Na podlagi 11., 35. in 36. člena Statuta Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je skupščina Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije na seji dne 27. 3. 2010 sprejela
P R A V I L N I K
o organizaciji in delovanju častnega razsodišča
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Pravilnik o organizaciji in delu častnega razsodišča (v nadaljevanju: pravilnik) ureja organizacijo in pristojnost razsodišča pri ugotavljanju odgovornosti za kršitev Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije in Mednarodnega kodeksa etike za babice (v nadaljevanju: kodeksa), statuta Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (v nadaljevanju: Zbornica – Zveza) ter druge nepravilnosti pri opravljanju zdravstvene in babiške nege, sestavo organov razsodišča – senatov, postopek odločanja na prvi in drugi stopnji, disciplinske in varstvene ukrepe, ki jih izreka razsodišče, ter druge pogoje za delo razsodišča.
Kršitve pravilnikov, poslovnikov in navodil ter ostalih podzakonskih predpisov Zbornice – Zveze obravnava upravni odbor Zbornice – Zveze.
2. člen
Častno razsodišče razsoja v skladu z mednarodnimi konvencijami, veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji, kodeksoma, statutom ter drugimi akti Zbornice – Zveze. Za postopek se subsidiarno uporabljajo določbe veljavnega Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). O izvedenih postopkih vodi evidenco.
3. člen
Članstvo v častnem razsodišču ni združljivo s članstvom v drugih organih Zbornice – Zveze.
Člane pri njihovem delu veže poklicna molčečnost ter določbe splošnega zakona o varstvu osebnih podatkov in drugi akti.
II. ORGANIZACIJA ČASTNEGA RAZSODIŠČA
4. člen
Častno razsodišče je samostojen organ Zbornice – Zveze. Sedež častnega razsodišča je na sedežu Zbornice – Zveze.
Častno razsodišče ima prvostopenjski in drugostopenjski organ.
Častno razsodišče I. stopnje šteje 5 (pet) članov. 4 (štiri) imenuje skupščina Zbornice – Zveze na predlog upravnega odbora Zbornice – Zveze, 1 (enega) člana imenuje UO na predlog strokovne sekcije medicinskih sester in babic.
Častno razsodišče II. stopnje šteje 4 (štiri) člane. 3 (tri) člane imenuje skupščina Zbornice – Zveze na predlog upravnega odbora Zbornice – Zveze, 1 (enega) člana imenuje na predlog strokovne sekcije medicinskih sester in babic.
Člani častnega razsodišča II. stopnje, ne smejo biti člani častnega razsodišča I. stopnje.
5. člen
Predsednika in namestnika imenujejo člani izmed sebe.
Delo častnega razsodišča vodi predsednik. V času njegove odsotnosti ga nadomešča njegov namestnik.
Mandat članov častnega razsodišča I. in II. stopnje traja 4 leta z možnostjo enkratne ponovitve.
6. člen
Član častnega razsodišča je lahko predčasno razrešen, če:
– mu je bila odvzeta licenca za samostojno opravljanje zdravstvene in babiške nege,
– sam zaprosi za razrešitev,
– se ugotovi, da je kršil svoje dolžnosti ali ugled častnega razsodišča,
– je s svojim delom dokazal, da ni sposoben ali vreden opravljati funkcije,
– mu je s pravnomočno sodbo dokazana krivda oziroma odgovornost,
– je s pravnomočno sodbo obsojen na zaporno kazen,
– mu je bila odvzeta liceneca za samostojno opravljanje zdravstvene ali babiške nege.
7. člen
Predlog za predčasno razrešitev članov poda predsednik častnega razsodišča.
Predlog za predčasno razrešitev predsednika poda upravni odbor Zbornice – Zveze.
Pred razrešitvijo je potrebno članu častnega razsodišča omogočiti, da poda izjavo.
8. člen
Član častnega razsodišča, ki je v postopku predčasne razrešitve iz 6. člena tega pravilnika, ne sme opravljati več svoje funkcije in to od dneva vložitve predloga za njegovo predčasno razrešitev.
III. PRISTOJNOSTI ČASTNEGA RAZSODIŠČA
9. člen
Častno razsodišče I. stopnje obravnava vse prijave, iz katerih je možno razbrati prijavitelja, domnevnega kršitelja, domnevnega oškodovanca in vrsto kršitve. V obravnavanje se vzame zadeva, če so predhodni postopki pri drugih izvajalcih ali organih že zaključeni ter so bila v tistem postopku izkoriščena vsa pravna sredstva.
Poleg obravnavanja kršitev in izrekanja disciplinskih in varstvenih ukrepov, ima častno razsodišče I. stopnje tudi pristojnosti da:
– daje pobude za dopolnitev kodeksov etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, mednarodnega kodeksa etike za babice ter predlaga spremembo drugih aktov Zbornice – Zveze, če niso v skladu z kodeksoma,
– predlaga organom Zbornice – Zveze ukrepe za preprečevanje kršitev,
– obravnana etične kršitve raziskovanja na področju zdravstvene in babiške nege.
10. člen
Častno razsodišče I. stopnje lahko ugotovi, da za obravnavanje zadeve ni pristojno in sprejme sklep o zavrženju prijave. Enako zavrže tudi prepozno vlogo ali pomajkljivo vlogo, če je stranka bila pozvana na dopolnitev oziroma predložitev dodatne dokumentacije, pa stranka tudi v dodatnem roku tega ne stori.
Častno razsodišče lahko ugotovi, da ima kršitev znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zato mora o zadevi nemudoma obvestiti pristojni organ pregona.
11. člen
Pri postopku obravnave prekrška ne sme sodelovati tisti član častnega razsodišča, ki:
– sam vloži prijavo ali je v obravnavani zadevi oškodovan ali z njo kako drugače povezan,
– je z obravnavano osebo v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti, do drugega kolena, zakonski zvezi ali partnerski skupnosti.
IV. DOLŽNOSTI ČLANOV ČASTNEGA RAZSODIŠČA
12. člen
Člani častnega razsodišča morajo pri svojem delu:
– upoštevati kodeks etike,
– varovati poklicne skrivnosti in upoštevati zavezo molčečnosti,
– se redno udeleževati sej častnega razsodišča.
V primeru kršitve te določbe, je to razlog za predčasno razrešitev.
13. člen
Kadar član senata častnega razsodišča ve, da bo na dan obravnave zadržan, mora o tem najmanj tri dni pred obravnavo obvestiti predsednika častnega razsodišča.
Predsednik častnega razsodišča določi drugega člana senata častnega razsodišča.
V. NAČELA POSTOPKA
14. člen
Oseba, ki je v postopku, ima pravico do zagovornika in pravico do vpogleda v spis ter fotokopije listin.
15. člen
Oseba, zoper katero je uveden postopek, mora biti o tem pisno obveščena.
16. člen
V obravnavanem postopku morajo do zaključka postopka sodelovati isti člani senata.
V primeru prenehanja članstva posameznega člana v častnem razsodišču tekom postopka, predsednik častnega razsodišča imenuje v senat drugega člana. V tem primeru častno razsodišče nadaljuje z delom, novega člana pa seznani z vsemi okoliščinami primera ter z vso dokumentacijo. Postopek se zaradi imenovanja novega člana lahko prekine za največ 30 dni.
17. člen
Dokumentiranje posameznih obravnavanih primerov je določeno v pravilniku o varovanju zaupnih in osebnih podatkov ter o varovanju dokumentarnega gradiva Zbornice – Zveze.
VI. PRIPRAVLJALNI POSTOPEK
18. člen
Pripravljalni postopek pred častnim razsodiščem I. stopnje se začne z vložitvijo prijave domnevne kršitve, od katere ne sme preteči več kot 30 dni.
Prijavitelj lahko vloži zahtevo zaradi domnevne kršitve najkasneje v 90 dneh po dogodku.
V primeru, da je prijavitelj dogodka za kršitev izvedel kasneje, ali so se posledice kršitve pokazale po času, določenem v drugem odstavku tega člena ter brez svoje krivde ni mogel ukrepati prej, je rok za oddajo vloge najkasneje 90 dni po preteku iz prejšnjega odstavka.
19. člen
Predsednik častnega razsodišča pregleda prijavo in po potrebi zaprosi prijavitelja za dopolnitev prijave in pripravi gradivo za sejo.
20. člen
Častno razsodišče I. stopnje se na zasedanju po proučitvi gradiva odloči o morebitnih dodatnih pisnih informacijah v zvezi z dogodkom, ki je predmet prijave. Nato odloči o uvedbi postopka. Prijavitelja lahko povabi tudi na informativni razgovor, če nima vseh podatkov, potrebnih za odločitev.
V primeru uvedbe postopka, imenuje predsednik častnega razsodišča I. stopnje tri članski senat, v katerem je eden od članov predsednik častnega razsodišča.
21. člen
Častno razsodišče I. stopnje o uvedbi ali zavrnitvi postopka pisno obvesti prijavitelja.
VII. POSTOPEK
22. člen
Senat častnega razsodišča I. stopnje o uvedbi postopka obvesti prijavljeno osebo.
Obvestilo vsebuje očitano dejanje ter seznanitev z nadaljnjim postopkom.
23. člen
Vsem udeležencem v postopku morajo biti vabila za obravnavo poslana najmanj petnajst dni pred določenim datumom obravnave in vročena s povratnico.
Če se oseba, ki je v postopku, iz opravičenega razloga obravnave ne udeleži, se obravnava preloži za čas, ko mine vzrok odsotnosti.
Opravičenost odsotnosti oseba dokaže z ustreznim pisnim potrdilom.
24. člen
Če senat ugotovi, da oseba v postopku namerno zavlačuje postopek s tem, da se ne udeleži obravnave, se vodi postopek dalje po tem pravilniku brez njene prisotnosti.
25. člen
Obravnava lahko poteka brez navzočnosti osebe, zoper katero je uveden postopek, če se ugotovi, da je bila o datumu obravnave obveščena, pa izostanka ni opravičila, če je oseba že podala svoj zagovor oziroma je dejansko stanje dovolj razčiščeno že na podlagi zbrane dokumentacije.
26. člen
Predsednik senata častnega razsodišča I. stopnje pred začetkom obravnave ugotovi prisotnost vseh vabljenih.
Predsednik začne obravnavo z razglasitvijo:
– zadeve,
– prijavljene osebe,
– domnevne kršitve,
– prijavitelja.
Sledi zagovor prijavljene osebe in zaslišanje prič.
Senat obravnava vso priloženo dokumentacijo.
27. člen
Prijavljena oseba ali njen pooblaščenec (zastopnik) ima pravico izreči se o podanih dokaznih gradivih.
28. člen
Na obravnavi se piše zapisnik. V zapisnik se zapišejo ugotovitve predsednika senata in izjave udeležencev v postopku po nareku predsednika senata. Ta pa lahko dovoli posameznemu udeležencu, da izjavo neposredno narekuje v zapisnik.
V primeru, da se obravnava prekine, se v zapisniku označi dan in ura prekinitve.
Predsednik senata lahko sejo preloži za določen čas. V tem primeru se udeležence opozori, da na sejo ne bodo posebej vabljeni.
V zapisnik se vpiše tudi sklep senata.
Zapisnik podpišejo vsi udeleženci in predsednik senata. Priče zapisnika ne podpisujejo. Če kdo zavrne podpis, se to v zapisniku notificira z uradnim zaznamkom.
29. člen
Postopek pred častnim razsodiščem I. stopnje je javen, če narava spora ne zahteva izključitve javnosti. O izključitvi javnosti odloči senat še pred obravnavo.
30. člen
Senat se umakne na posvet, na katerem se odloči o potrebi po pridobivanju dodatnih mnenj oziroma dokazil, oziroma o sklepu oprostitve ali spoznanju odgovornosti.
Vsak član senata se posamično izreče o krivdi.
Predsednik častnega razsodišča I. stopnje na podlagi izreka članov senata ugotovi razsodbo.
31. člen
Senat objavi svojo odločitev ustno takoj po sprejemu sklepa, s kratko obrazložitvijo, ki jo poda predsednik. Izrek sklepa je javen. Če se prijavljenega spozna za krivega, se mu naloži ukrep in prisodi stroške postopka.
32. člen
Pisni sklep častnega razsodišča I. stopnje se mora s povratnico vročiti prijavljeni osebi in prijavitelju v 30 dneh po izreku sklepa častnega razsodišča I. stopnje.
Če ima oseba, zoper katero teče postopek, pooblaščenca, se sklep izroči samo pooblaščencu.
Sklep postane pravnomočen petnajsti dan po vročitvi sklepa.
33. člen
Pravnomočne razsodbe častnega razsodišča so objavljene javno, v posebni rubriki Sklepi častnega razsodišča v informativnem biltenu Zbornice – Zveze.
VIII. PRITOŽBA
34. člen
Zoper sklep častnega razsodišča I. stopnje, je možna pritožba, v roku osem dni od prejema pisnega sklepa, na častno razsodišče II. stopnje.
35. člen
Pravico do pritožbe ima:
– oseba, ki ji je bil izrečen ukrep,
– prijavitelj.
36. člen
V pritožbi se lahko navajajo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljaviti na prvi stopnji.
Pritožba se lahko vloži zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnih predpisov, kršitve procesnih določb pravilnika in zoper izrečen ukrep.
Pritožbo se zavrže, če ni vložena v predpisanem roku.
37. člen
Senat častnega razsodišča II. stopnje, ki ga imenuje predsednik častnega razsodišča II. stopnje, obravnava pritožbo na zaprti seji.
38. člen
Senat častnega razsodišča II. stopnje odloči na podlagi pritožbe in:
– potrdi sklep častnega razsodišča I. stopnje,
– vrne zadevo častnemu razsodišču I. stopnje v ponovni postopek z napotilom, v kakšni smeri naj se dopolni odločanje,
– spremeni sklep častnega razsodišča I. stopnje s pisno obrazložitvijo sklepa.
39. člen
Razsodba častnega razsodišča II. stopnje je dokončna. Zoper razsodbo je možno vložiti tožbo na Upravno sodišče RS, v roku 30 dni od vročitve odločbe.
IX. OBNOVA POSTOPKA
40. člen
Obnova postopka se lahko zahteva, če se eno leto po dokončnosti sklepa častnega razsodišča ugotovijo dejstva ali dokazi, ki so sicer obstajali že prej, a se zanje ni vedelo v postopku, in bi zaradi njih bil sklep častnega razsodišča drugačen.
Pobudo za obnovo postopka lahko vloži:
– oseba, ki ji je bil izrečen ukrep,
– prijavitelj,
– častno razsodišče.
41. člen
O predlogu za obnovo postopka odloča častno razsodišče I. stopnje.
Če se predlogu za obnovo postopka ugodi, se delno ali v celoti razveljavi prejšnji sklep ter se v ponovljenem postopku ponovno odloča.
Zoper odločbo o predlogu za obnovo postopka je dopustna pritožba na častno razsodišče II. stopnje, ki odloči dokončno.
X. KRŠITVE
42. člen
Kršitve načel Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije in Mednarodnega kodeksa etike za babice so poleg vsebin, naštetih v kodeksih, sledeče:
– izvajanje zdravstvene in babiške nege, ki je v očitnem nasprotju z etiko, doktrino in standardi zdravstvene in babiške nege,
– odklonitev nujne medicinske pomoči, razen v primeru, da bi bilo ogroženo življenje reševalca,
– nekompetentna zdravstvena ali babiška nega,
– sprejemanje podkupnin in daril večje vrednosti, ki so določene za javne uslužbence v zakonskih aktih,
– sodelovanje pri evtanaziji ali izvajanje evtanazije,
– odklonitev lajšanja trpljenja in bolečine pacientu,
– kršitve poklicne molčečnosti in varovanja zasebnosti in dostojanstva pacientov,
– uničenje ali ponarejanje podatkov o pacientu (prekrivanje strokovnih napak),
– širjenje neresnic, ki škodujejo ugledu poklica medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov,
– razkrivanje identitete pacienta in podatkov o njegovem zdravstvenem stanju, zdravljenju in zdravstveni negi v javnih občilih in literaturi,
– kraja intelektualne lastnine,
– vsa dejanja, ki so kot kazniva dejanja navedena v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije in jih stori medicinska sestra, zdravstveni tehnik ali babica pri opravljanju svojega poklica.
XI. DISCIPLINSKI IN VARSTVENI UKREPI
43. člen
Častno razsodišče lahko izreče sledeče disciplinske ukrepe:
– opomin,
– javni opomin,
– začasni odvzem licence,
– trajni odvzem licence in izbris iz registra izvajalcev zdravstvene in babiške nege,
– predlaga odvzem koncesije,
– prekinitev ali izbris članstva v Zbornici – Zvezi.
44. člen
Častno razsodišče poleg disciplinskih ukrepov izreče tudi varstvene ukrepe:
– priporočilo o primernejšem ravnanju v bodoče,
– pisno opravičilo prijavitelju, oziroma oškodovancu,
– povračilo škode oškodovancu,
– predlaga obvezno dodatno strokovno izobraževanje,
– predlaga strokovni nadzor s svetovanjem,
– predlaga obvezno zdravljenje odvisnosti.
Kršitelj je dolžan častnemu razsodišču posredovati kopijo pisnega opravičila in fotokopijo povratnice, s katero izkaže, da je oškodovanec opravičilo prejel oziroma se opravičilo objavi v uradnem glasilu Zbornice – Zveze, najkasneje v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe.
45. člen
Za isto kršitev lahko častno razsodišče izreče hkrati disciplinski in varstveni ukrep.
46. člen
Če častno razsodišče v postopku ugotovi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, poda prijavo pristojnemu organu pregona.
XII. KONČNE DOLOČBE
47. člen
Prijava pred častnim razsodiščem zastara v dveh letih, odkar je častno razsodišče prejelo popolno pisno prijavo in v pripravljalnem postopku brez svoje krivde ni imelo vseh potrebnih podatkov, da bi uvedlo ali opustilo postopek.
Zastaranje je izključeno pri postopkih, ki imajo za posledico odvzem licence za opravljanje samostojnega dela ali za izbris iz registra izvajalcev zdravstvene in babiške nege.
48. člen
Predsednik častnega razsodišča lahko postopek ustavi, če je:
– postopek zastaral,
– bila med postopkom dosežena poravnava med strankama.
49. člen
Stroške, ki so nastali zaradi postopka, določijo strokovne službe Zbornice – Zveze.
Osebi, ki je bila v postopku spoznana za krivo, se račun za plačilo stroškov postopka vroči skupaj s sklepom častnega razsodišča.
Stroški postopka se beležijo po posebnem stroškovniku, ki je sestavni del spisa.
50. člen
Pravilnik začne veljati z dnem sprejema na skupščini Zbornice – Zveze. Z dnem sprejema tega pravilnika preneha veljati pravilnik o organizaciji in delovanju častnega razsodišča z dne 10. 12. 2007.
51. člen
V vseh procesnih dejanjih, ki jih ne določa ta pravilnik, se subsidiarno uporabljajo določbe splošnega zakona o upravnem postopku.
Predsednica Zbornice – Zveze
Darinka Klemenc l.r.
