Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je Občinski svet Občine Braslovče na 24. seji dne 7. 4. 2010 sprejel

(1) V skladu s Strategijo prostorskega razvoja in s Prostorskim redom Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08) občinski svet sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja PA6 – Vikend naselje Letuš – desni breg (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 66-2009, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07).

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom
– umestitev načrtovane ureditve v prostor
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključe-vanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dedi-ščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, obliko-valskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: »Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Braslovče«
GRAFIČNI NAČRT 2: »Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem«
GRAFIČNI NAČRT 3: »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji«
GRAFIČNI NAČRT 4: »Zazidalna situacija«
GRAFIČNI NAČRT 5: »Zasnova gospodarske infrastrukture«
GRAFIČNI NAČRT 6: »Načrt parcelacije«
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost
– geodetski načrt s certifikatom
– geološko poročilo
– podatki o lastnikih zemljišč.

Območje OPPN zajema dve parceli, in sicer št. 469/388 in 469/389, k.o. Letuš. Območje OPPN je veliko cca 1200 m². Območje se nahaja znotraj vikend naselja na desnem bregu Savinje, vzhodno od strnjenega naselja Letuš, na območju, imenovanem (Letuška) Gmajna.

(1) V preteklosti so bili na območju iz 3. člena tega odloka v veljavi prostorsko ureditveni pogoji, ki pa so bili s sprejetjem Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08) razveljavljeni. S sprejetjem novih prostorskih aktov je zaradi neurejene prometne in komunalne infrastrukture za to območje, predvsem pa zaradi večje širitve poselitve, predpisan občinski lokacijski načrt (po novem občinski podrobni prostorski načrt). Z njim je potrebno vzpostaviti boljšo kvaliteto bivanja, pogoje za širitev poselitve ter ustrezno prometno in komunalno opremljenost celotnega naselja.
(2) Ker občina oziroma lastniki preostalih zemljišč v tem naselju trenutno ne načrtujejo OPPN za celotno območje, je občina predlagala, da prične s postopkom priprave OPPN samo za navedeni parceli. Tako je predmet tega odloka zgolj območje iz 3. člena.

Obravnavano območje se nahaja na robu že zgrajenega območja individualnih stanovanjskih ter počitniških stavb. Te počitniške stavbe se postopoma transformirajo v stanovanjske. V naravi območje OPPN predstavlja prosto parcelo, namenjeno gradnji, ki se nahaja na širšem območju obdelanih kmetijskih površin na eni, in na že urbaniziranem območju na drugi strani. V bližini območja poteka ustrezna prometna povezava, in sicer občinska cesta med Letuško gmajno in Malimi Braslovčami, navezava na to prometnico je mogoča preko zemljiške parcele št. 469/388, k.o. Letuš, ki je v lasti investitorja. Tudi ostala gospodarska infrastruktura je na širšem območju v večji meri že izvedena, možni so priključki na vodovod in elektriko v neposredni bližini območja OPPN. Tako predvidena gradnja na obravnavanem območju morfološko predstavlja širitev poselitve proti zahodu.

(1) Znotraj ureditvenega območja je predvidena gradnja ene enostanovanjske stavbe. Objekt je umeščen na parc. št. 469/389, k.o. Letuš. Stavba se bo prometno napajala preko dovoza po parceli št. 469/388, k.o. Letuš, ki je v lasti investitorja. Dovoz se priključuje na občinsko cesto Male Braslovče – Letuška gmajna vzhodno od predvidene stanovanjske stavbe.
(2) Najvzhodnejši del parcele št. 469/388, k.o. Letuš, po katerem v naravi poteka občinska cesta iz prejšnjega odstavka, se prenese v javno dobro v last Občine Braslovče kot lastnika in upravljavca.

(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju OPPN je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10%; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba presega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje.
(2) Stavba
Dovoljena je gradnja ene enostanovanjske stavbe okvirnih dimenzij cca 12.00 x 10.00 m ter etažnosti do P+M, pri čemer se šteje, da kolenčni zid v mansardi ne presega višine 1.0 m. Usmerjenost slemena je vzporedno z najdaljšo stranico objekta, tj. v smeri SV–JZ. Značilnosti objekta naj v čim večji možni meri sledijo značilnostim zunanje podobe sosednjih obstoječih objektov, pri čemer je možno: izjemoma možni balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja, fasade bele barve ali v zemeljskih odtenkih, nakloni strešin od 30 do 45°, zaželene dvokapnice, brez posebnih arhitekturnih elementov streh, z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeča barva, možno drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s prevladujočimi elementi v naselju, možna uporaba drugačnih materialov in barv kritine, ki naj bo skladna s prevladujočimi elementi naselja. Od sosednjih parcel mora biti stavba oddaljena najmanj 2.00 m. Na JZ strani je lahko stavba postavljena na sam parcelni rob skladno z grafičnim delom tega OPPN. Možni so tudi manjši odmiki od zgoraj navedenih ob predhodnem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Vsi odmiki od meje parcel in med objekti morajo omogočati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte oziroma morajo biti skladni z zakonodajo s področja varstva pred požari. Koto pritličja stanovanjskega objekta je dopustno dvigniti nad nivo visoke vode.
(3) Zunanja ureditev
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Dovozne in parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi ploščami. Kote terena na območju OPPN (parkirišča, ceste, manipulativne površine ipd.) ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč.
(4) Geomehanski pogoji in usmeritve
Pri načrtovanju je potrebno v celoti upoštevati geološko-geomehansko mnenje (Premogovnik Velenje, d.d., avgust 2009, št. dok. M – 565/2009) iz katerega so povzeti naslednji pogoji temeljenja:
»Temeljenje objekta bo izvedeno v peščenem produ.
V primeru izvedbe izkopa je (tudi v odvisnosti od predhodnih padavin), mogoče pričakovati določene količine dotoka vode v gradbeno jamo; v primeru, da se bo podzemna voda pojavila v izkopih za temelje, je potrebno poskrbeti, da se bo zdrenirala na najnižjo koto in odtekala ali črpala in ne bo ovirala izvajanja temeljenja.
Vkopane dele objekta je smiselno hidroizolirati. Ob hidroizoliranih temeljih je smiselno ohraniti (filterni) zasip z drenažno funkcijo in to navezati na odvodnjevalni sistem.
Neposredno zamakanje in predvsem izpiranje tal ob objektu je potrebno preprečevati.
Zaradi heterogenih karakteristik temeljnih tal bi priporočili vgradnjo primerne armature.
Varianta izvedbe temeljne plošče na izravnanem terenu (platoju) zahteva pripravo terena tako, da se komprimira peščen prod in tampon. Nasutje se vgrajuje od peščenega proda v plasteh debeline do 0.4 m in sproti komprimira – uvalja. Priporočljivo je, da se utrditev preveri glede na načrtvano obremenitev, verjetno pa bo potreben modul stisljivosti okrog Mv = 60 Mpa.«
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Dovoljena je postavitev ograje višine do 1.80 m okoli objekta, in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji, od roba predvidenega cestišča pa mora biti oddaljena najmanj 1.00 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, ograje ne smejo presegati višine 0.80 m. Enaki pogoji veljajo tudi za ograje, ki so izvedene kot žive meje (razraščene grmovnice). Dovoljena je tudi gradnja bazena, nadstreškov, ute in samostojne garaže dimenzij do 5.00 x 6.00 m in drugih nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter enostavnih objektov za lastne potrebe, ki morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 2.00 m.

(1) Prometna infrastruktura
Stavba se bo prometno napajala preko dovoza po parceli št. 469/388, k.o. Letuš, ki je v lasti investitorja. Dovoz se priključuje na občinsko cesto JP990391 (Male Braslovče–Letuška gmajna) vzhodno od predvidene stanovanjske stavbe. Najvzhodnejši del parcele št. 469/388, k.o. Letuš, po katerem v naravi poteka občinska cesta iz prejšnjega odstavka, se prenese v javno dobro v last Občine Braslovče kot lastnika in upravljavca. Pri rekonstrukciji navedene občinske ceste JP990391 je potrebno zagotoviti možnost razširitve le-te ter izgradnjo pločnika, ki posega na obravnavane parcele. Širina ceste mora biti najmanj 5.00 m. Znotraj parcele je potrebno za potrebe objekta zagotoviti vsaj dve parkirni mesti. Zunanja ureditev ne sme vplivati na prometno varnost na javnih cestah.
(2) Energetska infrastruktura
Energija za napajanje stavbe je na voljo na NN omrežju, ki se napaja iz TP Zelenjak izvoz Povše–Harnik.
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja si mora investitor od Elektro Celje d.d. pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
(3) Telekomunikacijska infrastruktura
Na območju OPPN ni javnega TK omrežja.
Kolikor bo območje OPPN priključeno na javno TK omrežje, je potrebno predvideti trase za priklop na javno TK omrežje. Točko priključitve poda na zahtevo investitorja ali projektanta Telekom Slovenije. Pred izdajo soglasja je treba priložiti projekt TK omrežja.
(4) Meteorna in fekalna kanalizacija
Na območju še ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, je pa predvideno in se mora po njegovi izgradnji predvideni objekt nanj priključiti. Do njegove izgradnje pa je potrebno fekalne vode odvajati v malo čistilno napravo, dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07). Po izgradnji kanalizacijskega sistema in obvezni priključitvi objekta na javno kanalizacijo, se mala komunalna čistilna naprava ukine.
Pri načrtovanju meteorne in fekalne kanalizacije je potrebno v celoti upoštevati geološko-geomehansko mnenje (Premogovnik Velenje, d.d., avgust 2009, št. dok. M – 565/2009) iz katerega so povzeti naslednji pogoji:
»Na obravnavani lokaciji je pod zelo tanko preperino plast peščenega proda.
Ureditev odvajanja meteornih (in komunalnih) voda je glede na geološko sliko mogoča tudi s ponikanjem, saj so pod površino prisotne dobro prepustne plasti.
Prisotnost podzemne vode je stalna, vendar nivo precej niha, smiselni so ukrepi za kontrolirano odvodnjavanje meteornih vod.«
Čiste meteorne vode se ponikajo v podtalje, onesnažene pa je potrebno očistiti preko lovilcev olj ali maščob.
Na območju manipulacijskih površin se predvidijo travne plošče, okolica objektov pa se v čim večji meri zatravi.
(5) Vodovod
Oskrba z vodo je možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE Ø 90 mm, ki se nahaja na območju OPPN ter poteka po severovzhodnem delu parcele št. 469/388, k.o. Letuš ob cestnem telesu. Minimalni odmik od javnega vodovoda mora znašati najmanj 4.00 m. Priključek mora ustrezati potrebam izgradnje zunanje hidrantne veje, ki morajo biti del internega vodovodnega omrežja.
Trasa javnega vodovoda naj se izbira po prometnih površinah (cestah).
Na trasi javnega vodovoda in kanalizacije (tudi na hišnih priključkih) ni dovoljeno postavljati objektov, opornih zidov, ograj, drogov in podobno; prav tako ni dovoljeno na trasi saditi dreves ali drugih trajnih nasadov.
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje si mora investitor novih objektov pridobiti soglasje JKP Žalec, d.o.o.
(6) Obveznost priključevanja
Predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo.
Po izgradnji kanalizacijskega sistema in obvezni priključitvi objekta na javno kanalizacijo, se mala komunalna čistilna naprava ukine.

Na obravnavanem območju se ne nahajajo zavarovane enote kulturne dediščine. Zato ni potrebno pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenih soglasij.

(1) Varstvo voda
Predviden objekt se bo začasno priključil na malo čistilno napravo, v prihodnosti pa na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo po izgradnji kolektorjev odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.
(2) Varstvo pred hrupom
Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi obravnavano območje v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(3) Varstvo zraka
Predviden objekt ne sme predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
(4) Ravnanje z odpadki
Za objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(5) Varstvo tal
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
(6) Ohranjanje narave
Na obravnavanem območju se ne nahajajo naravne vrednote. Zato ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenih soglasij. Se pa vzhodno od obravnavanega območja, v oddaljenosti pribl. 15 m od vzhodne meje parcele št. 469/388, k.o. Letuš, nahaja ekološko pomembno območje, zato naj se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.

(1) Pri pripravi akta so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, št. 83/05). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07). Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz zasnove požarne varnosti, ki je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje sprememb in dopolnitev ZN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
(3) Območje OPPN je ob visokih vodah vodotoka Savinja poplavno ogroženo. Zato je pri nadaljnjem načrtovanju potrebno upoštevati Hidrološko-hidravlično študijo za gradnjo stanovanjskega objekta na parcelah št. 469/385 in 469/386, k.o. Letuš (Inženiring za vode, d.o.o., Ljubljana, št. proj: A90-FR/09, datum: december 2009) iz katere na tem mestu smiselno povzemamo naslednje pogoje za gradnjo:
– pritličje načrtovane enostanovanjske stavbe se postavi vsaj na koto 303.30 m n.m., kar je min. 30 cm nad obstoječi teren,
– kolikor bi želeli bistveno izboljšati poplavno varnost načrtovane enostanovanjske stavbe, bi moralo biti pritličje postavljeno nad rob ježe,
– okoliški teren se ohrani na obstoječih kotah, odsvetuje se izvedba objektov, ki bi bili v primeru pojava izjemnih vod postavljeni prečno na tok vode (npr. zidovi ob robovih parcel); prav tako je nujno, da se vzdolž ježe ohrani pas nižjega terena.
(4) Pri posegih na območju OPPN je potrebno v celoti upoštevati geološko-geomehansko mnenje (Premogovnik Velenje, d.d., avgust 2009, št. dok. M – 565/2009) iz katerega je povzeta naslednja ocena podzemnih voda:
– s konkretnimi podatki o nivoju podzemne vode izdelovalec geološko-geomehanskega mnenja ne razpolaga, saj opazovalni objekti tu niso locirani
– ugotoviti je mogoče, da se podzemna voda v prodno peščenem zasipu vsekakor nahaja, vendar je njeno nihanje lahko precejšnje in predvsem odvisno od bližnjega vodotoka – Savinje – ter padavin
– glede na neprepustno sivico, se podzemna voda nahaja nad podlago.
(5) Zaradi možnega visokega nivoja podtalnice ter ukrepov protipoplavne zaščite izvedba kletne etaže na območju OPPN ni dovoljena.
(6) Območje OPPN se nahaja na uravnanem terenu, kjer po do sedaj znanih podatkih ne prihaja do škodljivega delovanja erozije in plazov. S tega vidika niso predvideni ukrepi za preprečevanje teh pojavov. Kljub temu je pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje, prav tako pa se kot ukrepi upoštevajo določila 4. točke 7. člena tega odloka (Geomehanski pogoji in usmeritve).
(7) Pri gradnji novih objektov je potrebno ojačiti prvo ploščo, če je le-to potrebno v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji in je prikazan v grafičnem delu OPPN. Določena je ena parcela, namenjena gradnji.

Načrtovane ureditve se izvedejo v enotni etapi. Rekonstrukcija oziroma razširitev dovozne ceste in izgradnja pločnika se lahko izvedejo naknadno.

(1) Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje ali povečanje tlorisnih gabaritov objektov, pri čemer se ne sme presegati naslednjih faktorjev izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji:
Fi (faktor izrabe) = 0,8
Fz (faktor zazidanosti) = 0,4.
Pri tem se šteje, da je faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji določen kot razmerje med zazidano površino (vseh objektov, tudi enostavnih in nezahtevnih) in celotno površino parcele, namenjene gradnji, faktor izrabe parcele, namenjene gradnji pa je določen kot razmerje med bruto tlorisno površino vseh objektov (tudi enostavnih in nezahtevnih) in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
(2) Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih gradbenih parcel. Objekte je dovoljeno postavljati tudi bližje sosednjim parcelam vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh.
(3) Meje parcel, namenjenih za gradnjo so določene okvirno, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo OPPN.
(4) Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo OPPN in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(5) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(6) Odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.

OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.