Uradni list

Številka 37
Uradni list RS, št. 37/2010 z dne 7. 5. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 37/2010 z dne 7. 5. 2010

Kazalo

1841. Pravilnik o označevanju in embalaži vina, stran 5234.

Na podlagi tretjega odstavka 36. člena, šestega odstavka 40. člena in šestega odstavka 44. člena Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06) izdaja minister brez resorja, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki mu je začasno poverjen resor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o označevanju in embalaži vina
I. VSEBINA PRAVILNIKA
1. člen
Ta pravilnik ureja označevanje vina, mošta in drugih proizvodov iz grozdja in vina pri etiketiranju in embaliranju ter na poslovnih listinah in embalažo, vključno z zamaški, v kateri se lahko hranijo, skladiščijo in dajejo v promet vino, mošt in drugi proizvodi iz grozdja in vina, za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L št. 299 z dne 16. 11. 2007, str.1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1140/2009 z dne 20. novembra 2009 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L št. 312 z dne 27. 11. 2009, str. 4); (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1234/2007/ES), in
– Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L št. 193 z dne 24. 7. 2009), str. 60; (v nadaljnjem besedilu: Uredba 607/2009/ES).
2. člen
(1) Za izvajanje določb 118.x člena Uredbe 1234/2007/ES morajo biti vino, mošt in drugi proizvodi iz grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: pridelki oziroma proizvodi) označeni in polnjeni v embalažo v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so pridelki oziroma proizvodi, pridelani oziroma proizvedeni v Republiki Sloveniji, za izvoz v tretje države lahko opremljeni in označeni tudi v skladu s predpisi države uvoznice, vendar v nobenem primeru ne smejo zavajati potrošnika, predvsem glede geografskega porekla, kakovosti in drugih lastnosti.
3. člen
(1) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za pijače, ki niso rezultat popolne ali delne fermentacije grozdja ali grozdnega mošta.
(2) Uporaba oznake “vino“ za pijače iz prejšnjega odstavka ni dovoljena. Uporaba oznake “vino“ je za navedene pijače dovoljena le v povezavi z besedo, ki določa vrsto osnovne surovine za proizvod, na primer vrsto sadja, iz katere je pijača pridelana. Beseda, ki določa vrsto surovine, mora biti napisana najmanj enako vidno kot beseda “vino“. Kot vrsta sadja se štejejo vse vrste sadja, razen grozdja.
II. POMEN IZRAZOV
4. člen
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. označevanje je besedno oziroma drugačno (v obliki znaka, slike ali druge oznake) opisovanje pridelka oziroma proizvoda na njegovi embalaži, vključno s transportno embalažo, na spremljevalnih listinah, poslovnih listinah in pri promociji;
2. glavno vidno polje (v nadaljnjem besedilu: glavna etiketa) je tisto vidno polje, ki najbolj pritegne pozornost potrošnika, je najbolj opazno in predstavlja etiketo oziroma etikete, na katerih se nahajajo obvezne oznake, razen, če ni s tem pravilnikom drugače določeno;
3. embalaža so posode, vključno z zamaški in zaporkami, v katerih se nahaja pridelek oziroma proizvod in ovojna oziroma transportna embalaža, ki jo predstavljajo zaščitni ovoji kot so papir, slamnati ovoji, kartoni in zaboji, ki se uporabljajo za transport enega ali več posod oziroma za končno predstavitev pridelka oziroma proizvoda potrošniku;
4. originalno polnjeni (predpakirani ali ustekleničeni) pridelki oziroma proizvodi so polnjeni v predpisano embalažo in označeni v skladu s tem pravilnikom;
5. neoriginalno polnjeni pridelki oziroma proizvodi so pridelki oziroma proizvodi, ki niso originalno polnjeni v skladu s prejšnjo točko;
6. potrošnik je oseba, ki kupuje pridelke oziroma proizvode zaradi lastne potrošnje in pridelkov oziroma proizvodov ne predeluje oziroma dodeluje, pri čemer se za dodelavo šteje tudi polnjenje v originalno embalažo;
7. polnilec je:
– oseba, ki izvaja polnjenje in je v register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register) vpisana za dejavnost ustekleničenja vina skladno s predpisom o registru ali
– oseba, ki naroča izvedbo originalnega polnjenja pridelkov oziroma proizvodov za svoj račun pri polnilcu, registriranem za storitveno polnjenje vina, skladno s predpisom o registru;
8. serijska številka polnitve je številka, ki označuje enoto originalno polnjenega pridelka oziroma proizvoda;
9. mošt je grozdni mošt, vinski mošt, zgoščen grozdni mošt in rektificiran zgoščen grozdni mošt;
10. sortno vino je vino, ki ni vino z zaščiteno označbo porekla ali vino z zaščiteno geografsko označbo, ter ima oznako sorte vinske trte.
III. EMBALAŽA
5. člen
Posode, v katerih se pridelki oziroma proizvodi hranijo, prevažajo oziroma nudijo potrošniku, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– znotraj morajo biti čiste,
– ohranjajo vse lastnosti pridelkov oziroma proizvodov,
– biti morajo izdelane ali obložene z materialom, ki je v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (UL L št. 338 z dne 13. 11. 2004, str. 4), zadnjič spremenjeno z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 596/2009 z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14),
– uporabljajo se lahko izključno za živila, kar mora biti na posodah nad 60 litrov posebej navedeno,
– imeti morajo zamašek in zaporko, ki sta ustrezna za živila in nista prevlečena s svinčenim ovojem,
– biti morajo označene tako, da je možna takojšnja določitev vsebine, in sicer na podlagi predpisa, ki ureja register, in predpisa, ki ureja kletarsko evidenco in spremne dokumente za promet z vinom,
– označbe ne smejo biti izbrisljive,
– označbe na posodah, namenjenih vračanju proizvajalcu (povratna embalaža), morajo biti narejene iz takšnih materialov, ki jih je mogoče odstraniti z enostavnimi postopki strojnega čiščenja.
6. člen
Originalno polnjeno vino je lahko v ponudbi potrošniku, glede na posamezno kategorijo, v naslednjih posodah:
1. deželno vino s priznano geografsko oznako, pridelano v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: deželno vino PGO), se kot originalno polnjeno nudi potrošniku;
– v steklenih posodah in drugih posodah, ustreznih za hrambo živil, nazivne prostornine do vključno 10 litrov;
– v posodah iz nerjavečega jekla (inox posodah), ki omogočajo točenje vina pod tlakom preko točilne naprave, nazivne prostornine od vključno 10 do vključno 60 litrov;
2. kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom, pridelano v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: kakovostno vino ZGP), se kot originalno polnjeno nudi potrošniku:
– v steklenih posodah nazivne prostornine do vključno 10 litrov;
– v posodah iz nerjavečega jekla (inox posodah), ki omogočajo točenje vina pod tlakom preko točilne naprave, nazivne prostornine od vključno 10 do vključno 60 litrov;
3. vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom, pridelano v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: vrhunsko vino ZGP), se kot originalno polnjeno nudi potrošniku:
– v steklenih posodah nazivne prostornine do vključno 10 litrov.
7. člen
(1) Zamaški, vključno z zaporkami, ki se lahko uporabljajo za originalno polnjeno vino, morajo biti narejeni oziroma opremljeni tako, da po odpiranju ni mogoče ponovno zapiranje, ne da bi bilo to opazno.
(2) Zamaški, ki se lahko uporabljajo za vrhunsko vino ZGP, so plutovinasti ali iz materiala, ki je podoben pluti, ali navojni iz materiala, primernega za navojne zamaške.
(3) Peneče vino je lahko v prometu končnemu potrošniku le v embalaži, ki je v skladu s prvim odstavkom 69. člena Uredbe 607/2009/ES.
(4) Embalaža iz prejšnjega odstavka se lahko uporablja tudi za proizvode iz drugega odstavka 69. člena Uredbe 607/2009/ES.
8. člen
(1) Odstopanje od označene nazivne prostornine lahko v škodo potrošnika znaša največ toliko, kot je to določeno s predpisom, ki ureja količino predpakiranih izdelkov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko odstopanje od označene nazivne prostornine pri več kot 10 let starem vrhunskem vinu ZGP do dvakrat večje od predpisanega.
IV. OZNAČEVANJE
9. člen
(1) Označevanje pridelkov oziroma proizvodov v skladu s tem pravilnikom je obvezno za vsak promet oziroma transport pridelkov oziroma proizvodov, razen za:
– transport znotraj istega pridelovalnega oziroma predelovalnega obrata,
– transport med dvema obratoma istega proizvajalca,
– transport pridelkov oziroma proizvodov, namenjenih domači porabi proizvajalca,
– količine, ki v transportu ne presegajo 30 litrov in niso namenjene prodaji.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je označevanje v skladu s tem pravilnikom obvezno za vino, mošt in vinsko žganje, ki je oziroma bo označeno z oznako PGO, za mošt, namenjen predelavi v vino, ter vino, ki je oziroma bo označeno z oznako ZGP, če se pridelki oziroma proizvodi prepeljejo izven pridelovalnega območja (vinorodne dežele oziroma vinorodnega okoliša), tudi če gre za transport znotraj istega pridelovalnega oziroma predelovalnega obrata ali med dvema obratoma istega proizvajalca.
10. člen
(1) Pridelki oziroma proizvodi morajo biti označeni v skladu s tem pravilnikom pri vseh oblikah prometa, promocije in na vseh spremljevalnih listinah.
(2) Vse oznake na pridelku oziroma proizvodu morajo izražati resnično stanje in ne smejo kakorkoli zavajati potrošnika glede dejanske kakovosti, sestavin, barve, kakovostne stopnje, geografskega porekla, sorte vinske trte, navedbe pridelovalca, polnilca, ali proizvajalca ter glede nazivne prostornine in drugih lastnosti pridelka oziroma proizvoda.
(3) Pridelovalec vina lahko zaradi razmer, vezanih na ponudbo in povpraševanje, kljub odločbi o oceni vzorca vina pooblaščene organizacije za oceno vina, vino uvrsti v širše geografsko območje oziroma v nižjo kakovostno stopnjo, kar pa mora biti navedeno v njegovi kletarski evidenci. Pridelovalec vina je dolžan takšno zamenjavo oznak prijaviti v roku 60 dni od nastale spremembe pooblaščeni organizaciji, ki je vino ocenjevala, kar pooblaščena organizacija navede v registru.
(4) Pri označitvi pridelka oziroma proizvoda je prepovedana uporaba besed, kot so na primer: “podoben kot”, “vrsta”, “tip”, “stil”, “postopek kot”, skupaj z nazivom, ki ne označuje dejanskega geografskega porekla, kakovosti oziroma drugih dejanskih lastnosti pridelka oziroma proizvoda.
11. člen
Za označitev nazivne prostornine se uporabljajo določbe 7. člena Pravilnika o količinah predpakiranih izdelkov (Uradni list RS, št. 110/02 in 89/08).
12. člen
(1) Za označitev serijske številke se uporabljajo določbe 29. člena Pravilnika o splošnem označevanju predpakiranih živil (Uradni list RS, št. 50/04, 58/04 – popr., 43/05, 64/05 – popr., 83/05, 115/05, 118/07, 45/08 – Zkme-1).
(2) Oznaka iz prejšnjega odstavka je lahko izven glavne etikete.
13. člen
(1) Za vino in mošt, ki je v ponudbi potrošniku, razen za vino, ki ni vino z zaščiteno označbo porekla ali vino z zaščiteno geografsko označbo ter nima oznake sorte vinske trte, in za vinski mošt za neposredno potrošnjo, ki nima oznake sorte vinske trte, je obvezna oznaka navedba številke odločbe o ocenitvi vina ali mošta in navedba pooblaščene organizacije za oceno vina, ki jo je izdala. Navedba pooblaščene organizacije je lahko v obliki kratice.
(2) Številka odločbe o oceni se lahko nahaja izven območja glavne etikete.
14. člen
(1) Za peneče in gazirano vino je obvezna oznaka ostanka nepovretega sladkorja v skladu z 58. členom Uredbe 607/2009/ES.
(2) Za mirno vino, pridelano v Republiki Sloveniji, je obvezna oznaka ostanka nepovretega sladkorja v vinu. Oznaka je lahko: “suho“, “polsuho“, “polsladko“ ali “sladko“.
(3) Oznaka nepovretega sladkorja za mirno vino iz prejšnjega odstavka je lahko navedena izven glavne etikete.
15. člen
(1) Za vino z zaščiteno označbo porekla in vino z zaščiteno geografsko označbo je obvezna oznaka geografskega porekla, če ti pridelki oziroma proizvodi za posamezno oznako geografskega porekla izpolnjujejo pogoje iz predpisa, ki ureja kakovost vina, enološke postopke in sredstva.
(2) Oznako geografskega porekla sestavljata:
(a) tradicionalni izraz, ki določa kakovost vina oziroma mošta, namenjenega predelavi v vino, glede na geografsko območje in druge dejavnike, ki vplivajo na kakovost pridelkov in proizvodov, in
(b) geografsko območje, ki je sestavljeno iz:
– geografske označbe iz pravilnika, ki ureja seznam geografskih označb, in
– navedbe vrste geografskega območja.
16. člen
(1) Tradicionalni izrazi iz točke (a) drugega odstavka prejšnjega člena so:
(a) za vino z zaščiteno označbo porekla v skladu s 1. (a) točko 118. b člena Uredbe 1234/2007/ES:
– za mirno vina: “kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom“ ali “kakovostno vino ZGP“ ter “vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom“ ali “vrhunsko vino ZGP“;
– za peneče vino: “kakovostno peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom“ ali “kakovostno peneče vino ZGP“ ali “penina” ter “vrhunsko peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom“ ali “vrhunsko peneče vino ZGP“ ali “penina”;
– za vino, za katero so geografsko območje in lastnosti določeni s posebnim predpisom: “vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem“ ali “vino PTP“ ali “renome”;
(b) za vino z zaščiteno geografsko označbo v skladu s 1. (b) točko 118.b člena Uredbe 1234/2007/ES:
– za mirno vino: “deželno vino s priznano geografsko oznako“ ali “deželno vino PGO“.
(2) Tradicionalna izraza iz točke (b) prejšnjega odstavka se uporabljata tudi za mošt, ki je namenjen neposredni potrošnji, in se uporabljata tako, da se izraz “vino“ nadomesti z izrazom “mošt”.
(3) Tradicionalni izrazi za vino z zaščiteno označbo porekla in za vino z zaščiteno geografsko označbo se morajo uporabljati z navedbo ustreznega geografskega območja.
17. člen
(1) Obvezne oznake navedbe geografskega območja iz točke (b) drugega odstavka 15. člena tega pravilnika so geografske označbe iz pravilnika, ki ureja seznam geografskih označb, in sicer:
– geografske označbe vinorodnih dežel kot obvezne oznake za deželno vino PGO in mošt;
– geografske označbe vinorodnih okolišev kot obvezne oznake za kakovostno vino ZGP in vrhunsko vino ZGP ter mošt, namenjen pridelavi tega vina.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so dovoljene oznake tudi naslednje geografske označbe iz pravilnika, ki ureja seznam geografskih označb, in sicer:
– geografske označbe vinorodnih podokolišev in vinorodnih ožjih okolišev za kakovostno vino ZGP in mošt, namenjen pridelavi tega vina;
– geografske označbe vinorodnih krajev in vinorodnih leg za vrhunsko vino ZGP in mošt, namenjen pridelavi tega vina.
18. člen
Kot dovoljena oznaka poleg geografske označbe iz prejšnjega člena se uporabljajo tudi naslednje navedbe vrste geografskih območij:
(a) za deželno vino PGO, za grozdje, mošt in druge proizvode iz grozdja in vina:
– “vinorodna dežela“;
(b) za kakovostno vino ZGP in vrhunsko vino ZGP ter grozdje in mošt, namenjen pridelavi tega vina:
– “vinorodni okoliš“,
– “vinorodni podokoliš“,
– “vinorodni ožji okoliš“;
(c) za vrhunsko vino ZGP ter grozdje in mošt, namenjen pridelavi tega vina:
– “vinorodni kraj“,
– “vinorodna lega“.
19. člen
Za izvajanje tretjega odstavka 56. člena Uredbe 607/2009/ES je obvezna navedba proizvajalca.
20. člen
Če vino vsebuje sulfite, je obvezna navedba na etiketi: »vsebuje sulfit« ali »vsebuje žveplov dioksid«. Ta podatek je lahko naveden izven glavne etikete.
21. člen
Za deželno vino PGO, kakovostno vino ZGP in vrhunsko vino PGO, za katera je pridelal grozdje in vino isti pridelovalec, ki je vino tudi ustekleničil, so dovoljene naslednje dodatne oznake:
– “lastna trgatev in polnitev“,
– “ustekleničeno na posestvu“,
– “ustekleničeno na kmetiji“ ali
– “pridelal in polnil“.
22. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena se za označitev posestva v skladu z določbami 57. člena Uredbe 607/2009/ES uporabljajo naslednji izrazi: “Klet”, “Kmetija”, “Posestvo” in “Vinska klet”.
23. člen
(1) Dovoljena je navedba barve vina.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je navedba barve vina obvezna v spremnih dokumentih, ki so izdani na osnovi predpisa, ki ureja kletarsko evidenco in spremne dokumente, ter na komercialnih dokumentih.
24. člen
Dovoljena je navedba dodatnih parametrov fizikalno kemične analize, če jih je z analizo določila pooblaščena organizacija za oceno vina in jih navedla v odločbi o ocenitvi vina, mošta in drugih proizvodov iz grozdja in vina.
25. člen
Dovoljene so dodatne navedbe o preteklosti pridelave vina, tradiciji pridelovalca, polnilca vina in tudi o staranju vina oziroma drugih proizvodov iz grozdja in vina, o datumu trgatve, polnitve in drugih podrobnostih tehnologije pridelave grozdja, vina, mošta in drugih proizvodov iz grozdja in vina, ter priporočila potrošniku v zvezi z uporabo vina (jedi, način postrežbe, dietetična priporočila, ravnanje z vinom ob strežbi in podobno) in katerikoli drugi dejavnik, še posebej, če je organoleptičnega značaja.
26. člen
(1) Fantazijska imena so blagovne znamke ali imena za pridelke oziroma proizvode, ki ne smejo:
– biti geografski naziv,
– vsebovati geografskega naziva, razen če je pridelek ali proizvod pridelan na območju, ki je v fantazijskem imenu neposredno ali posredno vsebovano,
– biti naziv, ki je neresničen ali vsebuje neresnične podatke o kakovosti pridelka oziroma proizvoda,
– biti identična oznaki za vrsto proizvoda oziroma pridelka,
– biti oziroma vsebovati oznake, ki se uporabljajo za poimenovanje deželnega vina PGO in kakovostnega vina ZGP ter vina PTP, če ne ustrezajo predpisanim zahtevam za takšno poimenovanje.
(2) Fantazijska imena ne smejo vsebovati besed, delov besed, znakov ali slik, ki lahko povzročijo zmedo ali zavajanje oseb, katerim so namenjene, in sicer predvsem glede geografskega porekla, kakovosti, pridelovalca in drugih lastnosti pridelka oziroma proizvoda.
(3) Za zavajanje se štejejo zlasti:
– slikovni prikazi značilnih pokrajin, naselij, gradov, običajev, narodnih noš, krajevno značilnih predmetov, če grozdje za pridelek oziroma proizvod ni pridelano na območju, ki je na sliki neposredno (pokrajina, naselje, grad) ali posredno (narodna noša, predmeti, običaji) prikazano;
– navedba naslovov ali verzov za določeno pokrajino ali Slovenijo značilnih narodnih pesmi, če grozdje za pridelek oziroma proizvod ni pridelano na območju, od koder ta pesem izvira;
– kakršnekoli oznake – znaki razlikovanja za mesta, občine, državo, če grozdje za pridelek oziroma proizvod ni pridelano na območju, kjer se take oznake – znaki uporabljajo;
– navedba besede v narečju določenega območja, če grozdje za pridelek oziroma proizvod ni pridelano na tem območju;
– navedba za posamezno območje ali za Slovenijo značilnih lastnih imen, če grozdje za pridelek oziroma proizvod ni pridelano na tem območju oziroma v Sloveniji;
– navedba pomembnih oseb za zgodovino ali sedanjost pokrajine ali države, če oseba ni značilno povezana z območjem ali državo, v katerem je pridelano grozdje za pridelek oziroma proizvod;
– napisi v tujem jeziku, ko gre za takšne izraze ali zelo podobne izraze, ki se v državi, katere jezik je uporabljen, uporabljajo za označevanje pridelka oziroma proizvoda, in bi zaradi tega uporaba tujega jezika lahko zavajala glede dejanskega geografskega porekla.
27. člen
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko kot blagovne znamke uporabljajo imena za vino, ki vsebuje geografske označbe, čeprav vino ni pridelano na območju, ki je v blagovni znamki vsebovano, če se le-te neprekinjeno uporabljajo že več kot 25 let, in sicer:
– za kakovostno vino ZGP, pridelano v vinorodnem podokolišu Ljutomer-Ormož, blagovni znamki “Jeruzalemčan“ in “Ljutomerčan“;
– za kakovostno vino ZGP, pridelano v vinorodnem podokolišu Radgona-Kapela, blagovna znamka “Janževec“;
– za kakovostno vino ZGP, pridelano v vinorodnem podokolišu Radgona-Kapela, blagovna znamka “Kapelčan“;
– za kakovostno vino ZGP, pridelano v vinorodnem ožjem okolišu Bistrica, blagovna znamka “Ritoznojčan“;
– za kakovostno vino ZGP, pridelano v vinorodnem podokolišu Šmarje-Virštajn, blagovna znamka “Virštajnčan“;
– za kakovostno vino ZGP, pridelano v vinorodnem podokolišu Srednje Slovenske gorice, blagovna znamka “Haložan“;
– za kakovostno vino ZGP, pridelano v vinorodnem okolišu Kras, blagovna znamka “Teranton“.
(2) Geografske označbe: “Jeruzalemčan“, “Ljutomerčan“, “Janževec“, “Kapelčan“, “Ritoznojčan“, “Virštajnčan“ in “Haložan“ se ne glede na določbe prejšnjega odstavka uporabljajo tudi za označevanje geografskega porekla v skladu s tem pravilnikom.
28. člen
Dovoljena je navedba dodatnega tradicionalnega izraza v skladu s 118.u členom Uredbe 1234/2007/ES.
29. člen
(1) Za mošt, ki ni namenjen neposredni potrošnji, se kot obvezna oznaka navaja tudi oznaka gostote, ki se označi z “gostota“ in navedbo v g/liter ali v stopinjah Oe. Zgoščen grozdni mošt ali rektificiran zgoščen grozdni mošt se lahko označita tudi z navedbo refrakcijskega indeksa.
(2) Nazivna prostornina posod, v katerih je v prometu rektificiran zgoščen grozdni mošt, je največ 500 litrov. Posoda mora biti opremljena s takšnim zamaškom, da morebitno ponovno zapiranje po odpiranju ni možno, ne da bi bilo to opazno.
(3) Za rektificiran zgoščen grozdni mošt se navede vsebnost sladkorja v gramih skupnega sladkorja na liter.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
Pridelki in proizvodi, ki so označeni in v embalaži v skladu z določbami, veljavnimi do uveljavitve tega pravilnika, in dani na trg do 31. decembra 2010, se lahko tržijo do porabe zalog.
31. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o označevanju vina, mošta in drugih proizvodov iz grozdja in vina ter o njihovi embalaži (Uradni list RS, št. 40/01, 52/03 in 44/05).
32. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-384/2009
Ljubljana, dne 15. aprila 2010
EVA 2009-2311-0088
dr. Henrik Gjerkeš l.r.
Minister