Na podlagi 52. člena in v povezavi z 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) ter na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02, 25/02, Uradni list RS, št. 38/05, 24/06) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 19. novembra 2009 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), Poslovna cona Solkan, ki ga je izdelala Studio Torkar d.o.o. Nova Gorica pod številko projekta 831-09 v maju 2009.

(1) OPPN vsebuje:
– obrazložitev in utemeljitev
– grafične prikaze sedanjega ter bodočega stanja zazidave in komunalne ureditve
– smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
(2) Sestavni del spisa OPPN je Poročilo o vplivih na okolje za 1. fazo Obrtne cone Solkan, ki ga je izdelala Oikos d.o.o. Domžale pod številko projekta 273-001/01 marca 2000.

Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1380/1, 1380/2, 1380/3, 1380/4, 1380/5, 1380/6, 1380/7, 1380/8, 1381/2, 1514/4, 1514/3, 1515/5, 1515/6, 1515/7, 1515/8, 1515/9, 1517/4, 1517/5, 1517/6, 1517/7, 1518/3, 1518/4, 1518/5, 1518/6, 1518/7, 1518/8, 1518/9, 1518/10, 1518/11, 1518/12, 1518/13, 1518/14, 1518/15, 1518/16, 1518/17, 1518/18, 1518/19, 1519/3, 1519/4, 1519/5, 1519/6, 1519/7, 1519/8, 1519/9, 1519/10, 1519/12, 1519/13, 1519/14, 1519/15, 1519/16, 1519/17, 1519/18, 1519/19, 1519/20, 1520/2, 1520/6, 1520/7, 1520/8, 1520/9, 1520/10, 1520/12, 2265/4 in 2671/2, vse k.o. Solkan.

(1) Na celotnem območju se zgradi 17 objektov, ki se lahko pod določenimi pogoji tudi povezujejo v sklope. Za vse objekte je v grafičnih sestavinah natančno določena najmanjša dopustna zazidalna površina in tista površina na parceli objekta, do katere se objekt lahko pod posebnimi pogoji razširi. Nakazane tlorisne razširitve objektov so lahko tudi samo pritlične in so možne do parcelnih mej ob soglasju lastnikov parcel, do katerih se razširijo, sicer se parcelni meji smejo približati le na razdaljo, ki je enaka višini objekta.
(2) Objekta 1 in 2 sta lahko etažnosti P+2, lahko se ob vzajemnem soglasju spojita v niz.
(3) Objekti 3, 4, 5, 6 in 7 so etažnosti P+1, lahko pa se, ob soglasju neposrednih sosedov, dvignejo do etažnosti P+2 in dozidajo znotraj označene meje.
(4) Objekti 8, 9 in 10 so etažnosti P+1, lahko pa se, ob vzajemnem soglasju, dvignejo do etažnosti P+2. Objekta 8 in 9 se lahko povežeta v niz, objekta 8 in 10 se lahko mestoma povezujeta v etaži. Objekt 9 je lahko namenjen za gostinski lokal, lahko pa tudi drugi poslovni dejavnosti. Objekt 10 se lahko pločniku ob cesti približa kot je označeno v grafičnih prikazih.
(5) Objekti 11, 12 in 13 so etažnosti P+2, lahko se ob vzajemnem soglasju spojijo v niz. Objekt 13 se v nadstropju lahko konzolno razširi proti cesti, tako da znaša širina objekta v nadstropju max. 15,00 m.
(6) Objekti 14, 15, 16 in 17 so, zaradi bližine stanovanj v soseščini, etažnosti P+1 in so lahko v celoti namenjeni poslovni dejavnosti, lahko pa so tudi deloma stanovanjski. Objekta 14 in 15 imata določeno polje možne širitve ali povezovanja ob vzajemnem soglasju. Izvedena sta lahko tudi z atiko, v takem primeru je njuna višina lahko največ 8,00 m. Objekta 16 in 17 sta lahko visoka največ 6,00 m ob kapi.
(7) Objekti etažnosti P+2 so lahko visoki največ 10,50 m ob kapi, če so napušči klasični, ali 11,00 m, če so objekti izvedeni z atiko.
(8) Vsi objekti so lahko podkleteni. Globina podkletitve je odvisna od vsebine in funkcije objekta. Klet je tisti del objekta, ki je pod koto pritličja.

Strehe objektov so lahko ravne, štirikapnice, dvokapnice ali enokapnice, z napuščem ali atiko. Fasade so lahko klasične, zidane in ometane, ali pa iz prefabriciranih betonskih ali drugih elementov.

V območju je dopuščena fleksibilnost pri velikosti objektov in možnem združevanju parcel znotraj posameznih nizov. Dejavnosti, ki so nesprejemljive in tiste, ki so priporočljive za obravnavano območje, so po šifrah standardne klasifikacije navedene pod posameznim elementom okolja (zrak, voda, tla, hrup), v tabeli 1 Poročila o vplivih na okolje. Dejavnosti, ki so v tabeli označene za nesprejemljive, se v cono ne smejo locirati. Za dejavnosti, ki so označene za manj sprejemljive, je v upravnem postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebna dodatna presoja sprejemljivosti vplivov na okolje.

(1) Posamezne parcele so lahko ograjene z žično ograjo višine največ dva metra.
(2) Zunanje funkcionalne površine parcel objektov je mogoče v celoti urediti kot interna parkirna mesta.
(3) Okolico objektov, ki ne potrebujejo zunanjih funkcionalnih površin, je potrebno v čim večji meri ozeleniti z avtohtonim drevjem in grmovnicami.

(1) Kota pritličja objektov je praviloma višja od priključka na cestno omrežje. Kote pritličja objektov na parcelah, ki se priključujejo na sekundarne ceste, so v intervalu od 92,70 m do 93,70 m nadmorske višine.
(2) Če so objekti podkleteni, so kote pritličja, zaradi lažje izvedbe dostopne klančine v klet, lahko tudi višje.

(1) Cestno omrežje opredeljuje tudi mrežo ostalih komunalnih naprav, ki so v cesti (kanalizacija in vodovod v medsebojnem min. odmiku 3,00 m) in ostalih, ki so v pasu ob cesti (elektrika, plin, telefon, kabelska TV).
(2) Na vzhodnem robu območja poteka primarna cesta vzporedno z železniško progo. Pravokotno na primarno cesto potekata dve sekundarni cesti, ki sta povezani v krožno zanko. Širina cest je 6,00 m tako, da je omogočen tudi promet z večjimi tovornimi vozili.
(3) Glavna cestna navezava za tovorni promet je na Cesto IX korpusa po obstoječem priključku proti jugu. Cestni priključek na Cesto IX korpusa po Veliki poti se zaradi varnostnih razlogov ukine. Podaljša se primarno cesto vzdolž železniške proge proti severu do ceste Pot na breg. Stik Velike poti s cesto ob železniški progi, z uvozom v podzemna parkirišča sosednje stanovanjske soseske, je izveden kot krožišče.

(1) Mirujoči promet je urejen z javnimi parkirišči, dostopnimi neposredno s sekundarnih cest. Parkirna mesta so senčena z avtohtonimi drevesi. Dodatno parkiranje je omogočeno tudi v okviru parcel objektov.
(2) Parkiranje je dopustno tudi vzdolž dostopne ceste ob železnici, če bo detajlni načrt rekonstrukcije ceste ugotovil, da je to tehnično mogoče.
(3) Smer možnih dostopov do objektov je le nakazana, rešitve so odvisne od zasnove posameznih objektov in njihove zunanje ureditve.
(4) Načrtovana je ureditev enostranskega pločnika za pešce širine 1,20 m in kolesarske steze širine 2,00 m v pasu med železnico in cesto.

(1) V območju bo izveden ločen kanalizacijski sistem. Fekalna in meteorna kanalizacija sta predvideni v trasi cestnega omrežja.
(2) Meteorne vode se odvajajo po sekundarnih kanalih v območju in odvedejo v nov meteorni kanal ZBDVs, ki poteka vzdolž območja, v odmiku 8,00 m od železniške proge. Vse komunalne naprave, ki bodo ob gradnji odvodnika prizadete, se sanirajo ali prestavijo.
(3) Fekalne vode se odvedejo po sekundarnih kanalih v obratni smeri od meteornih do črpališča in po tlačnem vodu do revizijskega jaška na Cesti IX korpusa. Fekalno kanalizacijo se vodi s prečrpavanjem pod železniško progo in čez zemljišče bivše karavle do kanalizacije ob Cesti IX korpusa.

(1) Območje je navezano na vodovodno omrežje po Veliki poti na severu in po cestnem priključku na Cesto XI korpusa na jugu. Na to omrežje se iz voda, ki poteka po Veliki poti v bližini novega krožišča lahko izvede odcep. Vodovod poteka na nasprotni strani od fekalne kanalizacije, v odmiku 1,00 m od robnika ceste.
(2) Na trasi cevovoda so nameščeni v razmaku 80,00 m nadzemni požarni hidranti preseka 80 mm, ki služijo zunanji požarni zaščiti območja. Minimalna dimenzija cevi za oskrbo požarnih hidrantov je preseka 100 mm.

(1) Za napajanje območja z električno energijo je v območju zgrajena transformatorska postaja, ki presega potrebe območja, zato se nanjo z odcepi kabelske kanalizacije lahko priključujejo tudi sosednja območja.
(2) Trase električnih razvodov potekajo po trasi cestnega omrežja in cestnih priključkov posamezne parcele.
(3) Celotno območje je opremljeno z javno razsvetljavo.

Območje je navezano na distribucijsko plinovodno omrežje po Veliki poti, ki dopušča morebitne potrebne razširitve in nove navezave pod pogoji sistemskega operaterja.

Telefonsko omrežje je izvedeno v kabelski kanalizaciji.

Kabelsko omrežje območja je priključeno na mestno KTV omrežje.

(1) Kontejnersko mesto je preurejeno v ekološki otok, ki izkorišča zelenico med cesto in peš potjo. Razširitev omogoča umestitev treh zabojnikov za sekundarne odpadke na ustrezno in primerno mesto.
(2) Za morebitne odpadke, ki nastajajo pri proizvodnih dejavnostih, morajo poskrbeti povzročitelji sami, znotraj lastnih parcel, v soglasju in pod pogoji izvajalca javne službe, kakor jih je podal v smernicah k načrtu.

Ukrepi za varovanje okolja so natančno določeni v Poročilu o vplivih na okolje, ki je sestavni del spisa.

Intervencijski promet je omogočen do vseh objektov. V kompleksu je zgrajeno vodovodno omrežje z ustreznim številom nadzemnih požarnih hidrantov.

Dopustne tolerance pri gradnji vseh objektov so +- 10%.

OPPN je na vpogled občanom in pravnim osebam na oddelku za okolje in prostor pri Mestni občini Nova Gorica.

(1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o 1. fazi zazidalnega načrta Obrtna cona Solkan (Uradne objave, št. 21/01, Uradni list RS, št. 33/09 obvezna razlaga).