Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je Občinski svet Občine Braslovče na 23. redni seji dne 2. 12. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA 29 Grajska vas - Poljane
SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(pravna podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07);
Statut Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03);
Prostorski red Občine Braslovče in Strategija prostorskega razvoja Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08);
Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08);
Podrobni načrt je izdelal: VIZURA Matko d.o.o., pod številko: 120/2008.
2. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, območje in umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev glede priključevanja objektov na javno gospodarsko infrastrukturo in javno grajeno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorskih ureditev, dopustna odstopanja in usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
Sestavine iz prejšnjega odstavka so opisane in prikazane v tekstualnem in grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj s prilogami na vpogled na Občini Braslovče.
OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(predmet podrobnega prostorskega načrta)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži v zahodnem delu naselja Grajska vas, v Občini Braslovče. Območje je po zemljiško katastrskih podatkih travnik. Na obravnavanem območju ni obstoječih objektov.
V Strategiji prostorskega razvoja Občine Braslovče in Prostorskem redu Občine Braslovče je obravnavano območje opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč znotraj območja predvidenega za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti.
Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem podrobnim načrtom, so:
- nova interna navezovalna cesta;
- enostanovanjski objekti;
- gospodarska javna infrastruktura.
4. člen
(območje podrobnega načrta)
Območje podrobnega načrta obsega parcele ali dele parcel št. 785/43, 826, 828, 1109/4, 827, 785/83, 785/16, 785/14, 785/60 785/58 in 785/59. k.o. Grajska vas. Površina območja meri 0,33 ha.
Za izvedbo navezav podrobnega načrta na obstoječo in predvideno gospodarsko infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča zunaj podrobnega načrta, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže za to potrebno.
Na območju podrobnega načrta ni predvidenih odstranitev objektov.
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Območje je na severni strani obdano z obstoječo stanovanjsko in kmečko stanovanjsko pozidavo. Lokacija narekuje načrtovanje objektov za stanovanjsko dejavnost - enostanovanjska gradnja.
Območje se preko predvidene interne ceste priključuje na severno ležečo lokalno cesto.
6. člen
(namembnost območja)
S podrobnim načrtom so načrtovane prostorske ureditve za območje enostanovanjske gradnje za izgradnjo treh objektov.
7. člen
(vrste gradenj)
Na območju podrobnega načrta so dopustni posegi:
- gradnja novih objektov;
- redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, redna vzdrževalna dela;
- gradnja gospodarske infrastrukture;
- urejanje utrjenih zunanjih površin;
- ob objektu je dovoljeno izvesti nezahtevne objekte za lastne potrebe in enostavne objekte za lastne potrebe.
8. člen
(arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev)
Objekti bodo pravokotne tlorisne zasnove. Oblikovanje objektov je lahko poljubno, priporočajo se sodobnejši koncepti gradnje stanovanjskih objektov. Strehe objektov naj bodo klasične dvokapnice s predpisanimi nakloni.
Upoštevati je potrebno minimalne odmike od posestnih mej, požarnovarnostne smernice in pogoje nosilcev urejanja prostora. Obvezna je ohranitev gradbene linije predvidenih objektov. Fasade bodo v ometu bele ali svetlih pastelnih barv, kritina naj bo opečna ali po barvi in teksturi opečni podobna kritina.
9. člen
(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov)
Gabariti novih objektov se morajo načelno prilagajati obstoječim objektom oziroma razpoložljivemu prostoru glede odmikov od prometne in komunalne infrastrukture ter predvidenih objektov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi požarne odmike.
Največje dovoljene dimenzije objektov zaporednih številk od 1 do 3 so 15.00 m x 13.00 m. Posamezna etaža naj ne presega višine 3,0 m, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,8 m.
Objekti morajo biti nepodkleteni, niti se ne dovoli nasutja nad 0,5 m - etažnost objektov P+M.
Konstrukcijsko in oblikovno so lahko objekti oblikovani poljubno. Priporočljiva je sodobna izbira konstrukcij in materialov, ki mora biti prilagojena nosilnosti tal oziroma geologiji ter varnosti pred požarom.
Možni so balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja.
Predvidena je klasična ali montažna gradnja objektov s slemensko orientacijo pravokotno na gradbeno linijo. Strehe so dvokapnice z naklonom večjim od 30°-45°. Kritina bo pretežno opečnata, naravna rdeča barva ali možna uporaba drugačnih materialov in barv kritine, ki je usklajena s prevladujočimi elementi naselja.
Znotraj gradbenih parcel stanovanjskega kompleksa je možna gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov skladno z Uredbo o vrstah objektov na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08). Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom.
10. člen
(zunanja ureditev)
Gradbene parcele so lahko ograjene z ograjo do višine 1.50 m ali z živo mejo do višine 1.80 m. Ograje se smejo postaviti na severno stran parcel, kjer se upošteva 5,00 m priobalni pas neimenovanega vodotoka 2. reda. V primeru postavitve ograje proti javni cesti je obvezen odmik ograje 1 m izven cestnega telesa.
Okolice objektov bodo zatravljene, zasajene z okrasnimi grmovnicami in nizkim drevjem. Drevje po velikosti ne sme izstopati, da ne bi tvorilo senco sosednjim objektom. V primeru sadnega drevja se upošteva varstvo okolja pri uporabi škropiv.
11. člen
(zelene površine)
Zelene površine so sestavni del ureditve območja. Pri zasnovi novih objektov je potrebno poiskati rešitve, ki bodo vsebovale čim več zelenih površin.
ZASNOVA PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
12. člen
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
- vsi objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno dobro,
- praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
- v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih omrežij na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega javnega omrežja pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
- dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki ureja to področje.
13. člen
(prometno omrežje)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se bo napajalo preko obstoječe nekategorizirane ceste, ki poteka na severno vzhodnem delu območja in ima priključek skozi naselje Grajska vas na kategorizirano občinsko cesto (JP990600 - odsek JP990601).
Zemljišče predvideno za ureditev prometne infrastrukture je večinoma ravno. Pri gradnji dovozne ceste se izvedejo le manjši terenski posegi zaradi parametrov nivelete ceste.
Trasa omenjene ceste poteka pretežno po kmetijskih zemljiščih, zato bo predhodno potrebno odstraniti humus.
Širina dovozne ceste je 5.00 m, z obojestransko bankino širine 0.50 m, izvedeno s travnimi ploščami, ki omogača ustrezno odvodnjavanje ceste.
Dovozi k objektom morajo biti tlakovani s tlakovci ali travnimi ploščami, ki omogočajo ponikanje vode v podtalje.
14. člen
(parkirne površine)
Ob vseh objektih kot tudi ob dovoznem priključku so urejena parkirišča za osebna vozila.
15. člen
(kolesarski in peš promet)
Ob interni navezovalni cesti niso predvidene posebne površine za kolesarski in peš promet.
16. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na vodovodno omrežje)
Oskrba novih objektov z vodo je možna preko javnega vodovoda v izvedbi SALØ150 mm, ki prečka obravnavano parcele. Omenjeni vodovod je potrebno prestaviti, kar je razvidno iz grafične priloge. Prestavitev se izvede iz nodularne litine istega premera. Vse krivine se izvedejo z loki maksimalno 45º.
Načrtovani objekti se bodo oskrbovali z vodo iz predvidenih priključkov, ki bodo izvedeni od glavnega voda z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške.
Trasa načrtovane prestavitve vodovoda poteka deloma po zelenih površinah, kjer pa je mogoče pa v utrjenih površinah - cesta.
Pri načrtovanem obračališču na jugozahodnem delu OPPN se na cevovod namesti hidrant za potrebe požarne varnosti.
17. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje)
Na obravnavanem območju še ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s čistilno napravo.
Do izgradnje javne kanalizacije na obravnavanem območju se bodo fekalne vode odvajale v individualno čistilno napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno z uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07).
Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema bo priključitev na javno kanalizacijo možna in obvezna, mala komunalna čistilna naprava pa se ukine.
Novi objekti se bodo priključili na javni kanal preko revizijskih jaškov.
Meteorna kanalizacija
Na obravnavanem območju zaradi sestave tal padavinskih vod ni možno ponikati, zato je na vsaki parceli za zbiranje vode s streh predviden vodni rezervoar v funkciji zadrževalnika in za potrebe zalivanja, tako da se v vodotok preko predvidene meteorne kanalizacije odvajajo samo viški vod.
Čiste meteorne vode z utrjenih površin se bodo ponikale v podtalje, onesnažene pa se bodo predhodno očistile v lovilcih olj in maščob.
Fekalna kanalizacija
Za odvajanje fekalnih vod iz načrtovanih objektov se bodo do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja zgradile individualne čistilne naprave za vsak objekt.
Očiščene vode pa se bodo preko predvidene meteorne kanalizacije odvajale v neimenovan potok.
18. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na električno omrežje)
Električna energija za napajanje objektov je na voljo na NN zbiralkah v TP Grajska vas-Laznik.
Za napajanje novih stanovanjskih objektov je potrebno pred pričetkom gradnje zgraditi nizkonapetostni podzemni elektroenergetski vod od TP Grajska vas-Laznik do priključno razdelilnih merilnih omaric Re1-Re2. Trasa priključnega kablovoda bo potekala po obstoječi in predvideni dovozni cesti. Kabel se položi v zaščitno mapitel cev Ø 110 mm. Priključno razdelilni merilni omarici Re1, Re2 bosta locirani na parcelni meji ob dovozni cesti.
Pri načrtovanju (PGD in PZI) dokumentacije je potrebno upoštevati že izdelano idejno rešitev elektrifikacije obravnavanega območja.
19. člen
(javna razsvetljava)
Javna razsvetljava na omenjenem območju ni predvidena, je pa možna kasnejša nadgradnja v sklopu širšega območja.
20. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na komunikacijsko omrežje)
Na območju podrobnega načrta ni obstoječega TK in CATV omrežja.
Za priključitev predvidenih objektov na TK omrežje je potrebno zgraditi novo omrežje. Mesto priključitve na javno TK omrežje poda predstavnik SIL.
Predvidene objekte je možno priključiti na že obstoječe KKS omrežje z izgradnjo dodatne dovodne kabelske kanalizacije od enega od obstoječih jaškov KK KKS. Dovod do predvidenih objektov bo zaključen v pod ometno vgrajenih omaricah na objektih.
Pred izgradnjo novih omrežij elektronskih komunikacij je potrebno izdelati projekt, ki bo usklajen z ostalimi infrastrukturnimi omrežji.
21. člen
(ogrevanje)
Za potrebe ogrevanja naj se uporabljajo čisti energenti kot so plin, biomasa in podobno. Priporočena je tudi uporaba alternativnih virov energije.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
22. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
Obravnavano območje leži izven zavarovanega območja naselbinske dediščine Grajska vas (EŠD 20383), kljub temu pa je ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o tem takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
23. člen
(varovanje okolja)
Hrup
Predvideni objekti v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bodo obremenjevali okolja s hrupom, ki bi presegal zakonsko dovoljene ravni.
V skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju spada predvideno območje v II. cono varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne dopustne vrednosti hrupa 55 db za dan in 45 db za noč.
Zrak
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin vsebnosti, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurilnih naprav skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00).
Vode
V površinske odvodnike je dovoljeno izpuščati le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
Odvajanje odpadnih vod iz ureditvenega območja bo urejeno v skladu s pogoji navedene uredbe in smernicami upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja.
24. člen
(ravnanje z odpadki)
Način zbiranja in ravnanja s komunalnimi odpadki bo urejen v skladu z občinskim Odlokom o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Braslovče, Uradni list RS, št. 86/09 in smernicami pristojnega podjetja.
Za vsak stanovanjski objekt bo zagotovljeno zbirno mesto za odpadke, kjer izvajalec javne službe opravi odvoz odpadkov. Zagotoviti je potrebno nemoten dostop do zabojnikov po ustrezni transportni poti. Zbirno mesto mora ustrezati splošnim zahtevam javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
25. člen
(vodnogospodarski ukrepi)
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo meje priobalnega zemljišča, 5,00 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda.
Na območju podrobnega prostorskega načrta, sta vodotoka 2. reda neimenovana pritoka Konjščice in Reke. Po evidencah MOP, ARSO, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov in po njih podatkih ni poplavno ogrožena.
Objekti s pripadajočo zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo so načrtovani izven priobalnih pasov vodotokov.
Na obravnavanem območju zaradi sestave tal padavinskih vod ni možno ponikati, zato je na vsaki parceli za zbiranje vode s streh predviden vodni rezervoar v funkciji zadrževalnika in za potrebe zalivanja, tako da se v vodotok odvajajo samo viški vod.
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je načrtovano tudi v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah, in sicer tako da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče, zadrževalniki …).
Rešitev odpadnih voda je načrtovana v skladu z zasnovo kanalizacijskega sistema naselja.
26. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje Mercalli - Cacan - Seiberg.
V fazi projektiranja je potrebno na podlagi geomehanskega poročila preveriti statično stabilnost terena in predvideti ustrezne rešitve.
27. člen
(varstvo pred požarom)
Upoštevajo se naslednje smernice:
- Upoštevati je potrebno naravne omejitve in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje,
- Upoštevati je potrebno požarno ogroženost naravnega okolja in možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti način gradnje,
- Upoštevati je treba ukrepe varstva pred požarom,
- Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
- Potrebno je zagotoviti odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
- Potrebno je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila,
- Potrebna je ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč.
28. člen
(erozivna in plazovita ogroženost)
Območje podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo.
29. člen
(razlitje nevarnih snovi)
Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba načrtovati ustrezne tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
30. člen
(zaščita pred vojnimi in drugimi nevarnostmi)
Z zaščito ljudi in premoženja pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je potrebno kot dopolnilna zaščita ojačitev prve plošče.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
31. člen
OPPN omogoča etapno izvajanje, oziroma postopno skladno s potrebami in zmožnostmi investitorja in glede na predhodno izvedeno gospodarsko infrastrukturo.
Kot prva faza se izvede rekonstrukcija dovozne in izgradnja interne ceste znotraj ureditvenega območja ter izgradnja komunalne in energetske infrastrukture.
Posamezni objekti se bodo gradili postopoma kot druga faza glede na možnosti investitorjev.
DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
32. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
- pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
- zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
- sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane;
- zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;
- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode;
- vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
33. člen
(dopustna odstopanja)
Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
Dopustna so odstopanja:
- odstopanje gabaritov objektov pod pogojem, da se upošteva regulacijska črta in ohrani podolgovata zasnova objektov, da to dopušča velikost funkcionalnega zemljišča in konfiguracija terena. Spremembe ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja. Spoštovani morajo biti minimalni odmiki od parcelnih mej,
- odstopanje mej gradbenih parcel pod pogojem, da v ostalih delih ne ovirajo izvedbe OPPN,
- sprememba zasnove prometne, komunalne ali energetske infrastrukture, če to predstavlja bolj ekonomična investicijska vlaganja, boljše projektne parametre ali primernejše rešitve v smislu varovanja okolja.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
34. člen
(prenehanje veljavnosti podrobnega načrta)
Po končani izgradnji objektov in ureditev po tem odloku so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov. OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
KONČNE DOLOČBE
35. člen
(vpogled)
Vsa dokumentacija kot priloga tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti v Žalcu, Oddelku za okolje in prostor.
36. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinske in državne inšpekcijske službe za posamezna področja.
37. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-22/2008
Braslovče, dne 2. decembra 2009
Župan
Občine Braslovče
Marko Balant l.r.
