Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je Občinski svet Občine Braslovče na 23. redni seji dne 2. 12. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA 9 Rakovlje Terasa 3
SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07);
Statut Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03);
Prostorski red Občine Braslovče in Strategija prostorskega razvoja Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08);
Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08);
Podrobni načrt je izdelal: VIZURA Matko d.o.o., pod številko: 086/2008.
2. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, območje in umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev glede priključevanja objektov na javno gospodarsko infrastrukturo in javno grajeno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorskih ureditev, dopustna odstopanja in usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
Sestavine iz prejšnjega odstavka so opisane in prikazane v tekstualnem in grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj s prilogami na vpogled na Občini Braslovče.
OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(predmet podrobnega načrta)
Območje predvidenega občinskega podrobnega prostorskega načrta leži v jugozahodnem delu naselja Rakovlje v Občini Braslovče in zajema površino cca 3.96 ha. Območje je po zemljiško katastrskih podatkih travnik. Na obravnavanem območju ni obstoječih objektov.
V Strategiji prostorskega razvoja Občine Braslovče in Prostorskem redu Občine Braslovče je obravnavano območje opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč znotraj območja predvidenega za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti.
Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem podrobnim načrtom, so:
- rekonstrukcija obstoječe dovozne ceste;
- nove interne navezovalne ceste;
- enostanovanjski objekti;
- gospodarska javna infrastruktura.
4. člen
(območje podrobnega načrta)
Meja obravnave
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta v celoti leži v k.o. Braslovče.
Območje predvidenega občinskega podrobnega prostorskega načrta leži v jugozahodnem delu naselja Rakovlje.
Velikost območja
Površina ureditvenega območja OPPN za del območja PA 9-Rakovlje Terasa 3 znaša 3,96 ha.
Parcelno stanje
k.o. Braslovče
438/36, 438/37, 438/81, 438/82, 438/38, 438/40, 438/84, 723/4, 438/41, 438/42, 438/39, 438/80, 438/73, 723/14, 438/91, 438/90, 438/83, 438/92, 438/43, 723/5, 438/49, 438/50, 723/2, 438/45, 439/2, 438/72, 438/89.
Za izvedbo navezav podrobnega načrta na obstoječo in predvideno gospodarsko infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča zunaj podrobnega načrta kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže za to potrebno.
Na območju podrobnega načrta ni predvidenih odstranitev objektov.
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Območje je na vzhodni strani obdano z obstoječo stanovanjsko in kmečko stanovanjsko pozidavo. Lokacija narekuje načrtovanje objektov za stanovanjsko rabo - enostanovanjska gradnja.
Območje se preko predvidenih internih cest priključuje na obstoječo lokalno cesto.
6. člen
(namembnost območja)
Občinski podrobni prostorski načrt za del območja PA 9 Rakovlje Terasa 3 se nanaša na zemljišče, ki je v obstoječem prostorskem redu predvideno za gradnjo stanovanjskih objektov. Na tem območju je predvidena izgradnja 37 enostanovanjskih hiš s potrebno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
7. člen
(vrste gradenj)
Na območju podrobnega načrta so dopustni posegi:
- gradnja novih objektov;
- redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, redna vzdrževalna dela;
- gradnja gospodarske infrastrukture in grajenega javnega dobra;
- urejanje utrjenih zunanjih površin;
- ob objektu je v dovoljeno izvesti nezahtevne in enostavne objekte za lastne potrebe.
8. člen
(arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev)
Objekti bodo pravokotne tlorisne zasnove. Osnovni gabariti niso predpisani, upoštevati pa je potrebno največjo možno zazidalno površino in minimalne odmike od posestnih mej, požarnovarnostne smernice in pogoje nosilcev urejanja prostora. Obvezna je ohranitev gradbene linije predvidenih objektov. Fasade objektov so lahko v različnih zemeljskih odtenkih z možnostjo manjših temnejših odtenkov, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Zadostna osončenost omogoča gradnjo pasivnih stavb.
9. člen
(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov)
Gabariti novih objektov se morajo načelno prilagajati obstoječim objektom oziroma razpoložljivemu prostoru glede odmikov od prometne in komunalne infrastrukture ter predvidenih objektov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi požarne odmike.
Največje dovoljene dimenzije objektov zaporednih številk od 1 do 27 in 29 do 37 so 15.00 m x 12.00 m. Največja dovoljena dimenzija objekta številka 28 je 12,00 m x 8,00 m. Največja dovoljena dimenzija objekta številka 37, ki je pogojen z odstranitvijo obstoječega daljnovoda je 15,00 m x 12,00 m.
Posamezna etaža ne sme presegati višine 3,0 m, kolenčni zid v mansardi pa ne višine 0,8 m.
Objekti številka 1, 2, 7, 12, 17, 22, 28, 31, 32, 33, 34, 35, 36, in 37, so predvideni v etažnosti P+M, pri vseh preostalih objektih pa je možna gradnja K+P+M. Gradnja kleti ni obvezna, podana je le možnost gradnje pod pogojem da je klet vkopana.
Objekt številka 37 se bo gradil, ko bo izvedena prestavitev nadzemnega električnega voda (DV 20 kV), ki poteka po parceli.
Konstrukcijsko in oblikovno so lahko objekti oblikovani poljubno. Priporočljiva je izbira sodobnih konstrukcij in materialov, ki mora biti prilagojena nosilnosti tal oziroma geologiji ter varnosti pred požarom.
Možni so balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja.
Predvidena je klasična ali montažna gradnja objektov z glavno slemensko orientacijo pravokotno na gradbeno linijo (objekti 2-29, 28-30), ter z glavno slemensko orientacijo vzporedno z gradbeno linijo (objekti 1 in objekti 31-37). Strehe so dvokapnice z naklonom od 30°-45°, smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Kritina bo pretežno opečnata, naravna rdeča barva ali možna uporaba drugačnih materialov in barv kritine, ki je usklajena s prevladujočimi elementi naselja.
Pred kakršnimikoli posegi v prostor je potrebno pridobiti geomehansko poročilo in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
10. člen
(zunanja ureditev)
Znotraj gradbenih parcel stanovanjskega kompleksa je možna gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov skladno z Uredbo o vrstah objektov na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08). Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom.
Dovoljena je postavitev ograje oziroma zasaditev žive meje višine do 1.80 m okoli objekta, in sicer na sam rob parcele namenjene gradnji, od roba predvidene dovozne ceste pa mora biti oddaljena najmanj 1.0 m. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, pa ne smejo biti višje od 0.8 m.
Parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi ploščami.
11. člen
(zelene površine)
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom. V primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik pri uporabi škropiv upoštevati varstvo okolja.
ZASNOVA PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
12. člen
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
- vsi objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno dobro,
- praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
- v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih omrežij na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega javnega omrežja pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
- dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki ureja to področje.
13. člen
(prometno omrežje)
Za dostop do obstoječih in novih stanovanjskih objektov so predvidene ceste C1, C2, C3, C4 in C5. C1 je v naravi že obstoječa dovozna pot, ki pa jo bo potrebno rekonstruirati. C2-C5 pa so povsem nove prometne površine za zagotavljanje dostopa do predvidenih objektov na celotnem območju OPPN.
Zemljišče predvideno za ureditev prometne infrastrukture je večinoma ravno. Pri gradnji dovozne ceste se izvedejo le manjši terenski posegi zaradi parametrov nivelete ceste.
Trasa omenjene ceste poteka pretežno po kmetijskih zemljiščih, zato bo predhodno potrebno odstraniti humus.
Širina dovozne ceste je 5.00 m, z obojestransko bankino širine 0.50 m. Dovozne ceste so obrobničene z betonskimi robniki v betonski podlagi. Uvoz k posameznim objektom se izvede s pogreznjenimi robniki, dvignjenimi cca 5 cm nad niveleto asfalta.
Dovozi k objektom morajo biti tlakovani s tlakovci ali travnimi ploščami, ki omogočajo ponikanje vode v podtalje.
Posebno pozornost je treba posvetiti odvodu vod s planuma spodnjega ustroja.
Odvodnjavanje omenjenih cest je predvideno v požiralnike z LTŽ rešetko ali vtokom pod robnikom, in sicer s pomočjo vzdolžnih in prečnih sklonov.
14. člen
(parkirne površine)
Ob vseh objektih kot tudi ob dovoznem priključku so urejena parkirišča za osebna vozila.
15. člen
(kolesarski in peš promet)
Ob internih navezovalnih cestah niso predvidene posebne površine za kolesarski in peš promet.
16. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na vodovodno omrežje)
Oskrba novih objektov z vodo je možna preko javnega vodovoda v izvedbi PLØ110 mm, ki poteka na vzhodni strani ureditvenega območja ob obstoječi cesti, in se na delu, ki poteka znotraj območja OPPN rekonstruira ter izvede v nodularni litini.
Tangirani obstoječi objekti in načrtovani objekti se bodo oskrbovali z vodo iz predvidenih sekundarnih vodov.
Trasa načrtovanega vodovoda poteka deloma po zelenih površinah, kjer pa je mogoče pa v utrjenih površinah - cesta.
Sekundarno vodovodno omrežje bo zgrajeno iz materialov iz nodularne litine. Priključki do predvidenih objektov bodo izvedeni z vgradnjo cestnih zapornih ventilov.
Novo razvodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.
17. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje)
Na obravnavanem območju še ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki bi se zaključevalo s čistilno napravo, zato bo potrebna izgradnja mreže sekundarnih kanalizacijskih vodov, katere je potrebno priključiti na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje, ki bo odvajalo odpadne vode v čistilno napravo.
Novi objekti se bodo priključili na javni kanal preko revizijskih jaškov. Iz grafične priloge je razvidno načrtovano kanalizacijsko omrežje za to območje.
Predvideni so kanalizacijski priključki z izvedbo do priključnega mesta - jaška.
Meteorna kanalizacija
Na obravnavanem območju zaradi sestave tal padavinskih vod ni možno v celoti ponikati, zato je na vsaki parceli za zbiranje vode s streh predviden vodni rezervoar v funkciji zadrževalnika in za potrebe zalivanja, tako da se v vodotok preko predvidene meteorne kanalizacije odvajajo samo viški vod.
Za odvod meteornih vod iz ureditvenega območja je predvidena izgradnja štirih meteorni kanalov, in sicer v osi vozišča predvidenih cest. Onesnažene meteorne vode z območij parkirnih površin je potrebno pred izpustom v meteorno kanalizacijo očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj.
Meteorni kanali MK1, MK2, MK3 in MK4 potekajo po predvidenih prometnih površinah in se izlivajo v obstoječ melioracijski odvodnik.
Meteorne vode z območja dovozov do garaž, ki naj bodo tlakovani s tlakovci ali travnimi ploščami, se spuščajo v podtalje.
Fekalna kanalizacija
Odpadne vode je potrebno odvajati na čistilno napravo. Z OPPN je predviden ločen sistem kanalizacije.
Na območju OPPN PA 9-Rakovlje Terasa 3 je predvidena izgradnja fekalne kanalizacije, ki bo odvajala odpadne vode s celotnega območja in bo funkcionalno povezana z že obstoječo kanalizacijo.
Odpadne vode se bodo z obravnavanega območja odvajale preko novozgrajenih fekalnih kanalov FK1, FK2 in FK3 v kanal, ki bo potekal v cesti ob obstoječem naselju.
Za odvajanje fekalnih vod iz načrtovanih objektov se lahko do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja povezanega s čistilno napravo, zgradijo individualne čistilne naprave za vsak objekt posebej. Lahko pa se na eno malo čistilno napravo priključi tudi več objektov.
Očiščene vode iz čistilnih naprav se bodo začasno odvajale v predvideno meteorno kanalizacijo.
18. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na električno omrežje)
Na območju predvidene pozidave in v neposredni bližini poteka obstoječ DV 20 kV Letuš, odcep Braslovče terasa. Omenjeni DV 20 kV je potrebno znotraj OPPN PA 9 pokabliti skladno z zahtevami smernic distributerja.
V bližini lokacije OPPN PA 9 je zgrajena tudi transformatorska postaja TP 20/0.4 kV Braslovče terasa na bet. drogu, kjer je priključno mesto za priklop novih odjemalcev znotraj OPPN 9. Glede na to, da je obstoječa TP 20/0.4 kV Braslovče terasa polno obremenjena, se nadomesti z novo TP, ki bo locirana v bližini obstoječe.
Prav tako je potrebno pokabliti obstoječe nadzemno nizkonapetostna omrežje.Ob izgradnji novih objektov bo potrebno zgraditi dodatno omrežje NN elektrovodov. Vse spremembe na elektro omrežju se bodo izvajale v skladu z idejno zasnovo predvidenega elektro omrežja in smernicami Elektro Celje d.d.
Za NN razdelilno priključno merilne omarice se lahko uporabijo prostostoječe NN omarice, ki se postavijo na montažne plastične ali betonske temelje ali NN omarice vgrajene v fasado objekta. Predvidena oprema: projekt (PGD oziroma PZI).
Vgrajene oziroma postavljene morajo biti na stalno dostopnih mestih. Pri izdelavi dokumentacije potrebno upoštevati tipizacijo Elektro Celja d.d.
19. člen
(javna razsvetljava)
Na območju OPPN je predvidena tudi izgradnja javne razsvetljave.
20. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na komunikacijsko omrežje)
Na območju podrobnega načrta ni obstoječega TK in CATV omrežja.
Za priključitev predvidenih objektov na TK omrežje je potrebno zgraditi novo omrežje. Mesto priključitve na javno TK omrežje poda predstavnik SIL.
Predvidene objekte je možno priključiti na že obstoječe KKS omrežje z izgradnjo dodatne dovodne kabelske kanalizacije od enega od obstoječih jaškov KK KKS. Dovod do predvidenih objektov bo zaključen v pod ometno vgrajenih omaricah na objektih.
Pred izgradnjo novih omrežij elektronskih komunikacij je potrebno izdelati projekt, ki bo usklajen z ostlimi infrastrukturnimi omrežji.
21. člen
(ogrevanje)
Za potrebe ogrevanja naj se uporabljajo čisti energenti kot so plin, biomasa in podobno. Priporočena je tudi uporaba alternativnih virov energije.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
22. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
Obravnavano območje leži izven zavarovanega območja Braslovč, kljub temu pa je ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o tem takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
23. člen
(varovanje okolja)
Hrup
Predvideni objekti v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bodo obremenjevali okolja s hrupom, ki bi presegal zakonsko dovoljene ravni.
V skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju spada predvideno območje v II. cono varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne dopustne vrednosti hrupa 55db za dan in 45db za noč.
Zrak
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin vsebnosti, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurilnih naprav skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00).
Vode
V površinske odvodnike je dovoljeno izpuščati le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
Odvajanje odpadnih vod iz ureditvenega območja bo urejeno v skladu s pogoji navedene uredbe in smernicami upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja.
24. člen
(ravnanje z odpadki)
Način zbiranja in ravnanja s komunalnimi odpadki bo urejen v skladu z občinskim Odlokom o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Braslovče, Uradni list RS, št. 86/09 in smernicami pristojnega podjetja.
Za vsak stanovanjski objekt bo zagotovljeno zbirno mesto za odpadke, kjer izvajalec javne službe opravi odvoz odpadkov. Zagotoviti je potrebno nemoten dostop do zabojnikov po ustrezni transportni poti. Zbirno mesto mora ustrezati splošnim zahtevam javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
25. člen
(vodnogospodarski ukrepi)
Na jugozahodnem robu obravnavanega območja teče levi pritok potoka Jelovnik, ki je delno kanaliziran. Po evidencah MOP, ARSO, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov in glede na naklon terena ni poplavno ogrožena.
Na obravnavanem območju zaradi sestave tal padavinskih vod ni možno v celoti ponikati, zato je na vsaki parceli za zbiranje vode s streh predviden vodni rezervoar v funkciji zadrževalnika in za potrebe zalivanja, tako da se v vodotok preko meteorne kanalizacije odvajajo samo viški vod.
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je načrtovano tudi v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah in sicer tako da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče, zadrževalniki …).
Rešitev odpadnih voda je načrtovana v skladu z zasnovo kanalizacijskega sistema naselja.
26. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje Mercalli - Cacan - Seiberg.
V fazi projektiranja je potrebno na podlagi geomehanskega poročila preveriti statično stabilnost terena in predvideti ustrezne rešitve.
27. člen
(varstvo pred požarom)
Upoštevajo se naslednje smernice:
- upoštevati je potrebno naravne omejitve in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje,
- upoštevati je potrebno požarno ogroženost naravnega okolja in možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti način gradnje,
- upoštevati je treba ukrepe varstva pred požarom,
- potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
- potrebno je zagotoviti odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
- potrebno je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila,
- potrebna je ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč.
28. člen
(erozivna in plazovita ogroženost)
Območje podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo.
29. člen
(razlitje nevarnih snovi)
Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba načrtovati ustrezne tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
30. člen
(zaščita pred vojnimi in drugimi nevarnostmi)
Z zaščito ljudi in premoženja pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je potrebno kot dopolnilna zaščita ojačitev prve plošče.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
31. člen
OPPN omogoča etapno izvajanje, oziroma postopno skladno s potrebami in zmožnostmi investitorja in glede na predhodno izvedeno gospodarsko infrastrukturo.
Kot prva faza se izvede rekonstrukcija dovozne in izgradnja internih cest znotraj ureditvenega območja ter izgradnja komunalne in energetske infrastrukture.
Posamezni objekti se bodo gradili postopoma kot druga faza glede na možnosti investitorjev.
DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
32. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
- pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
- zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
- sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane;
- zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;
- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode;
- vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
33. člen
(dopustna odstopanja)
Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
Dopustna so odstopanja:
- odstopanje gabaritov objektov pod pogojem, da se upošteva regulacijska črta in ohrani podolgovata zasnova objektov, da to dopušča velikost funkcionalnega zemljišča in konfiguracija terena. Spremembe ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja. Spoštovani morajo biti minimalni odmiki od parcelnih mej,
- odstopanje mej gradbenih parcel pod pogojem, da v ostalih delih ne ovirajo izvedbe OPPN,
- sprememba zasnove prometne, komunalne ali energetske infrastrukture, če to predstavlja bolj ekonomična investicijska vlaganja, boljše projektne parametre ali primernejše rešitve v smislu varovanja okolja.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
34. člen
(prenehanje veljavnosti podrobnega načrta)
Po končani izgradnji objektov in ureditev po tem odloku so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov. OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
KONČNE DOLOČBE
35. člen
(vpogled)
Vsa dokumentacija kot priloga tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti v Žalcu, Oddelku za okolje in prostor.
36. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinske in državne inšpekcijske službe za posamezna področja.
37. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505/20-2008
Braslovče, dne 2. decembra 2009
Župan
Občine Braslovče
Marko Balant l.r.
