimalno še pet let od pravnomočnosti odločbe o pravici do sredstev prenosnika, pred vsako morebitno odtujitvijo zemljišč, ki so prenosniku omogočila vstop v ukrep, zaprositi za soglasje ARSKTRP. Če ARSKTRP soglasja ne izda, odtujitev v danem času prejemanja rente prenosnika, vendar minimalno še pet let od pravnomočnosti odločbe o pravici do sredstev prenosnika, ni dovoljena.
(6) Ob smrti prenosnika v obdobju prejemanja rente se renta lahko prenese na zakonskega partnerja oziroma osebo, s katero je prejemnik živel v dalj časa trajajoči zunajzakonski skupnosti v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, ali nepreskrbljene otroke, če povprečje dohodkov partnerja ali otrok v preteklem letu pred tem prenosom ne presegajo minimalne plače zaposlenega v Republiki Sloveniji. Renta se v takšnih primerih preneha izplačevati in je s tem ukrep končan tisti prvi mesec tekočega leta izplačila, v katerem dohodki osebe, na katero je bila renta prenesena, začnejo presegati minimalno plačo, ki je bila objavljena za preteklo leto.
(7) Prenos kmetijskega gospodarstva ne sme biti izveden več kot 16 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis za izvedbo tega ukrepa.
(8) V času, ko je prenosnik upravičen do rente, mora biti vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost, za katero dohodek na kmetijskem gospodarstvu ne dosega višine, predpisane za obvezno zavarovanje kmetov v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ob prekinitvi izplačevanja rente zavarovanec ne sme prekiniti zavarovanja.
(9) Vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz prejšnjega odstavka traja vsaj do izpolnitve minimalnih pogojev za uveljavitev pravice do pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma do končnega prenehanja izplačevanja rente.
(10) Šteje se, da člani kmetijskega gospodarstva, ki so kmetijsko dejavnost opravljali skupaj s prenosnikom pred prenosom kmetijskega gospodarstva in so bili pokojninsko in invalidsko zavarovani, po prenosu opravljajo kmetijsko dejavnost v okviru kmetijskega gospodarstva prevzemnika.
(11) Obveznost zavarovanja v skladu z osmim odstavkom tega člena velja za tiste prenosnike iz četrtega odstavka tega člena, ki uživajo rento ali delež rente in so bili do vstopa v ukrep pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti.
(12) O koncu trajanja tega ukrepa se prenosnika in prevzemnika oziroma osebo iz šestega odstavka 18. člena te uredbe, na katero je bila renta prenesena, obvesti z obvestilom.
(13) Prenos kmetije med partnerjema zakonske ali zunajzakonske skupnosti se ne šteje k ukrepu po tem poglavju.
19. člen
(finančne določbe)
(1) Celotno obdobje prejemanja rente je do deset let. Čas trajanja rente je omejen na 70. rojstni dan prenosnika.
(2) Ko prenosnik pridobi pokojnino, se znesek rente zmanjša za znesek pokojnine. Prav tako se osebi, na katero je bila renta prenesena na podlagi šestega odstavka prejšnjega člena, znesek prenesene mesečne rente zmanjša za znesek prejetega mesečnega dohodka, ki sicer ne presega minimalne plače, določene za preteklo leto.
(3) Finančna pomoč se zagotavlja v obliki rente, ki se izplačuje mesečno po dvanajstinah. Renta je sestavljena iz fiksnega dela, ki znaša 5.000 eurov na kmetijsko gospodarstvo na leto, in iz variabilnega dela, ki je odvisen od velikosti prenesenega kmetijskega gospodarstva. Gozd se ne upošteva pri izračunu variabilnega dela rente. Variabilni del se izračuna na podlagi prenesenih primerljivih kmetijskih površin v letu vstopa v ukrep. Za vsak ha prenesenih primerljivih kmetijskih površin po tem izračunu se izplača znesek v višini 300 eurov/ha na leto, vendar največ za vključno 20 ha primerljivih kmetijskih površin po tem izračunu. Če je preneseno kmetijsko gospodarstvo po tem izračunu večje, se morajo prenesti vse površine, vendar se renta ne poveča.
(4) Na kmetijah, ki imajo v stalni reji ali lasti živali, kot je določeno v 5. točki prvega odstavka prejšnjega člena, pripada upravičencu renta, ki ustreza prevzemu kmetijskega gospodarstva v velikosti 5 ha primerljivih kmetijskih površin, kar znaša 6.500 eurov na leto. Renta je enaka ne glede na to, da ima upravičenec večje število živali, kot je določeno v 5. točki prvega odstavka prejšnjega člena.
(5) Renta se usklajuje s predpisi o usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
(6) Pravica do rente se prizna prenosniku, ki mu je bila izdana pozitivna odločba, od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi popolne vloge in se začne izplačevati po izdaji odločbe.
(7) Če se v obdobju prejemanja rente v skladu s to uredbo izplačevanje rente prekine, se čas prekinitve všteva v obdobje trajanje tega ukrepa in se za ta čas obdobje prejemanja rente ne podaljša.
(8) Celoten znesek prejete rente v celotnem obdobju ne sme presegati 110.000 eurov na prenosnika vključno z revalorizacijo.
(9) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 38.097.939 eurov javnih sredstev. V skupni višini sredstev so upoštevane tudi obveznosti v višini 21.554.875 eurov iz izvajanja ukrepa zgodnje upokojevanje iz Programa razvoja podeželja 2004–2006, ki je bil potrjen z odločbo Komisije EU o potrditvi programskega dokumenta za Razvoj podeželja Republike Slovenije za programsko obdobje 2004–2006, št. CCI 2004 SI 06 GDO 00 z dne 24. 8. 2004.
(10) Skladno s postopkom iz XXIII. poglavja te uredbe se ta ukrep izvaja z odprtim javnim razpisom.
VI. POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV – ukrep 121
20. člen
(predmet podpore)
(1) Podpore se dodelijo naložbam v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, podpisane v Rimu 25. marca 1957 (Uradni list RS – mednarodne pogodbe, št. 27/04; v nadaljnjem besedilu: Priloga I k Pogodbi), vključno z naložbami, namenjenimi za opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo. Z ukrepom se podpirajo naložbe posameznih kmetijskih gospodarstev (individualne naložbe) in naložbe dveh ali več kmetijskih gospodarstev, organiziranih v združenju kmetijskih gospodarstev in registriranih v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe ali zadruge (skupne naložbe).
(2) Predmet podpore so naslednje naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo:
1. naložbe v hleve in pripadajočo opremo (oprema za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, mesa in jajc ter rejo živali;
2. naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo;
3. naložbe v druge objekte in pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo kmetijskih proizvodov za prvo prodajo prodajalcem na drobno ali predelovalcem, kamor spadata tudi ureditev nasadov trajnih rastlin pri vrtninah (beluši, artičoke ipd.) ter ureditev drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov pri pridelavi okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin;
4. naložbe v objekte in pripadajočo opremo za pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic razen opreme, ki se podpira s tehnično pomočjo v sklopu podpor iz I. stebra skupne kmetijske politike;
5. naložbe v objekte in pripadajočo opremo za shranjevanje kmetijske mehanizacije, namenjene za lastno primarno pridelavo na kmetijskem gospodarstvu oziroma opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo;
6. naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo;
7. nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme, namenjene za primarno kmetijsko pridelavo oziroma storitve s kmetijsko mehanizacijo, skladiščenje in trženje kmetijskih proizvodov;
8. nakup kmetijskih zemljišč, ki ne presega deset odstotkov vrednosti celotne naložbe;
9. prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč;
10. nakup in postavitev mrež proti toči;
11. naložbe v postavitev pašnikov ter obore za nadzorovano pašo domačih živali in gojene divjadi;
12. naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih: odstranitev kamnitih osamelcev in krčenje grmičevja;
13. naložbe v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih, kamor spada tudi namakalna oprema, ki je lahko samostojna naložba, in v gradnjo pripadajočih vodnih virov;
14. naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva;
15. naložbe v cestno in vodno infrastrukturo, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih.
(3) Glede na obseg naložb se podpora dodeli enostavnim in zahtevnim naložbam. Enostavne naložbe so naložbe, katerih skupna vrednost načrtovanih naložb ne presega 50.000 eurov brez DDV, zahtevne naložbe pa so naložbe, katerih skupna vrednost presega 50.000 eurov brez DDV.
(4) Za namen izvajanja ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev se kot mladi prevzemnik šteje upravičenec, ki je prejel pozitivno odločbo o podpori za prevzem kmetije po nacionalni shemi državnih pomoči, na podlagi Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07 in 45/08 – ZKme-1) ter Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09) ali na podlagi te uredbe (v nadaljnjem besedilu: mladi prevzemnik).
(5) V okviru tega ukrepa se dodelijo tudi podpore za naložbe, namenjene prednostnim nalogam iz točk (a), (b), (c) in (e) prvega odstavka 16.a člena Uredbe 1698/2005/ES, za naslednje vrste aktivnosti:
1. naložbe, namenjene izboljšanju učinkovitosti uporabe dušikovega gnojila;
2. proizvodnja bioplina z uporabo organskih odpadkov;
3. naložbe v preventivne mehanizme proti škodljivim učinkom podnebnih razmer;
4. naložbe v tehnologije za varčevanje z vodo in shranjevanje vode;
5. naložbe, povezane z mlečno proizvodnjo.
21. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za naložbe iz prejšnjega člena so:
1. stroški nakupa, novogradnje ali obnove nepremičnin, to je gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov za kmetijske namene, nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, nakup pripadajoče računalniške programske in strojne opreme ter stroški novogradnje ali obnove cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture na kmetijskem gospodarstvu ter nakup pripadajoče opreme;
2. pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz), prevoza in njihove montaže ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
3. pri nakupu opreme se priznajo tudi stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces;
4. nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme, namenjene za primarno kmetijsko pridelavo oziroma opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo ter skladiščenje in trženje kmetijskih proizvodov in opreme, nakup računalniške programske opreme ter stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme in neposredni stroški izobraževanja);
5. nakup kmetijskih zemljišč;
6. stroški prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč. V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov in oljčnikov, vključno s prvo postavitvijo jagodišč, se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in postavitev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore, mrež proti toči, zaščite proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitnih mrež proti ptičem, stroški oskrbe (gnojenje in varstvo rastlin) v prvem letu postavitve. V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja hmeljišč se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (rušitvena dela, zemeljska dela), postavitev hmeljske žičnice, nakup sadik, sajenje sadik ter oskrba nasada (gnojenje, varstvo rastlin, rez hmelja, napeljava vodil ter napeljava poganjkov hmelja na vodila, okopavanje in namakanje) v prvem letu postavitve nasada;
7. nakup in postavitev zavarovanih prostorov;
8. nakup in postavitev mrež proti toči;
9. stroški prve ureditve nasadov trajnih rastlin pri vrtninah ter stroški ureditve drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov pri pridelavi okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin;
10. stroški postavitve pašnikov, nakup materiala in pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma stroški postavitve obor, nakup materiala in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi;
11. stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskem gospodarstvu;
12. nakup namakalne opreme;
13. stroški ureditve ogrevanja z obnovljivimi viri energije na kmetijskih gospodarstvih;
14. prispevek v naravi skladno s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES;
15. stroški, povezani z vodenjem kmetijskega gospodarstva ter nakupom pripadajoče računalniške programske in strojne opreme;
16. splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge in poslovnega načrta, stroški pridobitve gradbene dokumentacije ter priprava zahtevkov za izplačilo, v višini do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa. Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu.
(2) Vlagatelj pred datumom začetka upravičenosti stroškov ne sme začeti z deli, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev, razen za nakup sadilnega materiala. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali od datuma zaprtja javnega razpisa do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Do podpore pa so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali po 1. januarju 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko z javnim razpisom določi posamezne upravičene stroške, ki lahko nastanejo šele po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(4) Kot ena naložba se štejejo vsi istovrstni upravičeni stroški, ki se nanašajo na isto naložbo s seznama naložb iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(5) Do nakupa nepremičnin, razen nakupa kmetijskih zemljišč, so upravičeni le mladi prevzemniki, ki so nakup nepremičnine opredelili v poslovnem načrtu v vlogi za pridobitev pomoči iz ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij po nacionalni shemi državnih pomoči, na podlagi Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07 in 45/08 – ZKme-1) ter Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09) ali na podlagi te uredbe. Nakup nepremičnin se šteje kot upravičen strošek samo, če nakupna cena nepremičnine ne presega ocenjene tržne vrednosti.
(6) Kot začetek izvedbe naložbe se šteje prevzem katerekoli obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(7) Naložba mora biti končana pred oddajo zadnjega zahtevka za izplačilo. Kot dokončanje naložbe se štejejo:
1. uporabno dovoljenje oziroma vključitev naložbe v uporabo,
2. vključitev kmetijske mehanizacije ali strojne in transportne opreme v proizvodni proces,
3. vpis nasadov sadovnjakov oziroma oljčnikov, hmeljišč in čebeljih družin v predpisane registre,
4. vpis oziroma predlog za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo.
(8) Poleg neupravičenih stroškov iz 3. točke 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
2. stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema itd.),
3. bančne stroške in stroške garancij,
4. stroške promocije.
(9) Do podpore niso upravičene naslednje vrste naložb:
1. naložbe na ravni trgovine zunaj dejavnosti, ki so predmet podpore po tem poglavju;
2. nakup rabljene opreme in rabljene kmetijske mehanizacije;
3. naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe o kmetijskih trgih;
4. naložbe, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom, ukrepe za promocijo kmetijskih proizvodov ali ukrepe za preprečevanje bolezni živali.
22. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma opravljajo storitve s kmetijsko mehanizacijo na ozemlju Republike Slovenije.
23. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev;
2. skladno s točko (a) prvega odstavka 26. člena Uredbe 1698/2005/ES mora naložba prispevati k izboljšanju splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva, in sicer:
a) podpora je namenjena le kmetijskim gospodarstvom, ki že ob predložitvi vloge ustvarijo primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na enoto vloženega dela. Kot primeren bruto prihodek se šteje prihodek v višini 1 bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu pred letom objave javnega razpisa;
b) kmetijsko gospodarstvo, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev manj kot eno leto od dneva objave javnega razpisa, mora ustvariti primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti (velja za pravne osebe ali s. p.) oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na enoto vloženega dela, najpozneje do dokončanja naložbe;
c) če kmetijsko gospodarstvo mladega prevzemnika ob predložitvi vloge še ne opravlja kmetijske dejavnosti oziroma če se je vlagatelj vpisal v register kmetijskih gospodarstev po predpisanem roku za oddajo zbirne vloge, mora ustvariti primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na enoto vloženega dela najpozneje do dokončanja naložbe;
d) izboljšanje splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva mora biti razvidno iz prijavnega obrazca pri enostavnih naložbah oziroma iz poslovnega načrta pri zahtevnih naložbah;
e) pri zahtevnih naložbah mora vlagatelj s poslovnim načrtom dokazati tudi ekonomsko upravičenost naložbe. Šteje se, da je naložba ekonomsko upravičena, če je kumulativni finančni tok pozitiven. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh MKGP, in sicer za obdobje izvajanja naložbe in nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev;
f) kmetijsko gospodarstvo mora imeti iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti že ob predložitvi vloge vsaj eno osebo v delovnem razmerju za polni delovni čas (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike);
g) kadar kot kmetijsko gospodarstvo nastopa kmetija ali fizična oseba, mora kmetijsko gospodarstvo zagotavljati obseg dela iz opravljanja kmetijskih, gozdarskih ali dopolnilnih dejavnosti vsaj v višini 1 polne delovne moči, od tega vsaj 0,5 polne delovne moči iz kmetijskih dejavnosti. To mora biti razvidno iz prijavnega obrazca pri enostavnih naložbah oziroma iz poslovnega načrta pri zahtevnih naložbah. Kaj se šteje kot polna delovna moč, se določi v javnem razpisu;
3. skladno s točko (b) prvega odstavka 26. člena Uredbe 1698/2005/ES mora biti naložba usklajena s standardi Skupnosti;
4. pri naložbah, katerih namen je izpolnjevanje standardov Skupnosti, se podpora lahko dodeli le naložbam za izpolnjevanje novo uvedenih minimalnih standardov Skupnosti. Vsebina podpore po tej uredbi so novo uvedeni standardi, ki se določijo z javnim razpisom. Mladim prevzemnikom, ki prejmejo podporo po ukrepu iz 22. člena Uredbe 1698/2005/ES, se podpora lahko dodeli tudi za naložbe za usposobitev za izpolnjevanje obstoječih standardov Skupnosti;
5. kmetijsko gospodarstvo mora z naložbo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naslednjih posebnih ciljev ukrepa:
a) uvajanje novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav,
b) usposobitev kmetijskih gospodarstev za izpolnjevanje standardov Skupnosti, za izboljšanje varstva okolja, higiene in varnosti pri delu,
c) stabilizacija dohodkov na kmetijskih gospodarstvih;
6. prispevek naložbe k izpolnjevanju navedenih posebnih ciljev ukrepa mora biti razviden iz vloge (enostavne naložbe) oziroma iz poslovnega načrta (zahtevne naložbe);
7. upoštevajo se kakršnekoli omejitve proizvodnje ali omejitve glede podpore Skupnosti po skupni ureditvi kmetijskih trgov;
8. gradbena dela morajo biti opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
9. če vlagatelj (razen kmetije, kjer so lastniki oziroma solastniki nepremičnin člani kmetije) kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnjo ali obnovo nepremičnin (ne velja za kmetijska zemljišča), ki niso v njegovi lasti, potem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vlagatelj mora imeti overjeno pogodbo o najemu nepremičnine za obdobje najmanj deset let po končani naložbi;
– vlagatelj mora imeti overjeno soglasje lastnika oziroma morebitnih solastnikov k naložbi;
10. če se vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z navedenimi predpisi;
11. upravičenec ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Upravičenec se obvezuje, da bo vsaj še pet let od zadnjega izplačila sredstev uporabljal naložbo, za katero so mu bila dodeljena sredstva, vsaj v obsegu, ki ga je opredelil v vlogi oziroma s poslovnim načrtom;
12. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidni:
a) popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
b) ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis,
c) predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis v primeru fazne gradnje;
13. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnje oziroma prenovo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov nakupa, gradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo;
14. vlagatelj mora najpozneje v 30 dneh od izdaje odločbe o pravici do sredstev začeti spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Rezultate gospodarjenja na kmetiji mora spremljati po tej metodologiji in zagotovil obdelavo teh podatkov vsaj še pet obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. Če se na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo že spremlja gospodarjenje na podlagi knjigovodstva po dejanskih dohodkih, spremljanje finančnih rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno;
15. vlagatelj ne sme biti v finančnih težavah:
a) če je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije,
b) če je vlagatelj kmetija, mora imeti nosilec kmetijskega gospodarstva poravnane vse obveznosti do države;
16. vlagatelj mora biti registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, za katero uveljavlja podporo (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike);
17. dodaten pogoj za nosilca kmetije, kadar kot vlagatelj nastopa kmetija, je, da se morajo vsi računi in dokazila o plačilih glasiti na ime nosilca kmetije. Če je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti nosilec kmetije davčni zavezanec in vsi računi se morajo glasiti na ime nosilca kmetije.
(2) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev glede na posamezno vrsto upravičenih naložb oziroma sektor primarne kmetijske pridelave se določijo v javnem razpisu.
24. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezen javni razpis. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednji vidiki:
1. ekonomski vidik naložbe,
2. družbeno socialni vidik,
3. območno regionalni vidik naložbe,
4. tehnološki vidik naložbe,
5. naravovarstveni vidik naložbe,
6. vrsta naložbe.
(2) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v zaprtem javnem razpisu.
25. člen
(finančne določbe)
(1) Najvišja stopnja pomoči znaša od 40 do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe in sicer:
a) kadar je upravičenec, ki uveljavlja podporo mladi kmet, znaša delež sofinanciranja:
– do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki so na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, območjih Natura 2000 in vodovarstvenih območjih (v nadaljnjem besedilu: posebna območja),
– do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev na ostalih območjih;
b) kadar upravičenec, ki uveljavlja podporo, ni mladi kmet, znaša delež sofinanciranja:
– do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev na posebnih območjih,
– do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev na ostalih območjih.
(2) Če je naložba namenjena prednostnim nalogam iz 16.a člena Uredbe 1698/2005/ES, se stopnja intenzivnosti pomoči iz prejšnjega odstavka poveča za deset odstotnih točk, in sicer:
a) kadar je upravičenec, ki uveljavlja podporo mladi kmet, znaša delež sofinanciranja:
– do vključno 70 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki so na posebnih območjih,
– do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev na ostalih območjih.
b) kadar upravičenec, ki uveljavlja podporo ni mladi kmet, znaša delež sofinanciranja:
– do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki so na posebnih območjih,
– do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev na ostalih območjih.
(3) Pri nakupu kmetijske mehanizacije znaša delež podpore od 30 do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe, in sicer:
– do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti nakupa kmetijske mehanizacije za gorsko višinska kmetijska gospodarstva, ki se vodijo v seznamu MKGP gorsko višinskih kmetijskih gospodarstev,
– do vključno 30 odstotkov priznane vrednosti nakupa kmetijske mehanizacije za ostala kmetijska gospodarstva.
(4) Pri nakupu posebne kmetijske mehanizacije, namenjene bolj učinkoviti rabi dušika ter za minimalno obdelavo tal, se stopnja intenzivnosti pomoči iz prejšnjega odstavka lahko poveča za deset odstotnih točk, in sicer:
– do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti nakupa posebne kmetijske mehanizacije namenjene bolj učinkoviti rabi dušika ter za minimalno obdelavo tal za gorsko višinska kmetijska gospodarstva,
– do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti nakupa kmetijske mehanizacije namenjene bolj učinkoviti rabi dušika ter za minimalno obdelavo tal za ostala kmetijska gospodarstva.
(5) Najmanjši znesek dodeljene podpore je 3.500 eurov na vlogo. Najvišji znesek dodeljene podpore je do 1.500.000 eurov na vlogo. Kmetijsko gospodarstvo lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega poglavja pridobi največ do 3.000.000 eurov podpore.
(6) Pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev se upošteva najvišja priznana vrednost na enoto upravičenega stroška za posamezno vrsto naložbe, ki se določi v javnem razpisu.
(7) Pri izvedbi naložbe se kot upravičen strošek prizna tudi prispevek v naravi upravičenca skladno s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES.
(8) Celotni prispevek v naravi se prizna do tiste višine celotne priznane investicijske vrednosti, če ga opredeljujejo tehnični normativi za posamezno vrsto naložbe, ki se objavijo v javnem razpisu in opredelijo v razpisni dokumentaciji.
(9) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti original izvod računa, ki se upravičencu ne vrača, ali overjeno fotokopijo tega računa, ter dokazila o plačilih oziroma gradbeno situacijo pri gradbenih delih, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec. Zadnjemu zahtevku mora upravičenec priložiti tudi ustrezna dokazila o dokončanju naložbe, ki so natančneje opredeljena v javnem razpisu.
(10) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 90.872.327 eurov javnih sredstev. V skupni višini sredstev so upoštevane tudi:
a) obveznosti v višini 3.735.517 eurov iz izvajanja ukrepa naložbe v kmetijska gospodarstva iz Enotnega programskega dokumenta 2004–2006, ki ga je potrdila Komisija Evropske skupnosti z odločbo št. CCI 2003 SI 16 1 DO 001 – K (2004) 2122 z dne 18. 6. 2004;
b) sredstva v višini 8.537.778 eurov, ki so namenjena izvajanju aktivnosti (a) (b) (c) in (e) iz prvega odstavka 16.a člena Uredbe 1698/2005/ES.
VII. POVEČANJE GOSPODARSKE VREDNOSTI GOZDOV – ukrep 122
26. člen
(predmet podpore in vlagatelji)
(1) Predmet podpore so naložbe v:
1. gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak (v nadaljnjem besedilu: namen A);
2. nakup nove mehanizacije in nove opreme za sečnjo in spravilo lesa (v nadaljnjem besedilu: namen B).
(2) Vlagatelji za namen A in B so gozdarska gospodarstva, ki so:
1. pravne ali fizične osebe, ki so lastniki ali solastniki gozdov v zasebni lasti na območju Republike Slovenije ter njihova združenja;
2. občine in njihove zveze, ki so lastniki ali solastniki gozdov.
27. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za naložbe iz namena A so:
1. stroški gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste in opreme;
2. stroški gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake in opreme;
3. prispevek upravičenca v naravi (lastno delo investitorja, ki ga potrdi Zavod za gozdove Slovenije);
4. splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge in poslovnega načrta, stroški pridobitve gradbene dokumentacije ter priprava zahtevkov za izplačilo, v višini do vključno 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa. Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu.
(2) Upravičeni stroški za naložbe iz namena B so:
1. stroški nakupa in dobave nove mehanizacije oziroma opreme;
2. stroški usposabljanja za delo z novo mehanizacijo, povezano z naložbo;
3. stroški nakupa osebne zaščitne opreme za delo s stroji in opremo, vezano na investicijo; splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta. Seznam mehanizacije in opreme je določen v javnem razpisu.
(3) Vlagatelj pred datumom začetka upravičenosti stroškov ne sme začeti z deli, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali od datuma zaprtja javnega razpisa do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Do podpore pa so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali po 1. januarju 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko z javnim razpisom določi posamezne upravičene stroške, ki lahko nastanejo šele po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(5) Naložba mora biti končana pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo. Kot dokončanje naložbe se šteje:
1. za namen A: opravljen strokovni prevzem gozdne ceste oziroma gozdne vlake, ki ga opravi Zavod za gozdove Slovenije;
2. za namen B: plačani računi za mehanizacijo oziroma opremo za sečnjo in spravilo lesa.
(6) Poleg neupravičenih stroškov iz 3. točke 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;
2. stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema itd.);
3. bančne stroške in stroške garancij;
4. stroške promocije;
5. nakup rabljene gozdarske mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo;
6. naložbe v dejavnost trgovine.
28. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezen javni razpis. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednji vidiki:
1. proizvodni vidik naložbe,
2. ekonomski vidik naložbe,
3. regionalni vidik naložbe.
(2) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v zaprtem javnem razpisu.
29. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. z naložbo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naslednjih ciljev ukrepa, kar mora biti razvidno iz vloge:
a) uvajanje proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu,
b) večja varnost pri delu v gozdu,
c) večja izraba proizvodnega potenciala gozdov;
2. gradbena dela morajo biti opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
3. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za dokončanje naložbe, morajo biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidni:
a) popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
b) ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis,
c) predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov;
4. pri naložbah za namen A in B na območjih iz točk (i), (ii) in (iii) odstavka (a) 36. člena Uredbe 1698/2005/ES mora imeti vlagatelj v lasti na navedenih območjih več kot 50 odstotkov gozdne posesti;
5. če je upravičenec občina ali zveza občin, mora biti naložba del občinskega razvojnega programa;
6. če se vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z navedenimi predpisi;
7. vlagatelj ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Vlagatelj se tudi obvezuje, da bo vsaj še pet let od zadnjega izplačila sredstev uporabljal naložbo, za katero so mu bila dodeljena sredstva, vsaj v obsegu, opredeljenem z vlogo;
8. vlagatelj, ki kandidira za oba namena (A in B), mora vložiti dve ločeni vlogi;
9. vlagatelj lahko kandidira za namen B le z enim kosom ene vrste mehanizacije in ene vrste opreme;
10. ob nakupu mehanizacije ter opreme za sečnjo in spravilo lesa mora upravičenec oziroma uporabnik te mehanizacije ali opreme za sečnjo in spravilo lesa v dveh letih od prejema odločbe o pravici do sredstev predložiti dokazilo o opravljenem tečaju varnega dela ali druga ustrezna dokazila, ki se nanašajo na usposobljenost za varno delo v gozdu, določena v javnem razpisu;
11. če zahtevanih pogojev iz tretjega odstavka tega člena, ki se nanašajo na namen B, ne more izpolniti v lastnem gozdu, mora priložiti dokazilo, da ima v Republiki Sloveniji registrirano dejavnost za sečnjo in spravilo ali da ju opravlja v strojnem krožku;
12. gozdna posest vlagatelja ne sme biti manjša od 0,5 ha, razen če je vlagatelj združenje lastnikov gozdov. Kadar je vlagatelj samostojni podjetnik, mora biti nosilec dejavnosti lastnik vsaj pol hektarja gozda;
13. sredstva se ne dodelijo za naložbe v gozdove v lasti države in gozdove v lasti pravnih oseb, ki so 50- ali večodstotno v lasti države.
(2) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje dodatne pogoje za pridobitev sredstev iz namena A:
1. možnost gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste mora izhajati iz gozdnogospodarskega načrta, možnost gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake pa iz gozdnogojitvenega načrta;
2. gozdna cesta omogoča letno prevoz vsaj 10 m³ lesa na 100 m gozdne ceste;
3. gozdna vlaka omogoča letno spravilo vsaj 3 m³ lesa na 100 m gozdne vlake;
4. pridobljena morajo biti ustrezna upravna dovoljenja oziroma izdelana ustrezna dokumentacija za gradnjo ali rekonstrukcijo gozdne ceste ali gozdne vlake ter pripravo gozdne vlake, ki se gradi, rekonstruira ali pripravlja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, gradnjo gozdnih prometnic, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
5. izdelan mora biti izračun, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije, iz katerega je razvidno zmanjšanje stroškov gospodarjenja z gozdom.
(3) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje dodatne pogoje za pridobitev podpor iz namena B:
1. pri nakupu opreme za sečnjo in spravilo mora imeti lastnik gozda ob predložitvi vloge v lasti vsaj 3 ha gozda oziroma posekati ali spraviti vsaj 150 m³ lesa letno v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti;
2. pri nakupu mehanizacije za sečnjo in spravilo, razen za strojno sečnjo, mora vlagatelj posekati ali spraviti vsaj 150 m³ lesa letno v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti;
3. pri nakupu mehanizacije za strojno sečnjo mora vlagatelj posekati ali spraviti vsaj 2.500 m³ lesa letno v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti.
(4) Vlagatelj mora imeti poravnave vse obveznosti do države. Če je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije.
(5) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev glede na posamezen namen upravičenih naložb se določijo v javnem razpisu.
30. člen
(finančne določbe)
(1) Za namena A in B:
1. stopnja sofinanciranja za območja iz točk (i), (ii) in (iii) odstavka (a) 36. člena Uredbe 1698/2005/ES znaša do vključno 60 odstotkov upravičenih stroškov;
2. stopnja sofinanciranja za območja zunaj območij iz točk (i), (ii) in (iii) odstavka (a) 36. člena Uredbe 1698/2005/ES znaša do vključno 50 odstotkov upravičenih stroškov;
3. najnižji znesek dodeljene javne pomoči znaša 500 eurov, najvišji znesek dodeljene javne pomoči pa do 500.000 eurov. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega ukrepa pridobi največ do 500.000 eurov pomoči.
(2) Pri izvedbi naložbe se kot upravičen strošek prizna tudi prispevek v naravi upravičenca skladno s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES.
(3) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti original izvod računa, ki se upravičencu ne vrača, ali overjeno fotokopijo tega računa, ter dokazila o plačilih oziroma gradbeno situacijo pri gradbenih delih, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec z originalnimi dokazili o njihovem plačilu ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec. Zadnjemu zahtevku mora upravičenec priložiti tudi ustrezna dokazila o dokončanju naložbe, ki so natančneje opredeljena v javnem razpisu.
(4) V skladu s postopkom, določenim s to uredbo, se izberejo projekti do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
(5) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 24.939.252 eurov javnih sredstev.
VIII. DODAJANJE VREDNOSTI KMETIJSKIM IN GOZDARSKIM PROIZVODOM – ukrep 123
31. člen
(predmet podpore)
(1) Predmet podpore so naložbe, ki se nanašajo na:
1. predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi I k Pogodbi, razen proizvodov iz rib (v nadaljnjem besedilu: kmetijski proizvodi);
2. predelavo živil, ki niso zajeta v Prilogi I k Pogodbi in katerih surovina so kmetijski proizvodi;
3. skupne naložbe predelave proizvodov iz točk 1. in 2.;
4. prvo stopnjo predelave lesa.
(2) Naložba, katerih skupna vrednost ne presega 100.000 eurov brez DDV, je enostavna naložba. Če skupna vrednost naložbe presega 100.000 eurov brez DDV, je to zahtevna naložba.
32. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški so:
1. nakup nepremičnin, če je upravičenec mikro, malo ali srednje podjetje in če se vloga nanaša na naložbe iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena, če stroški prenove objekta ter novih strojev in opreme dosežejo najmanj 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe;
2. gradnja in obnova nepremičnin. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup, prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
3. stroški nakupa novih strojev, opreme in naprav, kamor spada tudi nakup laboratorijske in računalniške opreme;
4. stroški ureditve razstavnih in prodajnih prostorov, stroški nakupa mobilnih prodajaln in drugi stroški, povezani s ponujanjem proizvodov na trgu, ko se naložba nanaša na kmetijske proizvode;
5. splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge in poslovnega načrta, stroški pridobitve gradbene ali tehnične dokumentacije ter priprava zahtevkov za izplačilo, v višini do vključno 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa.
(2) Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu.
(3) Vlagatelj pred datumom začetka upravičenosti stroškov ne sme začeti z deli, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev.
(4) Upravičeni stroški naložbe so:
a) v primeru iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena stroški, ki nastanejo od datuma zaprtja javnega razpisa do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev;
b) upravičeni stroški naložbe so v primeru iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena stroški, ki nastanejo od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev, do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(5) Ne glede na določbo točke a) prejšnjega odstavka se lahko z javnim razpisom določi posamezne upravičene stroške, ki lahko nastanejo šele po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(6) Do podpore pa so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, ki so nastali po 1. januarju 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(7) Poleg neupravičenih stroškov iz 3. točke 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
2. rabljeno opremo,
3. naložbe zunaj območja Republike Slovenije,
4. stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema itd.),
5. bančne stroške,
6. stroške promocije,
7. splošne upravne stroške.
(8) Do podpore niso upravičene naslednje vrste naložb:
1. naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe o kmetijskih trgih;
2. naložbe, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom in ukrepe za promocijo kmetijskih proizvodov;
3. naložbe, ki ne dosegajo najnižjega zneska dodeljene pomoči 3.500 eurov na posamezno naložbo.
(9) Do sredstev niso upravičena podjetja v težavah v skladu s Sporočilom Komisije 244/2004/ES.
33. člen
(vlagatelji)
(1) Vlagatelji so:
1. gospodarske družbe,
2. zadruge in zavodi,
3. samostojni podjetniki posamezniki,
4. kmetijska gospodarstva,
5. kmetije z dopolnilno dejavnostjo ali
6. agrarne in pašne skupnosti na podlagi pogodbe.
(2) Za namene iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe so vlagatelji podjetja, ki ob oddaji vloge dosegajo velikost in obseg letnega prihodka podjetja, in sicer:
– mikro, mala in srednja podjetja,
– velika podjetja, ki zaposlujejo do 750 zaposlenih ali imajo letni prihodek podjetja nižji od 200.000.000 eurov.
(3) Za namene iz 4. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe so vlagatelji podjetja, ki ob oddaji vloge dosegajo velikost in obseg letnega prihodka za mikropodjetja.
(4) Za izračun velikosti podjetja se upoštevajo merila iz Uredbe 800/2008/ES in Priporočila Komisije 2003/361/ES.
34. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. vlagatelj mora v primeru enostavne naložbe predložiti strategijo razvoja dejavnosti z vključeno naložbo, v primeru zahtevne naložbe pa poslovni načrt, iz katerega mora biti razvidna ekonomska upravičenost naložbe. Iz vloge mora biti razviden prispevek naložbe k izboljšanju splošne učinkovitosti podjetja. Podrobnejša določila, kaj se šteje za izboljšanje splošne učinkovitosti podjetja, so opredeljena v javnem razpisu. Strategija razvoja dejavnosti z vključeno naložbo in poslovni načrt morata biti izdelana v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh ARSKTRP. Poslovni načrt mora biti izdelan za obdobje izvajanja naložbe in nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev;
2. vlagatelji iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena morajo v vlogi predstaviti dva modela izračuna: enega, ki upošteva pridobljeno pomoč iz naslova tega ukrepa, in drugega, ki te pomoči ne upošteva. Iz primerjave teh dveh izračunov mora biti razvidno, da bo dodeljena pomoč prispevala k:
a) dejanskem povečanju velikosti oziroma obsega naložbe, v stvarni ali finančni obliki,
b) skrajšanju dejanskega časa, ki ga bo vlagatelj porabil za dokončanje naložbe, ali
c) izvedljivosti naložbe;
3. vlagatelj mora z naložbo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naslednjih ciljev ukrepa:
a) uvajanje novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav,
b) uvajanje učinkovitega trženja proizvodov,
c) stabilizacija dohodkov in zagotavljanje splošne učinkovitosti in večje produktivnosti dela,
d) uvajanje izboljšav s področja higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu;
4. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidni:
a) popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
b) ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis,
c) predložen popis že izvedenih del in stroškov v primeru fazne gradnje;
5. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v nakup oziroma gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki je ali bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov gradnje celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo upravičeni prostori zasedajo. Z javnim razpisom se lahko opredeli tudi drugačna, vsebinsko utemeljena razdelitev upravičenih stroškov;
6. gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
7. vlagatelj mora biti lastnik, solastnik ali dolgoročni najemnik oziroma mora imeti sklenjeno dolgoročno pogodbo o stavbni pravici;
8. upravičenci, ki v času po izvedbi naložbe za dejavnost, za katero pridobijo podporo po tem poglavju, ne ugotavljajo davčne osnove za davek od dohodka na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, morajo pričeti z vodenjem knjigovodstva po metodologiji FADN;
9. ob gradbeno-obrtniških delih in nakupu opreme za pridobivanje energije iz obnovljivih virov se kot upravičen strošek priznajo stroški v sorazmernem deležu glede na pridobljeno količino energije za lastne potrebe predelovalnega obrata. Iz priložene investicijsko tehnične-dokumentacije morajo biti razvidni:
a) popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
b) izračun sorazmernega deleža, ki se nanaša na upravičeni del naložbe;
10. upravičenec mora dokazati, da je naložba skladna z minimalnimi standardi Skupnosti, ki veljajo za takšno naložbo. Pri naložbah, katerih namen je uskladitev s standardi Skupnosti, se pomoč lahko dodeli samo tistim naložbam, ki so jih izvedla mikro podjetja in so bila izvedena z namenom izpolnjevanja na novo uvedenih standardov Skupnosti, v obdobju 36 mesecev od datuma, s katerim je standard za podjetje postal obvezen;
11. do sofinanciranja nakupa nepremičnin so upravičena mikro, mala in srednja podjetja, katerih naložba se nanaša na namen iz 1. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe. V okviru tega upravičenega stroška je upravičen strošek tudi nakup zemljišč v višini do vključno 10 odstotkov skupnih upravičenih stroškov celotne naložbe, če izpolnjuje naslednje zahteve:
– nakup mora omogočiti tehnološko zaključeno proizvodno celoto. Podrobnejša določila, kaj se šteje za tehnološko zaključeno proizvodno celoto, so opredeljena v javnem razpisu;
– kupljeni objekt mora biti v celoti kupljen za namene predelave kmetijskih proizvodov;
– sedanji in bodoči lastnik ne smeta imeti sorodstvene povezave (do drugega kolena);
– prodajalec in kupec nepremičnine sta lahko imela v zadnjih dveh letih pred oddajo vloge največ petodstotni lastniških delež v enem ali drugem podjetju nasprotne stranke;
– sofinanciranje nakupa nepremičnine ni upravičljivo, če gre za prenos s fizične osebe na pravno osebo, v kateri ima le-ta več kakor petodstotni lastniški delež oziroma je registriran kot samostojni podjetnik;
– nepremičnina ni smela biti sofinancirana z javnimi sredstvi Republike Slovenije ali sredstvi Evropske unije v obdobju petih let pred vložitvijo vloge na javni razpis.
(2) Podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji glede na vrsto registracije:
1. vlagatelj iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena:
a) mora biti ob vložitvi vloge na javni razpis registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet podpore,
b) ne sme biti v težavah v skladu s Sporočilom Komisije 244/2004/ES, ne sme biti v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije ter mora imeti poravnane davke in prispevke do države;
2. vlagatelj iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora:
a) biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev,
b) imeti poravnane vse davke in prispevke do države,
c) izkazovati minimalno pridelavo oziroma uporabo zemljišč pri pridelavi oljk ter pridelavi grozdja in vina, ki se določi v javnem razpisu;
3. vlagatelj iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora:
a) biti nosilec ali član kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v register dopolnilnih dejavnosti na MKGP za prvo stopnjo predelave lesa, predelavo živil ali kmetijskih proizvodov. Le v primeru naložb za klanje in predelavo živil v okviru turistične dejavnosti na kmetiji je za namene iz 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 32. člena te uredbe, vlagatelj za turistično dejavnost na kmetiji vpisan v register dopolnilnih dejavnosti,
b) kot nosilec dopolnilne dejavnosti imeti poravnane vse davke in prispevke do države;
4. vlagatelj iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora:
a) biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev na MKGP kot planina,
b) kot nosilec dejavnosti imeti poravnane vse davke in prispevke do države,
c) izpolnjevati pogoje o minimalnem staležu molznih živali na paši, ki se podrobneje določijo v javnem razpisu.
(3) Vlagatelj mora izkazati sposobnost zagotavljanja lastnih finančnih sredstev za naložbo.
(4) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev glede na posamezno vrsto naložbe in posamezne upravičence so določeni v javnem razpisu.
35. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezen javni razpis. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednji vidiki:
– ekonomski vidik naložbe,
– družbeno-socialni vidik naložbe,
– naravovarstveni vidik naložbe,
– tehnološki vidik naložbe,
– regionalni vidik naložbe.
(2) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v zaprtem javnem razpisu.
36. člen
(finančne določbe)
(1) Podpora za namene iz tega poglavja znaša:
1. za mikro podjetja:
– do vključno 45 odstotkov priznane vrednosti naložbe za namene iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe,
– do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe za namene iz 4. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe;
2. za mala podjetja:
– do vključno 45 odstotkov priznane vrednosti naložbe za namene iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe;
3. za srednja podjetja:
– do vključno 45 odstotkov priznane vrednosti naložbe za namene iz 1. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe,
– do vključno 35 odstotkov priznane vrednosti naložbe za namene iz 2. in 3. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe;
4. za velika podjetja iz drugega odstavka 33. člena te uredbe:
– do vključno 25 odstotkov priznane vrednosti naložbe za namene iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe.
(2) Če vlagatelj iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka uveljavlja podporo za namene iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe za naložbe, katerih proizvodnja ima certifikat ekološke pridelave, pridobi pet odstotkov višji delež podpore.
(3) Za naložbe iz 1. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe se stopnja intenzivnosti pomoči v skladu z drugim odstavkom 16.a člena Uredbe 1698/2005/ES poveča za deset odstotnih točk glede na intenzivnost pomoči, določene v Prilogi I Uredbe 1698/2005/ES. Do večje intenzivnosti pomoči so upravičene naložbe, ki prispevajo k:
a) izboljšanju energetske učinkovitosti,
b) predelavi kmetijske, gozdne biomase za obnovljive vire energije,
c) uvedbi proizvodnih tehnik za varčevanje z vodo,
d) uvedbi naprav za obdelavo odpadnih voda pri predelavi,
e) izboljšanju predelave in trženja mlečnih proizvodov.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka podpore znašajo:
1. za mikro, mala in srednja podjetja:
– do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe;
2. za velika podjetja iz drugega odstavka 33. člena te uredbe:
– do vključno 30 odstotkov priznane vrednosti naložbe.
(5) Najnižji znesek javne pomoči znaša 3.500 eurov za vlogo, najvišji znesek pa do vključno 2.500.000 eurov za vlogo. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 pridobi največ do vključno 6.000.000 eurov pomoči.
(6) Pri uveljavljanju stroškov iz 5. točke prvega odstavka 32. člena te uredbe za namene iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe se upoštevajo pravila »de minimis« v skladu z Uredbo 1998/2006/ES. Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu podjetju na podlagi pravila »de minimis«, ne sme preseči 200.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči. V primeru podjetij, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000 eurov.
(7) Pri uveljavljanju stroškov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 32. člena te uredbe se za namene iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe upošteva predpis, ki določa dodeljevanje regionalnih državnih pomoči. Regionalna karta, ki prikazuje upravičeno območje za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči, obsega celotno ozemlje Republike Slovenije. Naložbeni projekt mora ostati v regiji vsaj pet let po končani naložbi.
(8) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti original izvod računa, ki se upravičencu ne vrača, ali overjeno fotokopijo tega računa, ter dokazila o plačilih oziroma gradbeno situacijo pri gradbenih delih, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec. Zadnjemu zahtevku mora upravičenec priložiti tudi ustrezna dokazila o dokončanju naložbe, ki so natančneje opredeljena v javnem razpisu.
(9) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 93.171.965 eurov javnih sredstev. V skupni višini sredstev so upoštevane tudi obveznosti v višini 1.600.936 eurov iz naslova izvajanja ukrepa izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz Enotnega programskega dokumenta 2004–2006, ki ga je potrdila Komisija EU z odločbo št. CCI 2003 SI 16 1 DO 001 – K (2004) 2122 z dne 18. 6. 2004.
IX. IZBOLJŠANJE IN RAZVOJ INFRASTRUKTURE, POVEZANE Z RAZVOJEM IN PRILAGODITVIJO KMETIJSTVA – ukrep 125
37. člen
(predmet podpore)
(1) Podpore pri tem ukrepu se dodelijo za:
1. podukrep št. 1: komasacije in agromelioracije;
2. podukrep št. 2: izgradnja velikih namakalnih sistemov, tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov ter izgradnja demonstracijskih namakalnih centrov.
(2) Pri podukrepu št. 1 se podpirajo naslednje aktivnosti:
1. komasacije, ki se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, ter v komasacijsko območje v skladu z občinskimi prostorskimi akti ni vključenih več kot 30 odstotkov nekmetijskih zemljišč;
2. agromelioracije, ki se izvajajo na podlagi predpisa, ki ureja kmetijska zemljišča. Podpirajo se samo tiste agromelioracije, ki se izvajajo na komasacijskih območjih in se z njimi dosega cilj celovitega urejanja kmetijskega prostora. Predmet podpore so investicije v ureditev poljskih poti, odstranitev kamnitih osamelcev, spreminjanje konfiguracije zemljišč, izboljšanje dostopa na kmetijska zemljišča in krčenje grmičevja.
(3) Pri podukrepu št. 2 se podpirajo naslednje aktivnosti:
1. izgradnja in dograditev velikih namakalnih sistemov skladno s predpisom, ki ureja kmetijska zemljišča, brez terciarnega omrežja;
2. tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov skladno s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, graditev objektov in urejanje prostora, brez terciarnega omrežja;
3. izgradnja demonstracijskih namakalnih centrov, namenjenih za izobraževanje in certificiranje uporabnikov namakalnih sistemov, s poudarkom na tehnologijah za zmanjšanje porabe vode ter zmanjšanje vnosa nitratov in pesticidov v tla.
38. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za naložbe v okviru podukrepa št. 1 so:
1. stroški izvedbe komasacije in agromelioracije (pripravljalna dela, zemeljska dela, gradbena dela, obrtniška dela, betonska dela, geodetska dela in zaključna dela); pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
2. splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe do vključno višine 20 odstotkov upravičenih stroškov iz prejšnje točke. Splošni stroški so zlasti honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, priprava idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, priprava ostale dokumentacije, ki je potrebna za uvedbo komasacije in agromelioracije, priprava idejnih projektov, stroški, nastali v zvezi z ustanavljanjem komasacijskega in melioracijskega odbora, stroški, nastali v zvezi s pripravo projektantskega predračuna komasacije oziroma agromelioracije, stroški za pripravo tehnične, projektne in investicijske dokumentacije, stroški priprave ostale dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za izvedbo na podlagi lokacijske informacije, nakup patentov in licenc, stroški izvedbe javnega razpisa za izgradnjo oziroma izvedbo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, stroški inženiringa in zunanjega nadzora pri gradnji, itd.
(2) Upravičeni stroški za naložbe iz prejšnjega odstavka so samo stroški, nastali od datuma odločbe o pravici do sredstev. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški iz 2. točke prvega odstavka tega člena, nastali pred datumom odločbe o pravici do sredstev, vendar ne pred 1. januarja 2007.
(4) Upravičeni stroški za naložbe pri podukrepu št. 2 so:
1. stroški materiala in del, potrebnih za pripravo izgradnje, geodetska dela ter izvedbo izgradnje, stroški sadilnega materiala za ekoremediacijo in zaščitne vetrne pasove ter stroški morebitne odškodnine lastnikom oziroma zakupnikom zemljišč, ki nastanejo kot posledica gradnje;
2. stroški vseh del za izvedbo naložbe v tehnološko posodobitev hidromelioracijskih sistemov in naložbe v namakalno infrastrukturo ter drugo tehnično in materialno opremo namakalnih centrov;
3. drugi materialni stroški opremljanja namakalnih centrov, za katere se zgornja višina določi v javnem razpisu;
4. upravičeni splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe do vključno višine deset odstotkov upravičenih stroškov od 1. do 3. točke tega odstavka. Splošni stroški so stroški odkupa zemljišč za skupne objekte oziroma infrastrukturo (črpališča, transformatorske postaje, vodni zbiralniki, razširitev melioracijskih jarkov zaradi ekoremediacije, odkup zemljišč za zaščitne vetrne pasove itd.), stroški izvedbe študij, meritev in poskusnih črpanj, potrebnih za pridobitev vodne pravice, vsi stroški za pripravo projektne, investicijske in tehnične dokumentacije (dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za druga potrebna soglasja in dovoljenja in druga z razpisom zahtevana dokumentacija), stroški vpisa objektov v uradne evidence, stroški strokovne recenzije in potrebnega strokovnega mnenja, stroški izvedbe javnega razpisa za izgradnjo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, stroški inženiringa in zunanjega nadzora pri gradnji, stroški plačila fiksnih obratovalnih stroškov, potrebnih za zagon sistema – plačilo elektrodistribucijskega soglasja ter plačilo zavarovanja objektov za prvo leto delovanja ter stroški prve zimske konzervacije črpališča.
(5) Upravičeni stroški naložbe iz prejšnjega odstavka so samo stroški, nastali od datuma odločbe o pravici do sredstev. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški iz 4. točke četrtega odstavka tega člena, nastali pred datumom izdaje odločbe o pravici do sredstev, vendar ne pred 1. januarjem 2007.
39. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so:
1. za aktivnosti v okviru podukrepa št. 1 so vlagatelji občine, v katerih se izvaja večinski del komasacije oziroma agromelioracije;
2. za aktivnosti v okviru podukrepa št. 2 so vlagatelji pravne osebe, ki jih lastniki zemljišč prihodnjega ali obstoječega melioracijskega sistema pooblastijo za vodenje naložbe, upravičenci oziroma končni uporabniki učinka dodeljenih nepovratnih sredstev pa so lastniki ali večletni zakupniki zemljišč, ki bodo melioracijski sistem uporabljali. Za izgradnjo demonstracijskih namakalnih centrov so vlagatelji zahtevka ustrezno usposobljeni demonstracijski namakalni centri. Pogoji za ustrezno usposobljene demonstracijske namakalne centre se določijo v javnem razpisu, izvedenem v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
40. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Pogoji za pridobitev podpor za aktivnosti v okviru 1. točke drugega odstavka 37. člena te uredbe so:
1. ustrezna dovoljenja za operativno izvedbo komasacije;
2. finančno ovrednotenje komasacije;
3. časovna opredelitev operativne izvedbe komasacije, ki mora biti končana najpozneje v treh letih po odobritvi vloge;
4. pozitivna ocena pričakovanih ekonomskih učinkov komasacije, določena v javnem razpisu;
5. vlagatelj mora prevzeti pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz investitorstva komasacije;
6. vlagatelj mora zagotoviti finančna sredstva za novonastalo infrastrukturo, predvideno v idejni zasnovi komasacije;
7. vlagatelj mora izbrati izvajalca operativnih del izvedbe v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
8. do podpor so upravičena tista komasacijska območja, pri katerih je povprečno število parcel na ha višje od dveh parcel na ha.
(2) Pogoji za pridobitev sredstev za aktivnosti v okviru 2. točke drugega odstavka 37. člena te uredbe so:
1. ustrezna dovoljenja za operativno izvedbo agromelioracije;
2. ustrezna projektna, investicijska in tehnična dokumentacija ter vsa dovoljenja za izvedbo agromelioracije na komasacijskem območju;
3. dovoljenje o operativni izvedbi komasacije, ki je postalo pravnomočno s 1. januarjem 2000 ali pozneje;
4. finančno ovrednotenje projekta;
5. časovna opredelitev operativne izvedbe projekta, ki mora biti končana najpozneje v treh letih po odobritvi vloge;
6. pozitivna ocena pričakovanih ekonomskih učinkov projekta, določena v javnem razpisu;
7. vlagatelj mora prevzeti pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz investitorstva;
8. komasacijski postopek mora biti najmanj v fazi potrditve idejne zasnove ureditve komasacijskega območja;
9. vlagatelj mora izbrati izvajalca operativnih del izvedbe v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila.
(3) Pogoji za pridobitev sredstev za aktivnosti v okviru 1. točke tretjega odstavka 37. člena te uredbe so:
1. ustrezna projektna in investicijska dokumentacija in vsa potrebna dovoljenja za izgradnjo objektov in infrastrukture;
2. finančno ovrednotenje projekta;
3. časovna opredelitev operativne izvedbe projekta, ki mora biti končana najpozneje v treh letih po odobritvi vloge;
4. za območje namakalnega sistema mora biti vzpostavljen sistem trženja in skladiščenja kmetijskih pridelkov, kar vlagatelj izkazuje s kopijami pogodb ali predpogodb in z ustreznim programom trženja in skladiščenja;
5. vlagatelj mora izbrati izvajalca operativnih del izvedbe v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
6. vlagatelj zagotovi najpozneje v štirih letih po zadnjem izplačilu sredstev ureditev in pričetek uporabe terciarnega namakalnega sistema na 60 odstotkih površin lastnikov oziroma zakupnikov zemljišč na območju namakalnega sistema;
7. vlagatelj mora imeti poravnane obveznosti do države.
(4) Pogoji za pridobitev sredstev za aktivnosti iz 2. in 3. točke tretjega odstavka 37. člena te uredbe so:
1. ustrezna projektna in investicijska dokumentacija ter vsa potrebna dovoljenja za izgradnjo oziroma tehnološko posodobitev objektov in infrastrukture;
2. finančno ovrednotenje projekta;
3. pri naložbah v tehnološke posodobitve javnih namakalnih sistemov morajo posodobitve izkazovati vsaj 25-odstotno racionalnejšo porabo vode in električne energije;
4. časovna opredelitev operativne izvedbe projekta, ki mora biti dokončana najpozneje v treh letih po odobritvi vloge;
5. vlagatelj mora izbrati izvajalca operativnih del izvedbe po predpisih, ki urejajo javna naročila;
6. vlagatelj zagotovi najpozneje v štirih letih po zadnjem izplačilu sredstev ureditev in pričetek uporabe terciarnega namakalnega sistema na 60 odstotkih površin lastnikov oziroma zakupnikov zemljišč na območju namakalnega sistema;
7. za območje namakalnega sistema mora biti vzpostavljen sistem trženja in skladiščenja kmetijskih pridelkov, kar vlagatelj izkazuje s kopijami pogodb ali predpogodb in z ustreznim programom trženja in skladiščenja;
8. vlagatelj mora imeti poravnane obveznosti do države.
41. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednji vidiki:
1. zemljiškostrukturni vidik,
2. ekonomski vidik,
3. okoljsko prostorski vidik,
4. regionalni vidik in
5. družbeno-socialni vidik.
(2) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v odprtem javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
42. člen
(finančne določbe)
(1) Finančne določbe:
1. delež javnega financiranja znaša do 100 odstotkov upravičenih stroškov;
2. najmanjši znesek dodeljene pomoči je 20.000 eurov na vlogo, najvišji znesek dodeljene pomoči je do 1.500.000 eurov na vlogo oziroma 3.000.000 eurov na vlogo pri namakalnih sistemih, ki vključujejo izvedbo vodnega vira samo za namen namakanja;
3. podpore iz tega poglavja se dodeljujejo na podlagi javnih razpisov pri posameznih podukrepih;
4. občine lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe o pravici do sredstev pošljejo na ARSKTRP zahtevek za izplačilo predplačila do vključno 20 odstotkov odobrene pomoči, ki mu priložijo bančno garancijo v višini 110 odstotkov zneska predplačila.
(2) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti original izvod računa, ki se upravičencu ne vrača, ali overjeno fotokopijo tega računa, dokazilo o plačilih ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec. Če gre za gradbena dela, je treba priložiti tudi gradbeno situacijo, ki jo potrdita pooblaščeni nadzornik in upravičenec. Pri komasacijah je treba priložiti tudi obračunsko situacijo, ki jo potrdi upravna enota in upravičenec. Zadnjemu zahtevku mora upravičenec priložiti tudi ustrezna dokazila o dokončanju naložbe, ki so natančneje opredeljena v javnem razpisu.
(3) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 43.633.948 eurov javnih sredstev, ki se med podukrepa delijo v razmerju 47:53 v korist podukrepa št. 2.
X. SODELOVANJE KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV V SHEMAH KAKOVOSTI HRANE – ukrep 132
43. člen
(predmet podpore)
(1) Predmet podpore je podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v upravičeni shemi kakovosti Skupnosti ali Republike Slovenije za delno pokritje stalnih stroškov, nastalih zaradi sodelovanja v upravičenih shemah kakovosti. Upravičene sheme kakovosti Skupnosti ali Republike Slovenije so:
1. ekološka pridelava in predelava,
2. zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost),
3. integrirana pridelava in
4. višja kakovost.
(2) Predmet podpore je delno pokritje stalnih stroškov, ki nastanejo z vključitvijo v sheme kakovosti hrane in s sodelovanjem v njih ter ima obliko letnega plačila. Vlagatelji lahko na letni ravni uveljavljajo delno pokritje stalnih stroškov. Podpora se upravičencu dodeli letno v enkratnem izplačilu, vendar največ za pet let. Stopnja podpore se natančneje določi v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, in sicer glede na shemo kakovosti in vrsto proizvoda. Stalni stroški se pri zaščitenih kmetijskih pridelkih oziroma živilih in proizvodih višje kakovosti določijo glede na shemo kakovosti, vrsto proizvoda in proizvodnje. Stalni stroški se pri ekološki pridelavi in predelavi ter integrirani pridelavi določijo glede na shemo kakovosti, vrsto proizvodnje in velikost kmetijskega gospodarstva.
44. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za namene iz tega poglavja so stalni stroški, ki nastanejo z vključitvijo v sheme kakovosti in sodelovanjem v njih ter zajemajo za:
1. ekološko pridelavo in predelavo:
– stroške kontrole, ki zagotavlja skladnost s predpisi s tega področja (letna kontrola pridelave na kmetijskem gospodarstvu, letna kontrola predelovalnega obrata na kmetijskem gospodarstvu,kontrola skupine proizvajalcev),
– stroške analiz preiskav živil rastlinskega izvora, krme in tal,
– administrativne stroške (letna članarina za vključevanje v skupino proizvajalcev proizvoda, vodenje evidenc, stroški tiskanja nalepk simbolov kakovosti);
2. zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila in višjo kakovost:
– stroške kontrole, ki zagotavlja skladnost z zahtevami iz specifikacij (certificiranje, letna zunanja kontrola,nenapovedana zunanja kontrola, kontrola skupine proizvajalcev,notranja kontrola),
– stroške analiz preiskav vzorcev kmetijskih proizvodov oziroma surovin, zahtevanih v specifikacijah proizvodov,
– administrativne stroške (letna članarina za vključevanje v skupino proizvajalcev proizvoda, vodenje evidenc, stroški tiskanja nalepk simbolov kakovosti),
3. integrirano pridelavo:
– stroške kontrole, ki zagotavlja skladnost s predpisi iz tega področja (letna kontrola pridelave),
– administrativne stroške (letna članarina za vključevanje v skupino proizvajalcev proizvoda, vodenje evidenc, stroški tiskanja nalepk simbolov kakovosti).
(2) Vlagatelj pred datumom začetka upravičenosti stroškov ne sme začeti z deli, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev. Do podpore so upravičeni stalni stroški, ki so nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev. Do podpore pa so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali po 1. januarju 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(3) Upravičeni so splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo projekta, kot so priprava vloge ter priprava zahtevkov za izplačilo, v višini do vključno pet odstotkov upravičenih stroškov projekta iz naslova tega ukrepa. Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu.
(4) Podpore se ne dodelijo za:
– kmetijska gospodarstva, ki prejemajo povrnitev stroškov kontrole v letih 2007–2010 po predpisu, ki ureja plačila za kmetijskookoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja 2004–2006,
– kmetijska gospodarstva, ki prejmejo za isti namen podporo na podlagi ukrepov I. stebra kmetijske politike, navedenih v Uredbi 1974/2006/ES,
– projekte, ki prejmejo za isti namen podporo na podlagi ukrepov, navedenih v Uredbi 1857/06/ES,
– sheme, katerih edini cilj je zagotavljanje višje ravni nadzora nad spoštovanjem obveznih standardov iz zakonodaje Evropske unije ali nacionalne zakonodaje,
– stroške vzdrževanja in najema objektov.
45. člen
(vlagatelji)
(1) Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na območju Republike Slovenije in so vključeni v eno od shem kakovosti Skupnosti ali nacionalno shemo kakovosti.
(2) Do podpore so upravičeni samo proizvajalci kmetijskih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi.
46. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev;
2. vlagatelj mora predložiti terminsko in stroškovno ovrednoten program izvedbe kontrole in analiz ter predvidene administrativne stroške;
3. če vlagatelj uveljavlja podporo za kmetijske proizvode z zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ali zajamčeno tradicionalno posebnostjo, mora biti na dan oddaje vloge na javni razpis ta kmetijski proizvod vpisan v evropski register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb oziroma evropski register zajamčenih tradicionalnih posebnosti.
(2) Obveznost upravičenca je, da najkasneje ob vložitvi zahtevka predloži kopijo certifikata ali potrdila o opravljeni kontroli, ki dokazuje vključitev v upravičeno shemo kakovosti.
47. člen
(finančne določbe)
(1) Finančna pomoč se dodeli v obliki letnega izplačila.
(2) Vlagatelji, ki so vključeni v sheme kakovosti, so upravičeni do letne podpore v višini:
– do 1.500 eurov za vsako shemo kakovosti (zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (sheme Skupnosti) in za proizvode višje kakovosti (nacionalna shema)),
– do 3.000 eurov za ekološko pridelavo in predelavo (sheme Skupnosti),
– do 1.000 eurov za integrirano pridelavo (nacionalna shema).
(3) Najvišji znesek dodeljene finančne pomoči na vlagatelja znaša do vključno 3.000 eurov.
(4) V skladu s postopkom iz XXIII. poglavja te uredbe se izberejo projekti do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
(5) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti original izvod računa, ki se upravičencu ne vrača, ali overjeno fotokopijo tega računa ter dokazila o plačilih.
(6) V skladu s postopkom, določenim s XXIII. poglavjem te uredbe, se z odprtim javnim razpisom izberejo projekti do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
(7) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 16.069.003 eurov javnih sredstev.
XI. PODPORA SKUPINAM PROIZVAJALCEV PRI DEJAVNOSTIH INFORMIRANJA IN POSPEŠEVANJA PRODAJE ZA PROIZVODE, KI SO VKLJUČENI V SHEME KAKOVOSTI HRANE – ukrep 133
48. člen
(predmet podpore)
(1) Predmet podpore je delno pokritje izvajanja aktivnosti skupinam proizvajalcev za:
1. informiranje potrošnikov,
2. oglaševanje in
3. pospeševanje prodaje na notranjem trgu za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti Evropske unije ali Republike Slovenije.
(2) Upravičene sheme kakovosti Evropske unije ali Republike Slovenije pri tem ukrepu so:
1. ekološka pridelava in predelava,
2. zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost),
3. vina z označbo porekla (kakovostno vino ZGP, vrhunsko vino ZGP in vino PTP),
4. integrirana pridelava in
5. višja kakovost.
49. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za namene iz tega poglavja so stroški, nastali pri informiranju in pospeševanju prodaje za proizvode, ki so vključeni v upravičene sheme kakovosti hrane, in sicer:
– stroški organizacije, priprave in sodelovanja na javnih nastopih, sejmih, tržnicah, razstavah, oddajah, delavnicah in drugih oblikah javnih nastopov oziroma dogodkov;
– stroški oglaševanja in informiranja na prodajnih mestih in po drugih komunikacijskih poteh;
– stroški priprave, izdaje in razdeljevanja informacijskega in promocijskega gradiva zaradi obveščanja potrošnikov in javnosti ter pospeševanja prodaje kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti;
– stroški organizacije in vodenja drugih ustreznih oblik oglaševanja zaradi informiranja in pospeševanja prodaje kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti.
(2) Podpore se ne dodelijo, poleg dejavnosti, ki niso upravičene po 23. členu Uredbe 1974/2006/ES, za:
– iste aktivnosti, ki so podprte z Uredbo Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L št. 3 z dne 5. 1. 2008, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Sveta (ES) št. 153/2009 z dne 19. februarja 2009 (UL L št. 51 z dne 24. 2. 2009, str. 1),
– projekte, ki prejmejo za isti namen podporo z ukrepi I. stebra kmetijske politike, navedenimi v Uredbi 1974/2006/ES,
– iste aktivnosti, ki se podpirajo znotraj ukrepa podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev – ukrep 142,
– aktivnosti, ki jih vložijo poklicne ali panožne organizacije proizvajalcev, ki zastopajo enega ali več kmetijskih sektorjev na področju sadja, zelenjave, poljedelstva, oljčnega olja in medu ter se po tem poglavju ne priznajo kot skupine proizvajalcev,
– za iste upravičene stroške, za katere so bili vloženi zahtevki za podpore na podlagi predpisa, ki ureja trg z vinom.
(3) Vlagatelj pred datumom začetka upravičenosti stroškov ne sme začeti z deli, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev. Do podpore so upravičeni stroški, ki nastanejo od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev. Do podpore pa so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali po 1. januarju 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(4) Upravičeni so splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo projekta, kot so priprava vloge ter priprava zahtevkov za izplačilo v višini do vključno pet odstotkov upravičenih stroškov projekta iz naslova tega ukrepa. Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu.
50. člen
(vlagatelji)
(1) Vlagatelji so skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in združujejo proizvajalce, ki sodelujejo v eni od upravičenih shem kakovosti za kmetijske proizvode ali živila ter uporabljajo pripadajoče simbole kakovosti oziroma zaščitne znake in:
– so zaščitile svoje proizvode na ravni EU oziroma so njihovi proizvodi že zaščiteni na nacionalni ravni in so v postopku pridobivanja evropske zaščite za zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ter zajamčeno tradicionalno posebnost oziroma,
– predstavljajo proizvajalce ekološko pridelanih in predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z oznako ekološke pridelave oziroma,
– predstavljajo proizvajalce integrirano pridelanih pridelkov oziroma živil z oznako integrirane pridelave oziroma,
– so zaščitile svoje proizvode na nacionalni ravni z oznako višja kakovost oziroma,
– predstavljajo proizvajalce vin z označbo porekla (kakovostno vino ZGP, vrhunsko vino ZGP in vino PTP).
(2) Skupno vlogo lahko vloži tudi več skupin proizvajalcev, ki ločeno zastopajo kmetijske pridelke ali živila iz shem kakovosti in so posamezni upravičenci po tem ukrepu. Vlogo vloži pooblaščena skupina proizvajalcev v imenu vseh upravičenih skupin proizvajalcev.
51. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Pogoji za pridobitev sredstev so:
1. skupina proizvajalcev je pravna oseba;
2. skupina proizvajalcev oziroma člani skupine proizvajalcev uporabljajo simbol kakovosti oziroma zaščitni znak pripadajoče sheme kakovosti;
3. proizvodi iz shem kakovosti morajo biti prisotni na trgu;
4. vlagatelj mora imeti poravnane obveznosti do države;
5. izdelan program pospeševanja prodaje skupine proizvajalcev, ki vsebuje dva dela, in sicer:
a) vizijo razvoja pospeševanja prodaje, oglaševanja in informiranja za petletno obdobje, razdeljeno po letih in s pričakovanimi učinki, ter
b) natančen načrt aktivnosti oziroma projekt informiranja, oglaševanja in pospeševanja prodaje, za katerega se skupina proizvajalcev prijavi na razpis.
(2) Oblike informiranja in pospeševanja prodaje morajo opozarjati na posebne lastnosti in prednosti proizvodov iz upravičenih shem kakovosti, z določenim zaščitnim znakom oziroma simbolom kakovosti še zlasti opozarjati na kakovost, posebne načine pridelave in predelave, specifične načine proizvodnje in na vpliv geografskega območja na kakovost proizvoda. Te vsebine morajo temeljiti na znanstvenih, tehničnih, tradicionalnih, zgodovinskih, proizvodnih ali drugih enakovrednih izsledkih.
(3) Pri izvajanju aktivnosti je obvezujoče, da se na gradivu, namenjenem za informiranje, oglaševanje in pospeševanje prodaje, pojavijo v ospredju ime proizvodov iz shem kakovosti, naziv sheme kakovosti in zaščitni znak oziroma simbol kakovosti proizvoda, in sicer:
– za ekološke proizvode: navedba imen ekoloških proizvodov oziroma vrste ekoloških proizvodov, naziv sheme kakovosti, pripadajoči zaščitni znak oziroma simbol kakovosti EU in nacionalni zaščitni znak oziroma simbol kakovosti;
– za proizvode, ki so zaščiteni po evropski zakonodaji kot zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost): navedba zaščitenega imena, naziv sheme kakovosti ter pripadajoči zaščitni znak oziroma simbol kakovosti EU in nacionalni zaščitni znak oziroma simbol kakovosti;
– za proizvode, ki so zaščiteni po nacionalni zakonodaji kot zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost) in so v postopku pridobivanja evropske zaščite: navedba zaščitenega imena, naziv sheme kakovosti in pripadajoči nacionalni zaščitni znak oziroma simbol kakovosti;
– za proizvode, ki so integrirani, in za proizvode, zaščitene kot višja kakovost: navedba imena oziroma vrsta proizvodov, naziv sheme kakovosti in pripadajoči nacionalni zaščitni znak oziroma simbol kakovosti;
– za kakovostna vina ZGP, vrhunska vina ZGP in vino PTP pravilna navedba imena in območja.
(4) Na podlagi 6. točke 23. člena Uredbe 1974/2006/ES skladnost osnutkov informacijskih, promocijskih in oglaševalskih gradiv s predpisi Skupnosti potrdi ARSKTRP v soglasju z MKGP.
52. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednji vidiki:
1. strokovna ocena:
– vrsta sheme kakovosti,
– usposobljenost skupine proizvajalcev;
2. ekonomska ocena:
– izvedljivost projekta in pričakovani učinki,
– ekonomska storilnost,
– tržna proizvodnja.
(2) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v odprtem javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
53. člen
(finančne določbe)
(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do vključno 70 odstotkov upravičenih stroškov.
(2) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 6.619.268 eurov javnih sredstev.
(3) Za sheme kakovosti Evropske unije (ekološka pridelava in predelava, zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila in kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju) in nacionalne sheme kakovosti (integrirana pridelava in višja kakovost) znaša najvišji znesek podpore na razpis za projekt posameznemu upravičencu do 200.000 eurov.
(4) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti original izvod računa, ki se upravičencu ne vrača, ali overjeno fotokopijo tega računa ter dokazila o plačilih.
XII. PODPORE ZA USTANAVLJANJE IN DELOVANJE SKUPIN PROIZVAJALCEV – ukrep 142
54. člen
(predmet podpore)
(1) Podpora pri tem ukrepu se dodeljuje skupinam proizvajalcev ekoloških in zaščitenih kmetijskih proizvodov ter je namenjena za razbremenitev njihovega administrativnega ustanavljanja in delovanja.
(2) Podpora se dodeli zaradi:
– povečanja obsega proizvodnje članov skupin proizvajalcev,
– povečanja skupnega trženja kmetijskih proizvodov,
– izvajanja skupnih projektov glede informiranja in promocije.
(3) Predmet podpore so naslednje upravičene aktivnosti:
– administrativno delovanje skupine proizvajalcev, ki vključuje usposobitev prostorov, registracijo skupine proizvajalcev, nakup informacijske tehnologije in druge opreme ter pospeševanje prodaje,
– stalna zaposlitev osebe za namene delovanja skupine proizvajalcev vsaj za dobo izvedbe projekta,
– nabava opreme za namene skupnega trženja,
– oblikovanje skupnih pravil v skladu z 2. točko 35. člena Uredbe 1698/2005/ES,
– priprava operativnega programa.
55. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni so stroški, nastali pri izvajanju upravičenih aktivnostih administrativnega delovanja prvih pet let po datumu ragistracije skupine proizvajalcev ter zajemajo:
– stroške administrativnega delovanja skupine proizvajalcev, kot so usposobitev prostorov, registracija skupine proizvajalcev, nakup informacijske tehnologije in druge opreme ter pospeševanja prodaje;
– stroške stalne zaposlitve osebe za namene delovanja skupine proizvajalcev vsaj za dobo izvedbe projekta;
– stroške oblikovanja skupnih pravil o proizvodnji;
– stroške priprave operativnega programa;
– stroške nabave primerne opreme, ki je nujno potrebna za skupno trženje kmetijskih pridelkov oziroma živil skupine proizvajalcev.
(2) Vlagatelj pred datumom začetka upravičenosti stroškov ne sme začeti z deli, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev. Do podpore so upravičeni stroški, ki so nastali od datuma zaprtja javnega razpisa do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, nastali po 1. januarju 2007 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko z javnim razpisom določi posamezne upravičene stroške, ki lahko nastanejo šele po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(4) Ne glede na določbi drugega in tretjega odstavka tega člena lahko upravičenci, ki so prejeli odločbo o pravici do sredstev na podlagi tega ukrepa iz Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09), uveljavljajo stroške, nastale od 1. januarja 2010.
(5) Višina podpore se izračuna na podlagi letne tržne proizvodnje posamezne skupine proizvajalcev.
(6) Aktivnosti, ki so upravičene do podpore, so namenjene izključno skupinam proizvajalcev, ki združujejo pridelovalce in predelovalce ekoloških ali zaščitenih kmetijskih proizvodov. Zaščiteni kmetijski proizvodi, ki so upravičeni znotraj tega ukrepa, so proizvodi, ki so v postopku zaščite oziroma so zaščiteni z naslednjimi označbami: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost.
(7) Upravičeni so splošni stroški, ki so neposredno povezani z ustanavljanjem skupine proizvajalcev ter pripravo in izvedbo projekta, kot so priprava vloge ter priprava zahtevkov za izplačilo, v višini do vključno pet odstotkov upravičenih stroškov projekta iz naslova tega ukrepa. Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu.
(8) Podpore se ne dodelijo za:
– projekte, ki jih vložijo poklicne oziroma panožne organizacije proizvajalcev, ki zastopajo enega ali več kmetijskih sektorjev na področju sadja, zelenjave, poljedelstva, oljčnega olja in medu ter se znotraj tega ukrepa ne priznajo kot skupine proizvajalcev;
– projekte, ki prejmejo za isti namen podporo na podlagi ukrepov I. stebra kmetijske politike, navedenih v Uredbi 1974/2006/ES;
– iste aktivnosti, ki so bile oziroma so podprte znotraj ukrepa podpora skupinam proizvajalcev, pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane;
– skupine proizvajalcev, ki ne zastopajo proizvajalce ekoloških in zaščitenih kmetijskih pridelkov oziroma živil.
56. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so skupine proizvajalcev, ki jih prizna pristojni organ Republike Slovenije in ki:
– združujejo ekološke kmetijske proizvajalce določenega ekološkega kmetijskega proizvoda zaradi skupnega nastopa tega kmetijskega proizvoda na trgu;
– združujejo ekološke kmetijske proizvajalce določenega območja Republike Slovenije zaradi skupnega nastopa ekoloških kmetijskih proizvodov s tega območja na trgu;
– združujejo proizvajalce določenega zaščitenega kmetijskega proizvoda ali proizvodov zaradi skupnega nastopa tega proizvoda ali proizvodov na trgu.
57. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje za pridobitev sredstev:
1. biti pravna oseba ter biti registrirani kot skupina proizvajalcev pri MKGP;
2. združevati vsaj tri člane;
3. imeti člane, ki svoje proizvode tržijo;
4. združevati proizvajalce ekoloških ali zaščitenih kmetijskih oziroma živilskih proizvodov;
5. imeti izdelan operativni program dejavnosti za obdobje najmanj petih let, ki vsebuje:
a) idejni načrt usklajevanja pridelave s povpraševanjem,
b) idejni načrt pospeševanja koncentracije ponudbe in skupnega trženja kmetijskih pridelkov oziroma živil svojih članov,
c) načrt priprave pravil skupnega trženja, informiranja in promocije;
6. imeti poravnane obveznosti do države.
(2) Do podpore so upravičene skupine proizvajalcev v obdobju prvih petih let po datumu priznanja skupine proizvajalcev.
58. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v zaprtem javnem razpisu. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezen javni razpis. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednji vidiki:
1. strokovna ocena, ki zajema vrsto sheme kakovosti in usposobljenost skupine proizvajalcev,
2. ekonomska ocena tržne proizvodnje.
(2) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v zaprtem javnem razpisu.
59. člen
(finančne določbe)
(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do pet odstotkov obsega lastne tržne proizvodnje vseh članov, ki svoje proizvode tržijo.
(2) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 1.471.537 eurov javnih sredstev.
(3) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti original izvod računa, ki se upravičencu ne vrača, ali overjeno fotokopijo tega računa ter dokazila o plačilih.
XIII. DIVERZIFIKACIJA V NEKMETIJSKE DEJAVNOSTI – ukrep 311
60. člen
(predmet podpore)
(1) Predmet podpore so naložbe v:
1. proizvodne dejavnosti, povezane s tradicionalnim znanjem na kmetiji;
2. proizvodne dejavnosti, povezane s predelavo proizvodov, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi, in drugih nekmetijskih proizvodov na kmetiji;
3. pridobivanje energentov in energije za prodajo na kmetiji iz obnovljivih virov, in sicer:
a) proizvodnja bioplina z uporabo organskih odpadkov,
b) predelava biomase za obnovljive vire energije,
c) infrastruktura za obnovljivo energijo iz biomase in drugih obnovljivih virov energije;
4. prodajne dejavnosti na kmetiji (specializirane trgovine za prodajo pridelkov in izdelkov iz lastne proizvodnje in z okoliških kmetij ter trgovina na drobno, pretežno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki ali kot dopolnilna dejavnost na kmetiji);
5. storitvene dejavnosti na kmetijah (turizem, varstvo otrok, varstvo starostnikov, varstvo invalidov, veterinarstvo, čuvanje, oskrba in nega hišnih živali ipd.).
(2) Pri izvedbi se upoštevajo pravila Uredbe 1998/2006/ES.
61. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za namene iz prejšnjega člena so:
1. gradbena in obrtniška dela. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
2. posebno usposabljanje za opravljanje dejavnosti;
3. nakup nove opreme za namen iz tega ukrepa, vključno z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: IKT) in računalniško programsko opremo. Med upravičenimi stroški so še stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme);
4. splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge in poslovnega načrta, stroški pridobitve gradbene dokumentacije ter priprava zahtevkov za izplačilo v višini do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa. Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu.
(2) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do 30. junija 2015. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški, nastali pred datumom izdaje odločbe o pravici do sredstev, vendar samo od 1. januarja 2007 naprej.
(4) Podpore se ne dodelijo za:
1. vavčersko svetovanje,
2. nakup patentiranih pravic, know-howa, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja,
3. naložbe v raziskave in razvoj produktov,
4. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
5. prevozna in transportna sredstva,
6. stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najema itd.),
7. bančne stroške in stroške garancij,
8. nakup rabljene opreme,
9. nakup kmetijske mehanizacije in opreme,
10. nakup gradbene mehanizacije,
11. naložbe v prostore za zasebno rabo,
12. podjetja v težavah,
13. podjetja v ribištvu in ribogojstvu ter premogovništvu,
14. predelavo živilskih proizvodov, katerih surovina so kmetijski proizvodi,
15. nepremičnine, ki so predmet izvršbe na nepremičnino.
62. člen
(vlagatelji)
(1) Vlagatelji so podjetja, katerih odgovorna oseba je član kmetijskega gospodinjstva in imajo ob oddaji vloge dejavnost registrirano kot:
1. kmetija z dopolnilno dejavnostjo,
2. samostojni podjetnik posameznik,
3. zavod,
4. gospodarska družba ali
5. zadruga.
(2) Odgovorna oseba je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samostojni podjetnik ali zakoniti zastopnik zavoda, gospodarske družbe ali zadruge.
63. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. kmetija mora biti vpisana v register kmetijskih gospodarstev in biti dejavna;
2. vlagatelj mora imeti sedež in opravljati dejavnost na kmetiji;
3. vlagatelj mora zagotoviti ustrezno projektno dokumentacijo s podrobnim popisom del in stroškovno opredelitvijo cen, ki jo pripravi odgovorni projektant, ter vsa dovoljenja za naložbo. Gradbena in obrtniška dela morajo biti izvedena skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
4. vlagatelj mora biti registriran skladno s prejšnjim členom;
5. vlagatelj mora zagotavljati ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest;
6. vlagatelj mora imeti poravnane obveznosti do države oziroma ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije;
7. odgovorna oseba mora imeti prijavljeno stalno prebivališče na naslovu kmetije;
8. odgovorna oseba se mora ob oddaji vloge ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo;
9. izdelan mora biti poslovni načrt oziroma program dela skladno z zahtevami javnega razpisa. Pri poslovnem načrtu oziroma programu dela morajo biti izdelani vsi izračuni in priložene vse zahtevane priloge. Poslovni načrt mora izkazati ekonomsko upravičenost naložbe. Kot ekonomska upravičenost naložbe se šteje, če je denarni tok pozitiven;
10. naložba se mora izvesti na kmetiji zunaj naselij s statusom mesta;
11. iz vloge mora biti razvidno, da podjetje ne presega meril za mikropodjetja, določena po Priporočilu 2003/361/ES.
(2) Naložbe, katerih skupna vrednost ob prijavi ne presega 50.000 eurov (brez DDV), se štejejo kot enostavne naložbe, zahtevne naložbe pa so naložbe, katerih skupna vrednost presega 50.000 eurov (brez DDV).
(3) Pri naložbah v obnovljive vire energije vrednost naložbe ob prijavi ne sme preseči 1.000.000 eurov (brez DDV).
(4) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za dokončanje naložbe, morata biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidna:
1. popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
2. pri fazni gradnji natančen popis že izvedenih aktivnostih in vrednosti že izvedenih del, ki ga potrdi pooblaščeni projektant ali nadzornik.
(5) Pri naložbah v gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki so ali bodo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov izgradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo.
(6) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v storitve vzgoje in varstva otrok, mora ob dokončanju naložbe izpolnjevati pogoje za vpis v razvid pri Ministrstvu za šolstvo in šport.
(7) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v opravljanje socialnovarstvene storitve za starostnike ali invalide, mora:
1. najpozneje do konca naložbe izpolnjevati predpisane pogoje za opravljanje te storitve skladno s predpisi, ki urejajo socialno varstvo, in
2. pridobiti pozitivno mnenje Socialne zbornice Slovenije za predviden program opravljanja storitve.
(8) Obveznosti upravičenca so:
1. predmet naložbe se mora:
– uporabljati izključno za dejavnost, ki je predmet podpore,
– obravnavati kot sredstva, ki se amortizirajo (velja za opremo in objekte) po Slovenskih računovodskih standardih;
2. kot dokončanje naložbe se pri gradnji šteje pridobljeno uporabno dovoljenje oziroma vključitev opreme v opravljanje dejavnosti;
3. po končani naložbi mora zagotavljati ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest oziroma zagotoviti vsaj eno delovno mesto. Kmetija mora zagotoviti vsaj eno polno delovno moč. Izračun normativa, ki določa polno delovno moč, se opredeli v javnem razpisu. Ta obveznost ne velja v primeru pridobivanja energije iz obnovljivih virov.
64. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodje, vstopne meje točk, določene v odprtem javnem razpisu. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezen javni razpis. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednji vidiki:
1. razvojna ogroženost na ravni regije Standardne klasifikacije teritorialnih enot 3 (v nadaljnjem besedilu: SKTE-3), v kateri se izvaja naložba,
2. ekonomski vidik,
3. družbeno-socialni vidik upravičenca.
(2) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v odprtem javnem razpisu.
65. člen
(finančne določbe)
(1) Sredstva se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis. Najvišja stopnja pomoči znaša do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Najnižji dodeljeni znesek pomoči je 3.500 eurov na upravičenca. Prejemnik sredstev lahko pridobi največ do 200.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let oziroma prejemniki sredstev, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, največ do 100.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let. Za naložbe iz 3. točke prvega odstavka 59. člena te uredbe, ki so namenjene prednostnim nalogam iz 16.a člena Uredbe 1698/2005/ES, se stopnje intenzivnosti pomoči povečajo za deset odstotnih točk.
(2) Za iste upravičene stroške ni dovoljeno s pomočjo de minimis prejemati druge pomoči, če bi bila lahko s takim združevanjem presežena predpisana intenzivnost pomoči.
(3) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti original izvod računa, ki se upravičencu ne vrača, ali overjeno fotokopijo tega računa ter dokazila o plačilih oziroma gradbeno situacijo pri gradbenih delih, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec. Zadnjemu zahtevku mora upravičenec priložiti tudi ustrezna dokazila o dokončanju naložbe, ki so natančneje opredeljena v javnem razpisu.
(4) Za celotno programsko obdobje od leta 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 31.551.000 eurov javnih sredstev.
XIV. PODPORA USTANAVLJANJU IN RAZVOJU MIKROPODJETIJ – ukrep 312
66. člen
(predmet podpore)
(1) Predmet podpore so naložbe v registrirana mikropodjetja na podeželju, ki zagotavljajo nova oziroma ohranjajo delovna mesta in povečujejo dohodek podeželskega prebivalstva za dejavnosti, določene s šestim odstavkom 67. člena te uredbe.
(2) Pri izvedbi se upoštevajo pravila Uredbe 1998/2006/ES.
67. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za namene iz prejšnjega člena so:
1. gradbena in obrtniška dela. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža, stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
2. usposabljanje za opravljanje dejavnosti;
3. nakup nove opreme za namen iz tega ukrepa, vključno z IKT in računalniško programsko opremo. Priznavajo se tudi stroški povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme);
4. splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge in poslovnega načrta, stroški pridobitve gradbene dokumentacije ter priprava zahtevkov za izplačilo, v višini do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa. Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu.
(2) Podpore se ne dodelijo za:
1. vavčersko svetovanje,
2. nakup patentiranih pravic, know-howa, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja,
3. naložbe v raziskave in razvoj produktov,
4. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
5. prevozna in transportna sredstva,
6. stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najema itd.),
7. bančne stroške in stroške garancij,
8. nakup rabljene opreme,
9. nakup kmetijske mehanizacije in opreme,
10. nakup gradbene mehanizacije in opreme,
11. naložbe v prostore za zasebno rabo,
12. podjetja v ribištvu in ribogojstvu ter premogovništvu,
13. predelavo živilskih proizvodov, katerih surovina so kmetijski proizvodi,
14. nepremičnine, ki so predmet izvršbe na nepremičnino.
(3) Do sredstev niso upravičena podjetja v težavah v skladu s Sporočilom Komisije 244/2004/ES.
(4) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do 30. junija 2015. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičene štejejo tudi splošni stroški, nastali pred datumom izdaje odločbe o pravici do sredstev, vendar samo od 1. januarja 2007 naprej.
(6) Do sredstev so upravičene naložbe za opravljanje naslednjih dejavnosti, razvrščenih v naslednja področja, oddelke, skupine in razrede po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) Statističnega urada Republike Slovenije:
1. oddelek 08 – pridobivanje rudnin in kamnin (razen 08.91 – pridobivanje mineralov za kemikalije in gnojila, 08.99 – drugo pridobivanje rudnin in kamnin),
2. področje C – predelovalne dejavnosti (razen 10 – proizvodnja živil, 11 – proizvodnja pijač, 12 – proizvodnja tobačnih izdelkov, 16.10 (znotraj te kategorije se ne podpira izdelkov, ki so navedeni kot priloga k javnemu razpisu), 19 – proizvodnja koksa in naftnih derivatov, 24 – proizvodnja kovin),
3. področje D – oskrba z električno energijo, plinom in paro,
4. področje E – oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki: saniranje okolja,
5. pododdelek 47.2 – trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki,
6. oddelek 55 – gostinske nastanitvene dejavnosti,
7. oddelek 75 – veterinarstvo,
8. področje P – izobraževanje,
9. področje Q – zdravstvo in socialno varstvo,
10. podrazred 96.090 – čuvanje, oskrba in nega hišnih živali.
(7) V okviru tega ukrepa se dodelijo tudi podpore za naložbe namenjene prednostnim nalogam iz točk (b), (c) in (e) prvega odstavka 16.a člena Uredbe 1698/2005/ES za naslednje vrste aktivnosti:
1. proizvodnja bioplina z uporabo organskih odpadkov,
2. predelava biomase za obnovljive vire energije,
3. infrastruktura za obnovljivo energijo iz biomase in drugih obnovljivih virov energije.
68. člen
(vlagatelji)
(1) Vlagatelji so podjetja, ki so ob oddaji vloge lahko registrirana kot:
1. samostojni podjetnik posameznik,
2. zavod,
3. gospodarska družba ali
4. zadruga.
(2) Odgovorna oseba je samostojni podjetnik posameznik ali zakoniti zastopnik zavoda, gospodarske družbe ali zadruge.
69. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. vlagatelj mora imeti sedež dejavnosti zunaj dejavne kmetije in naselij s statusom mesta;
2. vlagatelj mora zagotoviti ustrezno projektno dokumentacijo z natančnim popisom del in stroškovno opredelitvijo cen, ki jo pripravi odgovorni projektant, ter vsa dovoljenja za naložbo. Gradbena in obrtniška dela morajo biti opravljena skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
3. vlagatelj mora biti registriran;
4. vlagatelj mora imeti poravnane obveznosti do države oziroma ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije;
5. vlagatelj mora z naložbo zagotavljati ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest;
6. izdelan mora biti poslovni načrt oziroma program dela skladno z zahtevami javnega razpisa. Pri poslovnem načrtu oziroma programu dela morajo biti izdelani vsi izračuni in priložene vse zahtevane priloge. Poslovni načrt mora izkazati ekonomsko upravičenost naložbe. Kot ekonomska upravičenost naložbe se šteje, če je denarni tok pozitiven;
7. naložba se mora izvesti zunaj naselij s statusom mesta;
8. iz vloge mora biti razvidno, da podjetje ne presega meril za mikropodjetja, določena po Priporočilu 2003/361/ES.
(2) Naložbe, katerih skupna vrednost ob prijavi ne presega 50.000 eurov (brez DDV), se štejejo kot enostavne naložbe, zahtevne naložbe pa so naložbe, katerih skupna vrednost presega 50.000 eurov (brez DDV).
(3) Pri naložbah v obnovljive vire energije vrednost naložbe ob prijavi ne sme preseči 1.000.000 eurov (brez DDV).
(4) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za dokončanje naložbe, morata biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidna:
1. popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
2. pri postopni gradnji predložen natančen popis že izvedenih aktivnostih in vrednosti že izvedenih del, ki ga potrdi pooblaščeni projektant ali nadzornik.
(5) Pri naložbah v gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki so ali bodo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov izgradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo.
(6) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v storitve vzgoje in varstva otrok, mora ob dokončanju naložbe izpolnjevati pogoje za vpis v razvid pri Ministrstvu za šolstvo in šport.
(7) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v opravljanje socialnovarstvene storitve za starostnike ali invalide, mora izpolnjevati naslednje:
1. najpozneje do konca naložbe izpolnjevati predpisane pogoje za opravljanje te storitve skladno s predpisi, ki urejajo socialno varstvo, in
2. pridobiti pozitivno mnenje Socialne zbornice Slovenije za predviden program opravljanja storitve.
(8) Obveznosti upravičenca so:
1. predmet naložbe se mora:
– uporabljati izključno za dejavnost, ki je predmet pomoči,
– obravnavati kot sredstva, ki se amortizirajo (velja za opremo in objekte);
2. kot dokončanje naložbe se pri gradnji šteje pridobljeno uporabno dovoljenje ali vključitev opreme v opravljanje dejavnosti;
3. po končani naložbi mora zagotavljati ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest oziroma zagotoviti vsaj eno delovno mesto. Ta obveznost ne velja v primeru pridobivanja energije iz obnovljivih virov.
70. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodje, vstopne meje točk, določene v odprtem javnem razpisu. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezen javni razpis. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednji vidiki:
1. razvojna ogroženost na ravni regije SKTE-3, v kateri se izvaja naložba,
2. ekonomski vidik,
3. družbeno-socialni vidik.
(2) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v odprtem javnem razpisu.
71. člen
(finančne določbe)
(1) Sredstva se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis. Najvišja stopnja pomoči znaša do 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Najnižji dodeljeni znesek pomoči je 3.500 eurov na upravičenca. Prejemnik sredstev lahko pridobi največ do 200.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let oziroma prejemniki sredstev, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, največ do 100.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let. Če je naložba namenjena prednostnim nalogam iz 16.a člena Uredbe 1698/2005/ES se stopnje intenzivnosti pomoči povečajo za deset odstotnih točk.
(2) Za iste upravičene stroške ni dovoljeno s pomočjo de minimis prejemati druge pomoči, če bi bila lahko s takim združevanjem presežena predpisana intenzivnost pomoči.
(3) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti original izvod računa, ki se upravičencu ne vrača, ali overjeno fotokopijo tega računa ter dokazila o plačilih oziroma gradbeno situacijo pri gradbenih delih, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec. Zadnjemu zahtevku mora upravičenec priložiti tudi ustrezna dokazila o dokončanju naložbe, ki so natančneje opredeljena v javnem razpisu.
(4) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 55.520.136 eurov javnih sredstev.
XIX. OSNOVNE STORITVE ZA GOSPODARSTVO IN PODEŽELSKO PREBIVALSTVO – ukrep 321
72. člen
(predmet podpore)
Predmet podpore so naložbe v širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij na podeželju. Naložbe se izvajajo na območju belih lis in omogočajo enake možnosti dostopa do informacij in storitev.
73. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za naložbe iz prejšnjega člena so:
1. stroški izvedbe naložbe iz prejšnjega člena (pripravljalna dela, zemeljska dela, gradbena dela, obrtniška dela, betonska dela, geodetska dela in zaključna dela); pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del),
2. stroški opremljanja ali odkupa prostorov za skupno uporabo obstoječih objektov omrežja le v obsegu, ki je nujno potreben za izvedbo naložbe,
3. stroški izvedbe pasivnega dela omrežja elektronskih komunikacij do končnih uporabnikov,
4. stroški vpisa infrastrukture v kataster komunalnih naprav,
5. stroški opreme in materiala, ki so glede na specifične zahteve potrebni za izvedbo,
6. stroški aktivne opreme.
(2) Upravičeni so splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge in poslovnega načrta, stroški pridobitve gradbene dokumentacije ter priprava zahtevkov za izplačilo, v višini do vključno 20 odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa. Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu.
(3) Podpore se ne dodelijo za:
1. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
2. stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najema itd.),
3. bančne stroške in stroške garancij,
4. nakup rabljene opreme,
5. naložbe izven območij belih lis,
6. nepremičnine, ki se nahajajo v postopku izvršbe na nepremičnine.
(4) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do 30. junija 2015. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški, nastali pred datumom izdaje odločbe o pravici do sredstev, vendar samo od 1. januarja 2007 naprej.
74. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so občine.
75. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. naložba se mora izvesti izključno na območju belih lis v Republiki Sloveniji. Za ugotavljanje območja belih lis so relevantni podatki Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki so objavljeni na njegovi spletni strani;
2. predložitev poslovnega načrta za izvedbo naložbe;
3. naložba se mora izvesti zunaj naselij s statusom mesta;
5. občina mora izkazati, da za območje, ki je opredeljeno v projektu, ne obstaja komercialni interes;
6. predložitev finančnega načrta projekta;
7. časovna opredelitev operativne izvedbe projekta, ki mora biti končana najpozneje v 18 mesecih po vročitvi odločbe o pravici do sredstev;
8. vlagatelj mora izbrati izvajalca operativnih del izvedbe v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
9. vlagatelj mora predložiti projekt, ki mora vsebovati tudi razvojne cilje občine, ki jim bo z gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij sledila;
10. vlagatelj mora predložiti Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja v občini ali drug primerljiv strateški dokument občine s področja elektronskih komunikacij, iz katerega so vidne zahteve za projekt ter razvojni cilji občine, povezani s tem projektom;
11. iz dokumentacije morajo biti razvidni podatki o številu gospodinjstev na področju belih lis za celo občino, ter za vsak del omrežja posebej. Za naselje, ki je uvrščeno na seznam belih lis, se za število gospodinjstev upoštevajo le tista gospodinjstva, ki v naselju dejansko nimajo možnosti do dostopa do širokopasovnih priključkov;
12. vlagatelj mora zagotoviti ustrezen strokoven nadzor nad gradnjo omrežja, kar mora biti razvidno iz posredovane dokumentacije;
13. vlagatelj mora zagotoviti, da so vsa gradbena in obrtniška dela izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, graditev objektov, varstvo okolja, varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
(2) Pristojnosti, odgovornosti in naloge upravičenca ter pogoji glede upravljanja z odprtim širokopasovnim omrežjem elektronskih komunikacij se določi z javnim razpisom. Kot dokončanje naložbe se pri gradnji šteje pridobljeno uporabno dovoljenje ali vključitev opreme v opravljanje dejavnosti.
76. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v odprtem javnem razpisu. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezen javni razpis. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednji vidiki:
– območje izvajanja naložbe (razvojne regije, koeficient razvitosti občin),
– družbeno-socialni vidik.
(2) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v odprtem javnem razpisu.
77. člen
(finančne določbe)
(1) Finančne določbe:
1. delež javnega financiranja znaša do 100 odstotkov upravičenih stroškov;
2. najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200.000 eurov.
(2) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti original izvod računa, ki se upravičencu ne vrača, ali overjeno fotokopijo tega računa ter dokazila o plačilih oziroma gradbeno situacijo pri gradbenih delih, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec. Zadnjemu zahtevku mora upravičenec priložiti tudi ustrezna dokazila o dokončanju naložbe, ki so natančneje opredeljena v javnem razpisu.
(3) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 4.268.889 eurov javnih sredstev.
XX. OBNOVA IN RAZVOJ VASI – ukrep 322
78. člen
(predmet podpore)
Predmet podpore so naložbe v:
1. urejanje površin za skupne namene in potrebe v podeželskih naseljih;
2. urejanje vaških jeder;
3. urejanje infrastrukture in povezav v naseljih;
4. obnavljanje in izgradnjo večnamenskih zgradb skupnega pomena za medgeneracijsko druženje, kulturno-umetniško, športno in drugo prostočasno dejavnost lokalnega prebivalstva na podeželju;
5. preselitev kmetij iz vaških jeder z namenom njihovega celostnega urejanja.
79. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za namene iz 1., 2., 3. in 4. točke prejšnjega člena so:
– gradbena in obrtniška dela v zvezi z izgradnjo ter obnovo objekta, vključno z deli na naložbah, ki so spomeniki, spomeniška območja, nepremična ali naselbinska dediščina. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih ter konservatorsko-restavratorski posegih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
– nakup nove opreme za namen iz tega ukrepa, vključno z IKT in računalniško programsko opremo. Med upravičenimi stroški so še stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme).
(2) Upravičeni stroški za namene iz 5. točke prejšnjega člena so stroški odkupa zemljišč in nepremičnin v vaškem jedru, ureditev komunalne in prometne infrastrukture do nove lokacije in splošni stroški.
(3) Upravičeni so splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge, stroški pridobitve gradbene dokumentacije ter priprava zahtevkov za izplačilo, v višini do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa. Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu.
(4) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do dokončanja naložbe oziroma najpozneje do 30. junija 2015. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški, nastali pred datumom izdaje odločbe o pravici do sredstev, vendar samo od 1. januarja 2007 naprej.
(6) Podpore se ne dodelijo za:
– vavčersko svetovanje;
– nakup patentiranih pravic, know-howa, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja;
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;
– stroške poslovanja (npr. stroški vzdrževanja in najema);
– bančne stroške in stroške garancij;
– nakup rabljene opreme;
– namenske stavbe, kot so cerkve, župnišča in drugi verski objekti, mrliške vežice, pokopališča ter lovski in ribiški domovi;
– izdatke pri naložbah, ki so nastali zaradi pristojbin za uporabo in kotizacij pred dokončanjem, pa ti zneski niso bili odšteti od upravičenih stroškov;
– nepremičnine, ki so predmet izvršbe na nepremičnino;
– stroške javne uprave (splošni upravni stroški, najemnine in plače zaposlenih v dejavnostih, upravljanje, izvajanje, spremljanje in nadzor).
80. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so občine.
81. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. vlagatelj mora izkazati sposobnost zagotavljanja lastnih finančnih sredstev;
2. vlagatelj mora zagotoviti ustrezno investicijsko-tehnično dokumentacijo z natančnim popisom del in stroškovno opredelitvijo cen, ki jo pripravi odgovorni projektant, ter vsa dovoljenja za naložbo. Gradbena in obrtniška dela morajo biti opravljena skladno s predpisi, ki urejajo prostor, graditev objektov, varstvo okolja, varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave;
3. imeti izdelan investicijski načrt z opredelitvijo ciljev v skladu s predpisom, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, ter načrt upravljanja;
4. naložba se mora izvesti zunaj naselij s statusom mesta;
5. naložba mora biti del občinskega razvojnega programa, ki ga potrdi občinski svet;
6. najvišja vrednost naložbe lahko na podlagi predračunske vrednosti ob prijavi znaša do 500.000 eurov (brez DDV);
7. vlagatelj mora izbrati izvajalca operativnih del izvedbe in dobavitelje v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
8. v zvezi z naložbo se mora opravljati neprofitna dejavnost;
9. za preselitev kmetij iz vaških jeder z namenom njihovega celostnega urejanja mora vlagatelj izkazati javni interes in sklenjeno pogodbo z lastnikom kmetije, ki je predmet preselitve, o nadaljevanju kmetijske dejavnosti.
(2) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za dokončanje naložbe, morata biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidna:
1. popis del in stroškov, ki se nanašajo na celotno naložbo,
2. pri fazni gradnji natančen popis že izvedenih dejavnosti in vrednosti že izvedenih del, ki ga potrdi pooblaščeni projektant ali nadzornik.
(3) Pri naložbah v gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki so ali bodo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov izgradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo.
(4) Kot dokončanje naložbe se pri gradnji šteje pridobljeno uporabno dovoljenje ali vključitev opreme v opravljanje dejavnosti. Naložba mora biti končana v skladu z rokom, določenim v razpisu.
82. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v odprtem javnem razpisu. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezen javni razpis. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednji vidiki:
1. razvojna ogroženost na ravni regije SKTE-3, v kateri bo izvedena naložba;
2. velikost naselja, v katerem bo izvedena naložba;
3. stopnja brezposelnosti v občini, ki je višja od povprečne brezposelnosti v Republiki Sloveniji;
4. naložba je na območju s posebnim varstvenim režimom (območje nacionalnih, regijskih in krajinskih parkov ter območja, varovana v skladu s predpisi, ki določajo varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave);
5. pričakovani razvojni družbeno-ekonomski učinki naložbe;
6. naložba se bo izvajala na območju, ki ima delujočo lokalno akcijsko skupino.
(2) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v odprtem javnem razpisu.
83. člen
(finančne določbe)
(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do vključno 85 odstotkov priznane vrednosti naložbe, za namen preselitve kmetij iz vaških središč do 100 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Najnižji dodeljeni znesek javne pomoči je 10.000 eurov. Upravičenec lahko pridobi največ do 750.000 eurov v programskem obdobju.
(2) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti original izvod računa, ki se upravičencu ne vrača, ali overjeno fotokopijo tega računa ter dokazila o plačilih oziroma gradbeno situacijo pri gradbenih delih, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec z originalnimi dokazili o njihovem plačilu ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec. Zadnjemu zahtevku mora upravičenec priložiti tudi ustrezna dokazila o dokončanju naložbe, ki so natančneje opredeljena v javnem razpisu.
(3) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 30.259.000 eurov javnih sredstev.
XXI. OHRANJANJE IN IZBOLJŠEVANJE DEDIŠČINE PODEŽELJA – ukrep 323
84. člen
(predmet podpore)
(1) Predmet podpore so naložbe v:
1. nepremično kulturno dediščino na podeželju;
2. muzeje na prostem;
3. ekomuzeje;
4. prostore za postavitev stalnih razstav etnološke dediščine;
5. ureditev in izgradnjo tematskih poti, ki povezujejo naravne vrednote in kulturno dediščino določenega območja.
(2) Pri izvedbi se pri upravičencih, za katere veljajo pravila državnih pomoči, upoštevajo pravila Uredbe 1998/2006/ES.
85. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za namene iz prejšnjega člena so:
– gradbena in obrtniška dela v zvezi z izgradnjo, obnovo ter prenosom predmeta podpore. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del) ter konservatorsko-restavratorski posegi;
– nakup nove opreme za namen iz tega ukrepa, vključno z IKT in računalniško programsko opremo. Priznavajo se tudi stroški povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme);
– splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so priprava vloge, stroški pridobitve gradbene dokumentacije, stroški dokumentacije za konservatorsko-restavratorske posege ter priprava zahtevkov za izplačilo, v višini do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa. Zgornja višina posameznih upravičenih splošnih stroškov se določi v javnem razpisu;
– prispevek v naravi skladno s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES.
(2) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do dokončanja naložbe oziroma najpozneje do 30. junija 2015. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški, nastali pred datumom izdaje odločbe o pravici do sredstev, vendar samo od 1. januarja 2007 naprej.
(4) Podpore se ne dodelijo za:
– vavčersko svetovanje;
– nakup patentiranih pravic, know-howa, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja;
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;
– prevozna sredstva;
– stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najema itd.);
– bančne stroške in stroške garancij;
– nakup rabljene opreme;
– stroške javne uprave (splošni upravni stroški, najemnine in plače zaposlenih v dejavnostih upravljanja, izvajanja, spremljanja in nadzora);
– izdatke pri naložbah, ki so nastali zaradi pristojbin za uporabo in kotizacij pred dokončanjem, pa ti zneski niso bili odšteti od upravičenih stroškov;
– stavbe ali območja, ki so v postopku denacionalizacije;
– premično in živo dediščino;
– razstavne eksponate oziroma zbirke;
– sakralne in grajske objekte ter njim pripadajoče parke, drevorede in vrtove;
– nakup sadilnega materiala enoletnic;
– nepremičnine, ki so predmet izvršbe na nepremičnino.
86. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so fizične in pravne osebe ter občine, ki so lastniki, solastniki ali koncesionarji predmeta podpore. Vlagatelji so tudi pravne osebe v delni ali celotni državni lasti, ki so lastniki ali solastniki pravnih oseb iz prejšnjega stavka. Vlagatelji so lahko tudi najemniki predmeta podpore za obdobje najmanj deset let, pogodba pa mora veljati še vsaj pet let po izplačilu sredstev. Za namene iz 5. točke prvega odstavka 84. člena te uredbe so lahko vlagatelji tudi pooblaščeni zastopniki lastnika oziroma solastnika objekta oziroma prostora, ki je predmet podpore. Ustanove, ki opravljajo javno službo varstva kulturne dediščine ali ohranjanja narave ter izdajajo strokovna soglasja oziroma mnenja v postopkih, ne morejo biti vlagatelji.
87. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. vlagatelj mora zagotoviti ustrezno tehnično dokumentacijo in dovoljenja za naložbo;
2. vlagatelj ima poravnane obveznosti do države;
3. naložba se mora izvesti zunaj naselij s statusom mesta;
4. vlagatelj mora za naložbe imeti pozitivno mnenje pristojnega organa, ki izvaja javno službo varstva kulturne dediščine ali ohranjanja narave;
5. gradbena in obrtniška dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, graditev objektov, varstvo okolja, varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave;
6. najvišja vrednost naložbe na podlagi predračunske vrednosti je lahko ob prijavi 300.000 eurov (brez DDV);
7. naložbe, ki so stanovanjske enote (stalne ali začasne), morajo biti razglašene za spomenik lokalnega ali državnega pomena;
8. objekti ali območja iz 1. točke prvega odstavka 84. člena te uredbe morajo biti ob oddaji vloge vpisani v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo;
9. naložba ne sme biti v postopku denacionalizacije;
10. če vlagatelj ni lastnik oziroma ni edini lastnik, mora predložiti soglasje lastnika ali solastnika naložbe.
(2) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za dokončanje naložbe, morata biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidna:
1. popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
2. pri fazni gradnji predložen natančen popis že izvedenih aktivnosti in vrednosti že izvedenih del, ki ga potrdi pooblaščeni projektant ali nadzornik.
(3) Pri naložbah v novogradnje oziroma prenovo prostorov in pri nakupu pripadajoče opreme, ki so ali bodo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov izgradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo.
(4) Če je vlagatelj občina, mora izpolnjevati naslednje specifične pogoje:
1. imeti izdelan investicijski načrt z opredelitvijo ciljev v skladu s predpisom, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ;
2. izbrati izvajalca operativnih del izvedbe in dobavitelje v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila.
(5) Vlagatelj mora predložiti upravljavski načrt.
(6) Kot dokončanje naložbe se pri gradnji šteje pridobljeno uporabno dovoljenje ali vključitev opreme v opravljanje dejavnosti.
88. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Vloge se ocenijo na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v odprtem javnem razpisu. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezen javni razpis. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednji vidiki:
1. za naložbe iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 84. člena te uredbe:
– razvojna ogroženost na ravni regije SKTE-3, v kateri bo izvedena naložba;
– lokacija naložbe je na območju s posebnim varstvenim režimom (območja nacionalnih, regijskih in krajinskih parkov ter območja, varovana v skladu s predpisi, ki določajo varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave);
– sklop dediščine;
– status dediščine;
– naložba se bo izvajala na območju, ki ima delujočo lokalno akcijsko skupino;
– pričakovani razvojni družbenoekonomski učinki naložbe;
2. za naložbe iz 5. točke prvega odstavka 84. člena te uredbe:
– razvojna ogroženost na ravni regije SKTE-3, v kateri bo izvedena naložba;
– lokacija naložbe; naložba je na območju s posebnim varstvenim režimom (območja nacionalnih, regijskih in krajinskih parkov ter območja, varovana v skladu s predpisi, ki določajo varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave) in povezovanje lokacij;
– naložba se bo izvajala na območju, ki ima delujočo lokalno akcijsko skupino;
– pričakovani razvojni družbenoekonomski učinki naložbe.
(2) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v odprtem javnem razpisu.
89. člen
(finančne določbe)
(1) Sredstva se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis. Najvišja stopnja pomoči po tem poglavju znaša do vključno 85 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Najnižji dodeljeni znesek pomoči je 3.000 eurov na projekt. Skupna pomoč de minimis ne sme presegati 200.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let oziroma prejemniki sredstev, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, lahko pridobijo največ 100.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let.
(2) Za iste upravičene stroške ni dovoljeno s pomočjo de minimis prejemati druge pomoči, če bi bila lahko s takim združevanjem presežena predpisana intenzivnost pomoči.
(3) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti original izvod računa, ki se upravičencu ne vrača, ali overjeno fotokopijo tega računa ter dokazila o plačilih oziroma gradbeno situacijo pri gradbenih delih, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec, z originalnimi dokazili o njihovem plačilu ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec. Zadnjemu zahtevku mora upravičenec priložiti tudi ustrezna dokazila o dokončanju naložbe, ki so natančneje opredeljena v javnem razpisu.
(4) Za celotno programsko obdobje 2007–2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 14.709.000 eurov javnih sredstev.
XXII. VLOGA IN POSTOPEK ZA PRIDOBITEV SREDSTEV ZA UKREPE 1. IN 3. OSI
90. člen
(javni razpisi)
(1) Sredstva po tej uredbi se dodelijo z odprtim ali zaprtim javnim razpisom. Postopke za dodelitev in izplačila sredstev izvede ARSKTRP.
(2) MKGP pripravi javne razpise. V javnih razpisih so podrobneje opredeljeni pogoji in merila za dodelitev sredstev, postopki, dokazila, upravičeni stroški ter način uveljavljanja in uporabe sredstev. Javne razpise objavi MKGP v Uradnem listu Republike Slovenije. Z javnim razpisom za posamezen ukrep so sredstva lahko razdeljena po posameznih namenih znotraj ukrepa, ciljih ukrepa ali skupinah posameznih upravičencev, vloge za ta namen pa se ločeno uvrščajo na sezname prejetih in popolnih vlog. Skupna višina razpisanih sredstev za posamezen ukrep se ustrezno zniža glede na prevzete obveznosti iz preteklega programskega obdobja.
(3) Če se sredstva dodeljujejo z odprtim javnim razpisom, zaprtje javnega razpisa objavi MKGP na svojih spletnih straneh.
XXIII. POSTOPEK ZA ODPIRANJE IN OBRAVNAVANJE VLOG TER ZAHTEVA ZA ODPRAVO POMANJKLJIVOSTI V ODPRTIH JAVNIH RAZPISIH
91. člen
(odprti javni razpis)
V odprtem javnem razpisu se vloge odpirajo in obravnavajo ter se zahteva odprava pomanjkljivosti po vrstnem redu oddaje vlog. Sredstva za posamezni ukrep se dodeljujejo do porabe sredstev po vrstnem redu prejema popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisana merila.
92. člen
(odločitev o vrstnem redu prispetja vlog)
(1) Vloge za javni razpis je treba poslati priporočeno po pošti ali oddati v vložišču ARSKTRP.
(2) Če vlagatelj pošlje vlogo po pošti, jo mora poslati s priporočeno poštno pošiljko na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana, od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa za posamezen ukrep, ki se objavi na spletnih straneh MKGP.
(3) Vloga iz prvega odstavka tega člena se vlaga pisno na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, dostopne na spletnih straneh ARSKTRP in MKGP. Sestavni deli vloge morajo biti speti ali vloženi v mapo po vrstnem redu. Na ovojnici vloge morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge, ki ju označi pošta oziroma vložišče ARSKTRP, naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja.
(4) ARSKTRP odpira in obravnava vloge ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti po vrstnem redu oddaje vlog oziroma po vrstnem redu prejema popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisana merila, do porabe razpisanih sredstev za posamezen ukrep. Če je skupna višina zaprošenih sredstev višja od razpisanih sredstev, ARSKTRP v primeru, da imata na zadnjem mestu seznama prejetih vlog dve ali več vlog na ovojnici enak datum in čas (ura, minuta) oddaje, izvede žrebanje o določanju vrstnega reda prispelih vlog. Žrebu lahko prisostvuje tudi vlagatelj. O dnevu žrebanja so vlagatelji obveščeni pisno. Tričlansko komisijo, ki nadzira žrebanje, in osebo, ki vodi žrebanje, imenuje predstojnik ARSKTRP med javnimi uslužbenci, zaposlenimi na ARSKTRP.
(5) Žrebanje se opravi v uradnih prostorih ARSKTRP. Evidenčne številke vlog se izpišejo na prepognjene listke, ki se z žigom ARSKTRP overijo v prisotnosti komisije, ki nadzira žrebanje. Listki z evidenčnimi številkami vlog se v prisotnosti komisije zaprejo v škatlo, ki se takoj zapečati. Škatla se odpre v navzočnosti prisotnih vlagateljev in komisije. Oseba, ki vodi žrebanje, vleče listke iz škatle in javno pove evidenčno številko izžrebane vloge ter izžrebani listek takoj odda komisiji.
(6) O žrebanju se sestavi zapisnik. Podpišejo ga člani komisije, ki nadzirajo žrebanje, oseba, ki je vodila žrebanje, in vlagatelji, če so navzoči.
93. člen
(obravnava vlog)
(1) Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge obravnava ARSKTRP in jih, če posamezen ukrep to določa, tudi oceni.
(2) Po odprtju vloge se preveri njena popolnost.
(3) Rok za dopolnitev vloge je 30 dni od dneva vročitve poziva k dopolnitvi. Dopolnjena vloga se uvrsti na konec seznama prejetih vlog. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas (ura, minuta) oddaje na pošti ali oddaje v vložišču ARSKTRP. Po prejemu dopolnjene vloge na ARSKTRP se dopolnjena vloga ponovno pregleda.
(4) Popolna vloga se po vrstnem redu uvrsti na konec seznama popolnih vlog in dobi zaporedno številko.
(5) Izpolnjevanje pogojev vloge se preverja po vrstnem redu uvrstitve na seznam popolnih vlog. Če posamezen ukrep to določa, se odobri le tista vloga, ki preseže postavljeni prag minimalnega števila točk, do porabe sredstev za posamezni razpis.
(6) Vloga, ki je popolna in izpolnjuje predpisane pogoje, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj s tem strinja, sicer se zavrne. Vlagatelj mora na ARSKTRP v petih dneh od vročitve obvestila ARSKTRP poslati izjavo, da se s tem strinja, sicer se šteje, da se ne strinja.
(7) Vse zahtevke iz vloge, ki je popolna in izpolnjuje predpisane pogoje, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev, se zavrne z odločbo.
XXIV. POSTOPEK ZA ODPIRANJE IN OBRAVNAVANJE VLOG TER ZAHTEVA ZA ODPRAVO POMANJKLJIVOSTI V ZAPRTIH JAVNIH RAZPISIH
94. člen
(zaprti javni razpis)
V zaprtem javnem razpisu se vloge odpirajo in obravnavajo ter se zahteva odprava pomanjkljivosti ob sočasni obravnavi vlog. Sredstva za posamezni ukrep se dodeljujejo do porabe sredstev na podlagi ponderiranja popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisana merila.
95. člen
(vložitev vlog)
(1) Vloge za zaprti javni razpis je treba poslati priporočeno po pošti ali oddati v vložišču ARSKTRP.
(2) Če vlagatelj pošlje vlogo po pošti, jo mora poslati s priporočeno poštno pošiljko na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana, od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do roka za zaprtje, določenega v javnem razpisu.
(3) Vloga iz prvega odstavka tega člena se vlaga pisno na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, dostopne na spletnih straneh ARSKTRP in MKGP. Sestavni deli vloge morajo biti speti ali vloženi v mapo po vrstnem redu. Na ovojnici vloge morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge, ki ju označi pošta oziroma vložišče ARSKTRP, naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja.
(4) ARSKTRP odpira in obravnava vloge ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti sočasno.
(5) Z javnim razpisom se lahko določijo zaporedni roki za predložitev vlog. V tem primeru se odpira in obravnava vloge ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti sočasno znotraj zaporednega roka za predložitev vlog, do porabe sredstev za posamezen ukrep.
96. člen
(obravnava vlog)
(1) Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge obravnava ARSKTRP.
(2) Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora ARSKTRP v treh mesecih od zaprtja javnega razpisa od vlagatelja pisno zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi. Rok za dopolnitev vloge je 30 dni od dneva vročitve poziva k dopolnitvi. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas (ura, minuta) oddaje na pošti ali oddaje v vložišču ARSKTRP. Po prejemu dopolnjene vloge na ARSKTRP se dopolnjena vloga ponovno pregleda.
(3) Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje, se ocenijo na podlagi meril. Sredstva se odobrijo vlogam, ki presežejo postavljeni prag minimalnega števila točk, in sicer po vrstnem redu višine prejetih točk, do porabe sredstev za posamezni javni razpis.
(4) V primeru, da imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog dve ali več vlog isto število prejetih točk, se vloge odobrijo po vrstnem redu prejetja popolnih vlog, glede na datum in čas (ura, minuta) označen na ovojnici vloge s strani pošte oziroma vložišča ARSKTRP, oddaje popolne vloge. Če imata kljub temu na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog dve ali več vlog isto število prejetih točk in so bile vloge vložene istočasno, se vloge odobrijo po rangiranju prioritet točkovanja, ki se določi z javnim razpisom.
(5) Vloga, ki je popolna in izpolnjuje predpisane pogoje, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj s tem strinja, sicer se zavrne. Vlagatelj mora na ARSKTRP v petih dneh od vročitve obvestila ARSKTRP poslati izjavo, da se s tem strinja, sicer se šteje, da se ne strinja.
XXV. SKUPNE DOLOČBE ZA POSTOPEK PRI ODPRTIH IN ZAPRTIH JAVNIH RAZPISIH
97. člen
(izdaja odločbe in oblika dodeljenih sredstev)
(1) Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo ARSKTRP o pravici do sredstev.
(2) Zoper odločbo ARSKTRP je dopustna pritožba v 15 dneh od dneva njene vročitve. Pritožba se vloži pisno na način iz prvega odstavka 92. in 95. člena te uredbe, kot je določen za vložitev vloge.
(3) Za izplačilo sredstev upravičenci vlagajo zahtevke na ARSKTRP, ki sredstva izplača na transakcijski račun upravičenca po opravljeni administrativni kontroli in nadzoru iz 126. člena te uredbe. Nakazilo na transakcijski račun upravičenca pomeni, da je bilo zahtevku za izplačilo v celoti ugodeno. Če zahtevku ni v celoti ugodeno, ARSKTRP o zahtevku odloči z odločbo. Zoper to odločbo pritožba ni dovoljena, mogoč pa je upravni spor.
(4) Sredstva po tej uredbi se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev.
98. člen
(vnos prijavnega obrazca v elektronski sistem)
(1) Z javnim razpisom se lahko določi, da se lahko prijavni obrazec izpolni v elektronski sistem ARSKTRP in natisne z izpisom identifikacijske kode. V tem primeru se prijavni obrazec, ki je izpolnjen in oddan v elektronski sistem, ne šteje za vlogo. Za popolno vlogo se šteje natisnjen prijavni obrazec z izpisom identifikacijske kode skupaj s pravilno izpolnjenimi sestavnimi deli vloge, v skladu s prvim in tretjim odstavkom 92. in 95. člena te uredbe.
(2) Podrobnejša navodila o izpolnjevanju prijavnega obrazca v elektronski sistem se določi v javnem razpisu.
99. člen
(izvajanje 10. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015)
(1) Če je lokacija naložbe na območju občin Pomurske regije za izvajanje 10. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09), pridobijo te vloge na javnih razpisih, ne glede na ostala merila za izbor, še dodatnih deset odstotnih točk za ukrepe:
a) izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva – ukrep 125,
b) podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij – ukrep 312,
c) osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo – ukrep 321,
d) ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja – ukrep 323.
(2) Vloge za ukrepe posodabljanje kmetijskih gospodarstev – ukrep 121, dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom – ukrep 123 in diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti – ukrep 311 morajo za pridobitev dodatnih deset odstotnih točk izpolnjevati vsaj enega od predpisanih pogojev, in sicer:
1. posodabljanje kmetijskih gospodarstev – ukrep 121, če je predmet podpore naložba:
a) v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo,
b) v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov,
c) v nakup in postavitev mrež proti toči,
d) v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih, kamor spada tudi namakalna oprema, ki je lahko samostojna naložba, in v gradnjo pripadajočih vodnih virov, ali
e) naložba v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva;
2. dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom – ukrep 123:
a) v kolikor je predmet sofinanciranja tudi naložba v obnovljive vire energije za potrebe predelovalnega obrata,
b) ohranjanje obstoječega delovnega mesta ali odprtje vsaj enega novega delovnega mesta na 200.000 EUR upravičenih stroškov naložbe vsaj za obdobje 24 mesecev od zaključka naložbe,
c) vlagatelj ima sklenjene pogodbe z lokalnimi primarnimi pridelovalci za vsaj 40 odstotkov vhodne surovine ali
d) vlagatelj ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino oziroma je raziskovalna skupina organizacijska enota znotraj vlagatelja;
3. diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti – ukrep 311, če je predmet podpore naložba:
a) pridobivanje energentov in energije za prodajo na kmetiji iz obnovljivih virov,
b) v proizvodne dejavnosti, povezane s predelavo proizvodov izven Priloge I k Pogodbi in drugih nekmetijskih proizvodov na kmetiji,
c) prodajne dejavnosti na kmetiji ali
d) turizem.
100. člen
(omejitev sredstev)
(1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za iste aktivnosti ali naložbe na podlagi posamezne vloge samo iz enega ukrepa po tej uredbi.
(2) Sredstva se ne odobrijo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tej uredbi, že prejel sredstva Evropske unije ali javna sredstva Republike Slovenije.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko za namen naložb v kmetijsko mehanizacijo v okviru ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev iz VI. poglavja te uredbe upravičenci pridobijo javna sredstva Republike Slovenije, vendar skupna podpora ne sme presegati najvišje stopnje pomoči iz Priloge 1 k Uredbi 1698/2005/ES.
(4) Če je upravičenec po tej uredbi občina, se lastna sredstva sofinanciranja ne štejejo za že prejeta javna sredstva Republike Slovenije.
(5) Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije.
101. člen
(obveznosti upravičenca)
(1) Iz dokumentacije vlagateljev, ki kandidirajo za pridobitev sredstev za naložbe, mora biti razvidna zaprtost finančne konstrukcije za priznani in nepriznani del naložbe.
(2) Priznana naložba ali aktivnost se ne sme pričeti izvajati pred rokom, določenem v javnem razpisu.
(3) Projekt ne sme biti zaključen pred izdajo odločbe o pravici do sredstev ter mora biti končan pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo. Število zahtevkov za posamezen ukrep in opredelitev zaključka investicije se določi v javnem razpisu.
(4) Naložbena dejavnost, za katero upravičenec po tej uredbi prejme sredstva, se mora opravljati še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev. V tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti naložbe ter naložbe ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev, sicer jih mora vrniti z zamudnimi obrestmi.
(5) Če tako določa javni razpis, mora prejemnik sredstev ali prevzemnik v primeru ukrepa zgodnje upokojevanje kmetov – ukrep 113 na ARSKTRP poročati še pet let od zadnjega izplačila sredstev. Prvo letno poročilo je prejemnik sredstev dolžan poslati na ARSKTRP do 31. marca naslednje koledarsko leto od zadnjega izplačila sredstev. Obrazci za pripravo poročila se objavijo na spletni strani ARSKTRP.
(6) Prejemniki sredstev (ime in priimek oziroma ime podjetja), opis aktivnosti oziroma naložbe in znesek odobrenih javnih sredstev se objavijo na spletni strani MKGP.
(7) Vlagatelj mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
(8) Vlagatelj, ki je fizična oseba, mora imeti stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije. Vlagatelj, ki je pravna oseba, mora imeti dejavnost registrirano na ozemlju Republike Slovenije.
(9) Upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije o projektu ter omogočiti kontrolo projekta na kraju samem ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu in drugim nadzornim organom.
(10) Kmetijsko gospodarstvo, ki pridobi sredstva iz naslova ukrepov Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, Posodabljanje kmetijskih gospodarstev in Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom, je dolžno še pet let po zadnjem izplačilu sredstev v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na ARSKTRP izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu (zbirno vlogo) po predpisih, ki določajo izvedbo letnih ukrepov kmetijske politike.
102. člen
(nepravilnosti, sankcije in vrnitev sredstev)
(1) Če prejemnik sredstev ne izpolni obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev ter v primeru določil iz drugega, četrtega in petega odstavka tega člena, ni upravičen do kandidiranja za sredstva iz ukrepov politike razvoja podeželja, razen za kmetijsko okoljske ukrepe in ukrepe izravnalnih plačil za območja z omejenimi dejavniki po predpisih Skupnosti o razvoju podeželja, naslednjih pet let od dneva ugotovitve kršitve obveznosti.
(2) Če prejemnik sredstev ne izpolni obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev v roku in v njem ne vloži zahtevka za izplačilo sredstev, ARSKTRP v roku 60 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti izda odločbo, s katero zahteva vračilo že izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev.
(3) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja:
– če stranka zaradi višje sile ali izrednih okoliščin po predpisih skupnosti o razvoju podeželja zamudi obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev glede rokov in predloži ustrezne dokaze v desetih delovnih dneh od dneva, ko je to zmožen storiti. ARSKTRP v tem primeru lahko podaljša rok, če bi bile s to spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila dodeljena pravica do sredstev, ob smiselni uporabi prvega odstavka 54. člena ZKme-1;
– če upravičenec v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZKme-1 po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom rokov za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev na ARSKTRP posreduje utemeljeno prošnjo za podaljšanje rokov, določenih v odločbi o pravici do sredstev, in ARSKTRP z odločbo ugotovi, da bodo ne glede na spremembo rokov izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila dodeljena pravica do sredstev. Kot utemeljen razlog za podaljšanje roka se štejejo razlogi, na katere upravičenec ni mogel dejavno vplivati. Ti razlogi se natančneje določijo v javnih razpisih.
(4) Kadar prejemnik sredstev uporablja predmet podpore v nasprotju z namenom, za katerega so mu bila dodeljena, ali ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe in odločbe o dodelitvi sredstev, ARSKTRP v roku 90 dni od dneva, ko je izvedela za to, izda odločbo, s katero zahteva vračilo izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev.
(5) Kadar je prejemnik sredstev dobil izplačana sredstva ali jih je poskušal pridobiti na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav v zahtevkih za izplačilo, ARSKTRP v roku 90 dni od dneva, ko je izvedela za to, izda odločbo, s katero zahteva vračilo izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena prejemniku sredstev ni treba vrniti vseh že pridobljenih sredstev v primerih višje sile ali izrednih okoliščin, določenih v 47. členu Uredbe 1974/2006/ES ter napadu bolezni oziroma škodljivcev v trajnem nasadu, zaradi katerih je potrebno ta trajni nasad uničiti.
(7) Pri ukrepu zgodnje upokojevanje se primeri višje sile iz prejšnjega odstavka upoštevajo, če oseba, ki je stopila v ukrep, ne izpolnjuje več pogojev oziroma jih ne more izpolnjevati. Pri tem se smrt upravičenca iz točke (a) prvega odstavka 47. člena Uredbe 1974/2006/ES nanaša na smrt prenosnika ali prevzemnika. Dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo iz točke (b) prvega odstavka 47. člena Uredbe 1974/2006/ES se nanaša le na prevzemnika. Ob višji sili ali izrednih okoliščinah se pogoji lahko spremenijo le s predhodno odobritvijo ARSKTRP.
(8) O višji sili ali izrednih okoliščinah mora upravičenec (pri ukrepu zgodnje upokojevanje pa prenosnik ali prevzemnik) ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti pristojni organ in predložiti ustrezna dokazila v desetih delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.
(9) Kršitve in sankcije za ukrep zgodnje upokojevanje so:
1. za prenosnika:
a) če prenosnik ne omogoči kontrole na kraju samem, se mu izplačevanje rente prekine za tri mesece;
b) če se prenosnik še ukvarja s pridobitno dejavnostjo, povezano s kmetijstvom in gozdarstvom, ali z dopolnilno dejavnostjo oziroma se veljavne komercialne pogodbe še glasijo na prenosnika, se mu ob prvi ugotovljeni nepravilnosti izplačevanje rente prekine za dva meseca in ob drugi nepravilnosti za šest mesecev. Pri tretji ponovitvi te nepravilnosti se prenosnika izključi iz ukrepa;
c) če prenosnik med prejemanjem rente do izpolnitve pogojev za pridobitev pokojnine ne plačuje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se mu izplačevanje rente prekine do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
2. za prevzemnika:
a) če prevzemnik ne omogoči kontrole na kraju samem, plača globa v višini treh mesečnih rent;
b) če prevzemnik, ki ni prejel pozitivne odločbe o podpori za prevzem kmetije na podlagi Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07 in 45/08 – ZKme-1), Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09) ali na podlagi te uredbe, krši določbo 5. točke tretjega odstavka 18. člena, v roku petih let od pravnomočnosti odločbe o pravici do sredstev prenosnika, plača globo v višini dveh mesečnih rent za vsako leto kršitve; če se ugotovi odprodaja zemljišč, na podlagi katerih je bila pridobljena renta, brez odobritve ARSKTRP, plača globo v višini 50 odstotkov tržne vrednosti od prodanega zemljišča.
(10) Vsako prenehanje izplačevanja rente zaradi ureditve situacije v obdobju izplačevanja rente se šteje v čas prejemanja rente. To pomeni, da se za mesece, za katere renta ni bila izplačana,obdobje prejemanja ne podaljša.
(11) Če prejemnik sredstev ali prevzemnik v primeru ukrepa zgodnje upokojevanje kmetov – ukrep 113 v skladu s petim odstavkom prejšnjega člena, vsako zaporedno koledarsko leto do 31. marca, pet let od zadnjega prejema sredstev, na ARSKTRP ne posreduje letnega poročila, plača globo v višini 200 eurov. V kolikor v roku 30 dni od vročitve odločbe o plačilu globe ne posreduje letnega poročila, je dolžan vrniti deset procentov prejetih sredstev.
(12) Če se v obdobju, za katerega je bila prevzeta obveznost kot pogoj za odobritev pomoči, na drugo osebo prenese celotno kmetijsko gospodarstvo upravičenca ali le njegov del, ta druga oseba lahko prevzame obveznost za preostanek obdobja. Če oseba obveznosti ne prevzame, upravičenec povrne izplačano pomoč.
(13) Če mora upravičenec, ali tudi prevzemnik pri ukrepu zgodnjega upokojevanja kmetov – ukrep113, v skladu z določbami javnih razpisov, predpisov ali odločb še določeno obdobje po prejemu odločbe o pravici do sredstev imeti ali ohranjati določeno velikost kmetijskih površin v uporabi, pa je pri kontroli ugotovljeno, da se je le ta glede na podatke registra kmetijskih gospodarstev zmanjšala oziroma spremenila, se zaradi te spremembe ne uporabijo določbe o sankcioniranju, v kolikor ta sprememba oziroma več takšnih sprememb, v celotnem obdobju, ki je lahko predmet kontrole ne presega odstopanj, ki se določijo z javnim razpisom.
103. člen
(hramba dokumentacije)
Prejemniki sredstev, ki pridobijo sredstva na podlagi te uredbe, morajo vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev.
104. člen
(interna navodila)
Za informiranje in obveščanje javnosti, spremljanje, poročanje in nadzor, administrativno kontrolo in kontrole na kraju samem, postopke odobritve zahtevka in izplačila ter revizijske sledi in hrambo dokumentacije projektov lahko MKGP pripravi posamezna interna navodila.
XXVI. UKREPI 4. OSI: LEADER
105. člen
(pristop LEADER)
V Republiki Sloveniji se pristop LEADER izvaja skladno z 61. členom Uredbe 1698/2005/ES.
106. člen
(lokalna akcijska skupina)
(1) Pristop LEADER izvajajo lokalne akcijske skupine (v nadaljnjem besedilu: LAS), ki so opredeljene v 62. členu Uredbe 1698/2005/ES in izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. LAS mora biti organizirana kot lokalno partnerstvo na opredeljenem podeželskem območju;
2. LAS mora imeti pravno organizacijsko obliko, ki zagotavlja finančno in administrativno sposobnost določitve in izvedbe lokalne razvojne strategije za njeno območje ter sposobnost upravljanja javnih sredstev;
3. naloge, odgovornosti in postopki sprejemanja odločitev za vsak organ v LAS morajo biti jasno in pregledno opredeljeni v ustanovitvenih aktih ali pogojih delovanja;
4. LAS mora imeti svoj bančni račun ali podračun;
5. LAS mora biti sestavljena po načelu tripartitnosti iz predstavnikov različnih interesnih skupin in socialno-ekonomskih sektorjev, in sicer:
a) javnega sektorja (npr. občine, javni zavodi in druge javne institucije),
b) ekonomskega sektorja (npr. podjetniki, podjetja, kmetje podjetniki in druge ekonomske institucije) ter
c) zasebnega sektorja (npr. zainteresirani posamezniki, kmetje, kmečke ženske in mladi, društva, nevladne organizacije in drugi predstavniki civilne družbe);
6. predstavniki ekonomskega in zasebnega sektorja morajo na ravni odločanja predstavljati vsaj 50 odstotkov glasov;
7. območje, ki ga zajema LAS, mora izpolnjevati naslednja temeljna merila:
a) na njem živi od 5 000 do 150 000 prebivalcev,
b) gostota prebivalcev na kvadratni kilometer ne sme presegati povprečja v Republiki Sloveniji,
c) povezano je v homogeno celoto,
d) zagotavlja dovolj človeških in finančnih virov, da se lahko podpira trajnostna razvojna strategija,
e) območja LAS se ne smejo prekrivati,
f) pri odstopanju od merila števila in gostote prebivalcev je treba oblikovanje takega območja posebej utemeljiti;
8. predložitev lokalne razvojne strategije, ki mora biti oblikovana skladno s točko (a) prvega odstavka 62. člena Uredbe 1698/2005/ES in izdelana za območje posamezne LAS. Lokalna razvojna strategija mora vsebovati naslednje vsebine:
a) značilnosti območja LAS (splošne geografske značilnosti, gospodarski položaj, demografske in sociološke značilnosti, opis dosedanjih aktivnosti na območju LAS),
b) analizo SWOT glede razvojnih možnosti območja,
c) razvojno vizijo,
d) strategijo izvedbe,
e) usklajenost z regionalnimi razvojnimi programi ter ostalimi programi in politikami na območju LAS;
9. predložitev predstavitve LAS, ki mora vsebovati naslednje vsebine:
a) osnovne podatke o LAS,
b) opis nastanka LAS,
c) naloge in sestavo organov LAS,
d) metodologijo za izbiro izvedbenih projektov.
(2) Podrobna vsebina pogojev ter načina izvajanja pristopa LEADER se določita v javnem razpisu.
107. člen
(merila za potrditev LAS)
(1) Minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister), potrdi kot delujoče LAS v Republiki Sloveniji tiste LAS, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena ter na javnem razpisu presežejo spodnjo, vstopno mejo točk, določeno v javnem razpisu (v nadaljnjem besedilu: delujoče LAS).
(2) Minister potrdi kot pripoznane LAS v Republiki Sloveniji tiste LAS, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena in na javnem razpisu ne dosežejo spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu (v nadaljnjem besedilu: pripoznane LAS).
(3) Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena, se ocenijo na podlagi naslednjih meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu:
1. ocena kakovosti lokalne razvojne strategije:
Analitični del
a) skladnost razvojne vizije z značilnostmi okolja ter potrebami in priložnostmi območja, ki izhajajo iz analiz, opredeljenih v strategiji,
b) trajnostna naravnanost razvojne strategije,
c) upoštevanje obrobnih skupin prebivalstva pri odločanju in izvajanju strategije,
d) skladnost strategije z regionalnimi razvojnimi programi in ostalimi razvojnimi programi na obravnavanem območju,
e) ustvarjanje novih delovnih mest,
f) zagotavljanje enakosti spolov pri pripravi in izvedbi strategije,
g) izkušnje in uspešnost izvajanja predhodnih razvojnih programov na območju LAS;
Izvedbeni del
a) inovativnost razvojne strategije,
b) sodelovanje med sektorji, izvajalci in projekti za učinkovito izvajanje strategije,
c) uresničljivost izvedbe lokalne razvojne strategije,
d) prenosljivost znanja in metod na druga območja;
2. ocena kakovosti partnerstva:
a) jasno izraženo partnerstvo in razdelitev nalog med sodelujočimi za izvajanje lokalne razvojne strategije,
b) zagotavljanje sodelovanja vseh članov LAS pri pripravi, upravljanju in izvajanju strategije,
c) učinkoviti in pregledni postopki delovanja,
d) partnerstvo sestavljajo predstavniki zaokroženega podeželskega območja,
e) izkušnje in uspešnost pristopa »od spodaj navzgor« v razvojnih programih, ki so se izvajali na območju LAS,
f) partnerstvo zagotavlja enakost spolov in mladih,
g) zagotovitev lastnih sredstev za delovanje partnerstva.
(4) Merila iz prejšnjega odstavka so podrobneje določena v javnem razpisu.
108. člen
(območja izvajanja pristopa LEADER)
LEADER se izvaja na območjih, na katerih so ustanovljene LAS. Območja morajo biti oblikovana skladno s tretjim odstavkom 37. člena Uredbe 1974/2006/ES in tretjim odstavkom 62. člena Uredbe 1698/2005/ES. Z upoštevanjem prvega odstavka 37. člena Uredbe 1974/2006/ES se izvedbeni projekti LEADER ne smejo izvajati v naseljih v Republiki Sloveniji, v katerih število prebivalcev presega 10 000. Seznam naselij, v katerih število prebivalcev presega 10 000, se objavi v javnem razpisu. Posamezna območja LEADER se med seboj ne smejo prekrivati.
109. člen
(ukrepi LEADER)
V skladu s 63. členom Uredbe 1698/2005/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 4. osi (LEADER):
1. izvajanje lokalnih razvojnih strategij,
2. spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja,
3. vodenje lokalnih akcijskih skupin, pridobivanje strokovnega znanja in animacija območja.
110. člen
(predmet podpore)
Podpore pri posameznih ukrepih so namenjene za naslednje aktivnosti in projekte pri:
1. vodenju lokalnih akcijskih skupin,
2. izvajanju lokalnih razvojnih strategij,
3. spodbujanju medregijskega in čezmejnega sodelovanja,
4. pridobivanju strokovnega znanja,
5. animaciji območij za izvajanje pristopa LEADER.
111. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški so:
1. stroški materiala in storitev, nastali z izvedbo projekta,
2. stroški promocije projekta,
3. prispevek v naravi skladno s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES,
4. stroški upravne in administrativne ustanovitve LAS,
5. materialni stroški, stroški storitev, upravni in obratovalni stroški, nastali z delovanjem LAS, do višine, ki se določi v javnem razpisu,
6. stroški izvedbe programov usposabljanja in animacije podeželskega prebivalstva in stroški udeležbe usposabljanj vodij LAS za izvajanje pristopa LEADER. Seznam upravičenih vsebin usposabljanja in animacije ter višina upravičenih stroškov se določita v javnem razpisu,
7. priprava ustreznega študijskega in promocijskega gradiva za izvajanje pristopa LEADER,
8. drugi splošni stroški, ki so neposredno povezani z izvedbo projekta, kot so honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, stroški pridobivanja dokumentacije in dovoljenj, študije izvedljivosti, patenti in licence do višine deset odstotkov upravičenih stroškov.
(2) Upravičeni stroški za aktivnosti in izvedbene projekte so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o potrditvi statusa LAS do 30. junija 2015. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški, povezani z ustanovitvijo LAS iz 4. točke prvega odstavka tega člena, nastali od 1. januarja 2007 naprej.
(4) Podpore se ne dodelijo za:
– stroške materiala in storitev za zasebno rabo,
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
– bančne stroške in stroške garancij,
– nakup rabljene opreme,
– naložbe v prostore za zasebno rabo,
– naložbe v ribištvu in ribogojstvu,
– prevozna in transportna sredstva za zasebno rabo.
112. člen
(upravičenci)
(1) Do podpor za namene iz 110. člena te uredbe so upravičene delujoče LAS.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so do podpor za namene iz 4. in 5. točke 110. člena te uredbe upravičene tudi pripoznane LAS.
113. člen
(način dodeljevanja sredstev)
(1) Pravice do porabe finančnih sredstev se posamezni delujoči ali pripoznani LAS dodelijo z odločbo o pravici do sredstev do višine razpoložljivih sredstev za ta namen.
(2) Pravice do porabe se dodelijo na podlagi naslednjih meril:
a) število prebivalcev na območju delujoče ali pripoznane LAS skladno z indeksom razvojne ogroženosti območja;
b) velikost območja delujoče ali pripoznane LAS skladno z indeksom razvojne ogroženosti območja;
c) ocena za lokalne razvojne strategije, prejete na javnem razpisu za potrditev LAS.
(3) Pri izračunu pravice do porabe sredstev se za merilo upošteva dejansko stanje, na podlagi vloge, vložene na javni razpis za izbor in potrditev LAS.
(4) Upošteva se indeks razvojne ogroženosti regije, v kateri je več kot 50 odstotkov površine LAS.
(5) Formula za izračun pravice do porabe sredstev se objavi v javnem razpisu.
(6) Finančna vrednost posameznega merila iz drugega odstavka tega člena se glede na razpoložljiva sredstva določi s sklepom ministra, objavljenim na spletni strani MKGP.
114. člen
(izvajanje lokalnih razvojnih strategij)
Za izvajanje lokalnih razvojnih strategij s posameznimi projekti morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a) projekte mora potrditi MKGP na podlagi predloženega letnega načrta dela in letnega finančnega načrta za izvedbo projektov delujoče LAS (v nadaljnjem besedilu: letni izvedbeni načrt);
b) prvi letni izvedbeni načrt za naslednje koledarsko leto mora delujoča LAS na MKGP predložiti najpozneje dva meseca po izdaji odločbe o potrditvi statusa LAS;
c) nadaljnje letne izvedbene načrte za naslednje koledarsko leto mora delujoča LAS predložiti na MKGP najpozneje do konca oktobra tekočega leta;
d) letne izvedbene načrte morajo potrditi organ odločanja, nadzorni organ in odgovorna oseba delujoče LAS;
e) projekti, opredeljeni v letnem izvedbenem načrtu, morajo biti skladni z lokalno razvojno strategijo in vsebinsko utemeljiti tip projekta;
f) projekt se mora izvesti na območju tiste delujoče LAS v Republiki Sloveniji, ki projekt opredeli v letnem izvedbenem načrtu, razen pri projektih mednarodnega sodelovanja;
g) posamezni projekt ima lahko največ dve fazi. Projekti do skupne vrednosti dodeljenih sredstev vključno do 10.000 eurov imajo lahko največ eno fazo, nad 10.000 eurov pa dve fazi.
115. člen
(spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja)
Projekti spodbujanja medregijskega in čezmejnega sodelovanja morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
a) projekt sodelovanja mora biti sestavni del letnega izvedbenega načrta dela vseh sodelujočih LAS;
b) projekt sodelovanja mora vključevati vsaj dve delujoči LAS oziroma vsaj eno delujočo LAS pri sodelovanju s primerljivimi skupinami;
c) za prijavo projekta sodelovanja je treba predložiti sporazum o sodelovanju vseh sodelujočih LAS.
116. člen
(finančne določbe)
(1) Sredstva se upravičencu izplačajo na podlagi enega ali več zahtevkov upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti original izvod računa, ki se upravičencu ne vrača, ali overjeno fotokopijo tega računa ter dokazila o plačilih oziroma gradbeno situacijo pri gradbenih delih, ki jo potrdijo pooblaščeni nadzorni organ, nosilec projekta in upravičenec z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpišeta nosilec projekta in upravičenec.
(2) Posameznemu ukrepu iz 109. člena te uredbe je v celotnem programskem obdobju namenjenih:
1. za vodenje lokalnih akcijskih skupin, pridobivanje strokovnega znanja in animacijo območij do 6.752.001 eurov;
2. za izvajanje lokalnih razvojnih strategij s posameznimi projekti do 23.632.003 eurov;
3. za spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja do 3.376.003 eurov.
(3) Stopnja pomoči za posamezen namen znaša:
a) za vodenje lokalnih akcijskih skupin do vključno 50 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov, razen za ustanovitvene stroške, ki se sofinancirajo do 100 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov;
b) za izvajanje lokalnih razvojnih strategij s posameznimi projekti do 100 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov za posamezen projekt;
c) za spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja do vključno 80 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov posamezne LAS za posamezen projekt. Podpora se dodeli samo za izdatke, ki se nanašajo na območja v Skupnosti;
d) za pridobivanje strokovnega znanja in animacijo območij do vključno 50 odstotkov upravičenih stroškov posamezne izvedene dejavnosti oziroma projekta;
e) prispevek v naravi lahko predstavlja do vključno 20 odstotkov skupne vrednosti projekta;
f) pri projektih, ki bi bili lahko sofinancirani iz drugih ukrepov PRP 2007–2013 se upošteva določbo 64. člena Uredbe 1698/2005/ES.
XXVII. VLOGA IN POSTOPEK ZA PRIDOBITEV SREDSTEV ZA UKREPE 4. OSI
117. člen
(javni razpisi)
(1) Sredstva za ukrepe 4. osi se dodelijo skladno z določili odprtega javnega razpisa. Postopke za dodelitev sredstev izvede MKGP.
(2) MKGP pripravi javne razpise. V javnih razpisih so podrobneje opredeljeni pogoji in merila, postopki, dokazila, upravičeni stroški ter način uveljavljanja in uporabe sredstev. Javne razpise objavi MKGP v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) O dodelitvi pravic do porabe sredstev na podlagi izvedenega javnega razpisa odloča minister. Sredstva izplačuje ARSKTRP.
(4) Zaprtje javnega razpisa objavi MKGP na svojih spletnih straneh.
118. člen
(obravnava vlog)
(1) Vloge na javni razpis je treba poslati priporočeno po pošti ali oddati v vložišču MKGP.
(2) Če vlagatelj pošlje vlogo priporočeno po pošti, jo mora poslati na sedež Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP.
(3) Vloga iz prvega odstavka tega člena se vlaga na predpisanem obrazcu, ki je dosegljiv na spletni strani MKGP, v skladu z zahtevami javnega razpisa. Na ovojnici vloge morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge, ki ju označi pošta oziroma vložišče MKGP, naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja. Vloge z nepravilno označenimi ovojnicami se ne obravnavajo in se vrnejo vlagateljem. Sestavni deli vloge morajo biti speti ali vloženi v mapo po vrstnem redu.
(4) MKGP odpira in obravnava vloge ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti po vrstnem redu oddaje vlog oziroma po vrstnem redu prejema popolnih vlog.
(5) Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge obravnava Oddelek za ukrepe 3. in 4. osi PRP 2007–2013 in jih oceni glede na določbe posameznega ukrepa.
(6) Rok za dopolnitev vloge je 15 dni od dneva vročitve poziva k dopolnitvi.
(7) Za datum prispetja vloge se štejeta datum in čas (ura, minuta) oddaje po pošti, ko je bila oddana popolna vloga.
(8) Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev javnega razpisa ali so vsebinsko neustrezne, se zavrnejo. Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje, se ocenijo na podlagi meril. Odobri se le tista vloga, ki preseže določen prag minimalnega števila vstopnih točk.
119. člen
(izdaja odločbe)
(1) Sredstva za namene iz 109. člena te uredbe se upravičencu dodelijo z odločbo o potrditvi letnega izvedbenega načrta, v kateri je določena pravica do višine sredstev za posamezen namen. Odločbo izda minister.
(2) Za izplačilo sredstev upravičenci vlagajo zahtevke na MKGP, ki opravi administrativne kontrole in nadzor iz 126. člena te uredbe ter po opravljenih kontrolah odobri zahtevke. MKGP pošlje ustrezne podatke za pripravo naloga za plačilo na ARSKTRP, ta pa sredstva izplača na transakcijski račun upravičenca.
120. člen
(oblika dodeljenih sredstev)
Sredstva za ukrepe 4. osi se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev.
121. člen
(omejitev sredstev)
(1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za iste upravičene stroške samo iz enega ukrepa po tej uredbi.
(2) Sredstva se ne dodelijo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške že prejel sredstva iz državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije.
(3) Lastna sredstva LAS, ki jih zagotavljajo občine, ki so del LAS, se ne štejejo za že prejeta javna sredstva Republike Slovenije.
(4) Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije, razen pri projektih mednarodnega sodelovanja.
122. člen
(obveznosti upravičenca)
(1) Pred vložitvijo posameznega zahtevka mora biti projekt, na katerega se zahtevek nanaša, oziroma njegova faza, zaključena in vsi računi plačani.
(2) Prejemnik sredstev, ki prejme sredstva za določeno naložbo, še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti naložbe, naložbe pa ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev, sicer mora vrniti prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(3) Kot bistvene spremembe se štejejo spremembe, ki:
– bistveno vplivajo na naravo naložbe ali pogoje izvajanja ali ki dajejo gospodarski družbi ali javni instituciji neupravičeno prednost;
– so posledica spremembe v naravi lastništva objekta ali prenehanja oziroma spremembe kraja sofinanciranja proizvodne dejavnosti.
(4) Prejemnik sredstev mora na poziv MKGP poročati še pet let od prejema sredstev.
(5) Prejemniki sredstev (ime in priimek oziroma ime podjetja in kraj, LAS), opis aktivnosti oziroma naložbe in znesek odobrenih javnih sredstev se objavijo na spletni strani MKGP.
(6) Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja ob višji sili, kakor je določeno s 47. členom Uredbe 1974/2006/ES.
(7) O višji sili ali izrednih okoliščinah mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti pristojni organ in predložiti ustrezne dokaze v desetih delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.
(8) Upravičenec mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji ter imeti ločen računovodski sistem ali ustrezne računovodske kode za vse transakcije, ki so povezane z dejavnostjo.
(9) Upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije o projektu ter omogočiti kontrolo projekta na kraju samem ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu in drugim nadzornim organom.
123. člen
(vrnitev sredstev)
(1) Če prejemnik sredstev ne izpolni obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev vključno z obveznostmi iz drugega in četrtega odstavka tega člena, ni upravičen do kandidiranja za sredstva iz ukrepov politike razvoja podeželja, razen za kmetijsko okoljske ukrepe in ukrepe izravnalnih plačil za območja z omejenimi dejavniki po predpisih Skupnosti o razvoju podeželja, naslednjih pet let od dneva zadnje obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev.
(2) Če prejemnik sredstev ne izpolni obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev v roku in v njem ne vloži zahtevka za izplačilo sredstev, mora prejeta sredstva vrniti v osmih dneh od dneva vročitve odločbe za vračilo sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev.
(3) Določbo prejšnjega odstavka se ne uporablja, če je upravičenec pred potekom rokov o izpolnitvi obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev ali pred potekom rokov za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev obvestil ARSKTRP oziroma MKGP v primeru ukrepov LEADER o podaljšanju rokov, ki so v skladu s pogoji javnega razpisa.
(4) Kadar prejemnik sredstva uporablja v nasprotju z namenom, za katerega so mu bila dodeljena, ali ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe in odločbe o dodelitvi sredstev ali je sredstva pridobil nezakonito na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav, ARSKTRP oziroma MKGP v primeru ukrepov LEADER izda odločbo, s katero zahteva vračilo dodeljenih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev.
(5) MKGP ter ARSKTRP lahko kadarkoli ugotavljata dejansko stanje upravičenca glede izpolnjevanja pogojev za ukrepe LEADER po tej uredbi ali javnih razpisih iz te uredbe.
124. člen
(hramba dokumentacije)
Upravičenci, ki pridobijo sredstva na podlagi te uredbe, morajo vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od dneva pridobitve sredstev.
XXVIII. PRIDOBITEV PODATKOV IZ URADNIH EVIDENC
125. člen
(pridobitev podatkov iz uradnih evidenc)
(1) Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku upravičenca.
(2) Razen za ukrepe pomoč mladim prevzemnikom kmetij, zgodnje upokojevanje kmetov, posodabljanje kmetijskih gospodarstev in dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom, z izjemo čebelarjev, kmetijskim gospodarstvom za pridobitev sredstev po tej uredbi ni treba oddati zbirne vloge po predpisih, ki določajo izvedbo letnih ukrepov kmetijske politike ter se za administrativni nadzor posameznega ukrepa lahko uporabijo podatki iz Registra kmetijskih gospodarstev ali drugih evidenc. Izjeme od te določbe se za ukrepe pomoč mladim prevzemnikom kmetij, zgodnje upokojevanje kmetov, posodabljanje kmetijskih gospodarstev in dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom določijo z javnim razpisom.
XXIX. NADZOR NAD IZVAJANJEM UKREPOV
126. člen
(nadzor nad izvajanjem ukrepov)
(1) ARSKTRP izvaja administrativne preglede (vključno z »in situ« obiski), preglede na kraju samem in naknadne preglede (»ex post preglede«) skladno z Uredbo 1975/2006/ES in Uredbo 885/2006/ES, razen za ukrepe LEADER, ki jih je ARSKTRP s Sporazumom o prenosu posameznih strokovno-tehničnih opravil pri izvajanju ukrepov 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, skladno s Prilogo I Uredbe Komisije št. 885/2006 (ES) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), delegirala na MKGP. Izvajanje pregledov se natančneje opredeli z internimi akti ARSKTRP in MKGP.
(2) Služba za kontrolo na ARSKTRP je odgovorna za izvajanje pregledov na kraju samem. O svojih ugotovitvah obvešča organizacijsko enoto ARSKTRP, odgovorno za posamezen ukrep. Če Služba za kontrolo na kraju samem ugotovi nepravilnosti, ARSKTRP sproži postopek za izterjavo zneskov dodeljene pomoči.
(3) Prejemniki sredstev niso dolžni povrniti prejetih zneskov, če pogoji za dodelitev pomoči niso bili izpolnjeni zaradi:
– okoliščin višje sile,
– posebnih določb v sprejetih uredbah,
– pravic do uporabe pogoja prekinitve zaradi nepredvidenih okoliščin, na katere nosilec pravice do prejema sredstev ni mogel vplivati,
– drugih podobnih okoliščin.
(4) MKGP lahko v skladu s prvim odstavkom 75. člena Uredbe 1698/2005/ES nadzira izvajanje ukrepov iz te uredbe.
XXX. VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA IZPLAČILO SREDSTEV IN OMEJITEV SREDSTEV ZA IZVEDBO TE UREDBE
127. člen
(vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev in omejitev sredstev za izvedbo te uredbe)
(1) Za izplačilo sredstev upravičenci vlagajo zahtevke. Pri ukrepu zgodnje upokojevanje kmetov in ukrepu pomoč mladim prevzemnikom kmetij se vloga šteje kot zahtevek.
(2) Za izplačila sredstev v tekočem letu morajo upravičenci zahtevke za izplačilo poslati na ARSKTRP, razen za ukrepe LEADER, za katere morajo zahtevke skladno s 107. členom te uredbe poslati na MKGP. Upravičenci vlagajo zahtevke za izplačilo sredstev v skladu z roki, opredeljenimi v odločbi o pravici do sredstev. Zahtevki se vlagajo od 1. januarja do 5. oktobra in od 6. decembra do 31. decembra. Zahtevki, poslani med 6. oktobrom in 5. decembrom, se zavržejo.
(3) Na podlagi vloženega popolnega zahtevka se sredstva izplačajo na transakcijski račun upravičenca po opravljeni administrativni kontroli in nadzoru iz prejšnjega člena.
(4) Če razlika med upravičenimi stroški, ki se priznajo na podlagi vloženega zahtevka, in višino stroškov, ki jih upravičenec uveljavlja v zahtevku, presega tri odstotke, se za razliko uporabi znižanje zneska glede na 31. člen Uredbe 1975/2006/ES.
(5) Sredstva, ki so v programskem obdobju 2007–2013 namenjena izvedbi posameznih ukrepov iz te uredbe, se znižajo za obveznosti iz naslova izvajanja posameznih ukrepov in pritožb, katerim je bilo ugodeno, iz predpisov, ki urejajo plačila iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006, za obveznosti iz naslova izvajanja posameznih ukrepov in pritožb, katerim je bilo ugodeno, iz predpisov, ki urejajo plačila iz Enotnega programskega dokumenta 2004–2006 ter Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2007–2013 za 1., 3. in 4. os ter pritožb, katerim je bilo ugodeno, iz te uredbe.
XXXI. PREHODNA DOLOČBA
128. člen
(dokončanje postopkov)
(1) Postopki, začeti na podlagi javnih razpisov, objavljenih na podlagi Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07) ter Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09), se dokončajo v skladu s temi javnimi razpisi ter Uredbo o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07) in Uredbo o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek za vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev namesto roka iz 116. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07) in namesto roka iz 115. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09) se uporablja rok iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Če mora upravičenec ali prevzemnik pri ukrepu zgodnjega upokojevanja kmetov – ukrep 113 v skladu z določbami javnih razpisov, predpisov ali odločb na podlagi nacionalnih shem državnih pomoči, Programa razvoja podeželja 2004–2006, Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07) ter Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09) še določeno obdobje po prejemu odločbe o pravici do sredstev imeti ali ohranjati določeno velikost kmetijskih površin v uporabi, pa je pri kontroli ugotovljeno, da se je le ta glede na podatke registra kmetijskih gospodarstev zmanjšala oziroma spremenila, se zaradi te spremembe ne uporabijo določbe o sankcioniranju, v kolikor ta sprememba oziroma več takšnih sprememb, v celotnem obdobju, ki je lahko predmet kontrole ne presega odstopanj, ki jih določi minister z navodilom in ne vplivajo na merila in pogoje za izbor vlog ali dodelitev sredstev. Navodila se objavijo na spletni strani MKGP.
XXXII. KONČNA DOLOČBA
129. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-15/2010/6
Ljubljana, dne 20. maja 2010
EVA 2009-2311-0137
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti