Na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne 20. 10. 2009 je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 19. novembra 2009 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o blagovnih rezervah, ki obsega:

– Zakon o blagovnih rezervah – ZBR (Uradni list RS, št. 60/95 z dne 20. 10. 1995),
– Zakon o dopolnitvah Zakona o blagovnih rezervah – ZBR-A (Uradni list RS, št. 38/99 z dne 21. 5. 1999),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o blagovnih rezervah – ZBR-B (Uradni list RS, št. 50/04 z dne 6. 5. 2004) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o blagovnih rezervah – ZBR-C (Uradni list RS, št. 86/09 z dne 30. 10. 2009).

S tem zakonom se določajo obveznosti in pravice države pri programiranju državnih blagovnih rezerv (v nadaljnjem besedilu: blagovne rezerve) in pri zagotavljanju storitev na področju oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv.
Storitev oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv je gospodarska javna služba. Za izvajanje te storitve Republika Slovenija ustanovi javni gospodarski zavod za blagovne rezerve.
Kot posebna gospodarska javna služba se v okviru blagovnih rezerv zagotavlja oblikovanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov. Gospodarsko javno službo oblikovanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov izvaja zavod iz prejšnjega odstavka.

Blagovne rezerve se oblikujejo za zagotavljanje potreb osnovne preskrbe:
– pri večjih motnjah in nestabilnostih na trgih,
– ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega in
– v vojni.
Osnovna preskrba po tem zakonu je preskrba z osnovnimi živili in neživilskimi proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje ljudi, ter strateškimi surovinami in reprodukcijskimi materiali, ki so potrebni za zagotavljanje proizvodnje ali ki so posebnega pomena za obrambo države.

Državni organi Republike Slovenije, določeni s tem zakonom, z določanjem in organiziranjem oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv sodelujejo pri zagotavljanju trajne in nemotene osnovne preskrbe in z njo povezane stabilnosti cen.

Vlada Republike Slovenije:
– predpiše način opravljanja dejavnosti oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv,
– določa blago osnovne preskrbe iz drugega odstavka 2. člena tega zakona,
– sprejema petletne programe blagovnih rezerv,
– sprejme akt o ustanovitvi Zavoda za blagovne rezerve (v nadaljnjem besedilu: zavod) ter izvaja pravice in obveznosti ustanovitelja zavoda v skladu z zakonom,
– predpisuje koncesije za uvoz blaga osnovne preskrbe zaradi oblikovanja blagovnih rezerv,
– določi organe ter zavode in druge organizacije, ki se financirajo iz javnih sredstev in ki so dolžni prednostno kupovati blago iz blagovnih rezerv,
– sprejema letno poročilo zavoda,
– odloča o uporabi blagovnih rezerv in njihovi nadomestitvi,
– pooblasti ministra, pristojnega za preskrbo, da v določenih primerih v soglasju z ministrom, pristojnim za posamezno področje, odloča o uporabi blagovnih rezerv.

Ministrstvo, pristojno za preskrbo:
– spremlja sprotno preskrbljenost trga z blagom osnovne preskrbe in ugotavlja predvideno preskrbljenost ter o tem poroča Vladi Republike Slovenije,
– zbira podatke o količinah uvoženega blaga osnovne preskrbe po vrstah blaga v posameznem mesecu in ugotavlja količine letnega uvoza tega blaga po posameznih uvoznikih,
– analizira gospodarska gibanja z vidika njihovega vpliva na preskrbljenost trga in na blagovne rezerve v prihodnjem trimesečnem in polletnem obdobju in o tem poroča Vladi Republike Slovenije,
– daje soglasja zavodu k izbiri sopogodbenikov in k pogodbam, če to ni v pristojnosti Vlade Republike Slovenije,
– opravlja dela, ki so potrebna za izvajanje pravic in obveznosti Vlade Republike Slovenije kot ustanovitelja zavoda,
– predpiše standarde in normative s področja skladiščenja in občasnega obnavljanja blaga, stroškov, amortizacije in organizacije,
– odloča o izbiri koncesionarja v skladu s predpisom iz pete alinee 4. člena tega zakona,
– izvaja stalne priprave za delovanje sistema blagovnih rezerv v posameznih primerih iz prvega odstavka 2. člena tega zakona,
– neposredno izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo dela zavoda in strokovni nadzor nad dejavnostjo zavoda v skladu s področjem svojega dela,
– določi zaupnost podatkov in način varovanja zaupnosti,
– predlaga Vladi Republike Slovenije akte in sklepe za izvajanje nalog iz prejšnjega člena,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom.

S programom blagovnih rezerv Vlada Republike Slovenije določa:
– sredstva blagovnih rezerv, tako v celoti kot po posameznih oblikah sredstev,
– vire financiranja in obseg posameznih virov,
– način skladiščenja blaga in deponiranja denarnih sredstev,
– vrste in količine blaga,
– teritorialno razmestitev blaga na podlagi obrambnih načel in glede na potrebe preskrbe,
– načine in roke obnavljanja blaga ter
– najmanjše količine posameznih vrst blaga, ki morajo biti vedno na razpolago za potrebe preskrbe ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega in v vojni, in število dni preskrbe s temi količinami.
Preden ministrstvo, pristojno za preskrbo, pošlje predlog programa blagovnih rezerv Vladi Republike Slovenije, dajo o njem svoje mnenje ministrstva, pristojna za obrambo, za finance, za kmetijstvo, za industrijo, za energetiko, za zdravstvo ter za promet in zveze.

Za uvoz blaga osnovne preskrbe lahko Vlada Republike Slovenije predpiše koncesijo, ki je omejena na kapitalske gospodarske družbe.
Koncesija iz prejšnjega odstavka se izda na podlagi zahteve kapitalske družbe, ki sta ji priložena dokumentacija o izpolnjevanju pogojev za poslovanje in trgovanje s posameznimi vrstami blaga ter izjava, da bo družba kot blagovne rezerve hranila uvoženo blago osnovne preskrbe v količinah, ki ustrezajo deležem njenega letnega uvoza posamezne vrste blaga, določenih s predpisom iz prejšnjega odstavka, in da bo o tem sklenila pogodbo z zavodom.

(črtan)

O uporabi blagovnih rezerv odloči Vlada Republike Slovenije, kadar je to nujno za ureditev preskrbe pri večjih motnjah in nestabilnostih na trgih, ob naravnih nesrečah in v vojni.
Sklep o uporabi blagovnih rezerv določa vrsto blaga, namen in način uporabe, rok in način nadomestitve uporabljenih rezerv, če jih je treba nadomestiti ter ob prodaji blaga tudi cene, po katerih se proda blago in delež cene blaga, ki je namenjen za financiranje blagovnih rezerv na podlagi poslovanja z blagom.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad blagom v blagovnih rezervah in nad poslovanjem z njim organizira in opravlja Tržni inšpektorat Republike Slovenije.
Nadzorstvo nad ustreznostjo in neoporečnostjo ter kakovostnimi lastnostmi blaga v povečanih komercialnih zalogah iz 17. člena tega zakona opravljajo pristojni inšpekcijski organi.

Zavod je nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti glede razpolaganja s sredstvi blagovnih rezerv, to je z denarnimi sredstvi, vrednostnimi papirji, blagom, nepremičninami in opremo za blagovne rezerve.

Zavod neposredno opravlja dejavnost oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv. Pri tem v skladu s predpisanimi standardi in normativi iz šeste alinee 5. člena tega zakona ter s sprejetim programom blagovnih rezerv določi letni program dela zavoda, s katerim opredeli aktivnosti, potrebne za delovanje in ohranjanje blagovnih rezerv, ter v tem okviru zlasti vzdrževanje objektov in opreme ter obnavljanje blaga.

Blagovne rezerve se financirajo s sredstvi, določenimi v državnem proračunu, s sredstvi amortizacije blagovnih rezerv in s sredstvi, pridobljenimi s poslovanjem z blagom in nepremičninami blagovnih rezerv. Ne glede na določbo prejšnjega stavka se obvezne rezerve nafte in njenih derivatov financirajo iz sredstev posebnega nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe oblikovanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov.
Zavod sme za financiranje blagovnih rezerv najemati posojila do višine, za katero lahko zagotavlja kritje s premoženjem in sredstvi blagovnih rezerv. Pred sklenitvijo pogodbe o najemu posojila mora zavod pridobiti soglasje ministra, pristojnega za preskrbo, in ministra, pristojnega za finance.
Vsa sredstva zavoda so last zavoda, država pa jih izkazuje kot kapitalsko naložbo v osnovni kapital zavoda.

Zavod ločeno vodi računovodsko evidenco poslovanja zavoda in računovodsko evidenco poslovanja blagovnih rezerv. Pri računovodski evidenci poslovanja blagovnih rezerv zavod ločeno vodi računovodsko evidenco poslovanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov in računovodsko evidenco poslovanja ostalih blagovnih rezerv. Vse računovodske evidence iz tega odstavka se vodijo kot ločena poslovnoizidna mesta.
Zavod sredstev blagovnih rezerv in sredstev obveznih rezerv nafte in njenih derivatov medsebojno ne sme prenašati ali uporabiti za nenamensko financiranje drugih dejavnosti.
O razpolaganju presežka prihodkov nad odhodki, ki nastanejo pri opravljanju nalog, in o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki zavoda odloča ustanovitelj ločeno za izvajanje gospodarske javne službe oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv in za izvajanje gospodarske javne službe oblikovanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov.

Denarna sredstva za vzdrževanje, oblikovanje, obnavljanje in dopolnjevanje blagovnih rezerv se v skladu s programom blagovnih rezerv zagotavljajo v državnem proračunu na posebni postavki v okviru postavk za opravljanje nalog ministrstva, pristojnega za preskrbo.
Sredstva iz prejšnjega odstavka so namenjena kritju stroškov nakupa blaga in plačila storitev, investicijskih izdatkov, amortizacije in negativnih razlik pri poslovanju z blagovnimi rezervami ter obnavljanju blaga.

Plačila storitev zavoda za kritje plač in prispevkov delodajalca se na podlagi sistemizacije zavoda in zasedbe delovnih mest ter v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo in na način in po merilih, ki veljajo za plače delavcev in funkcionarjev v državnih organih, zagotavljajo v državnem proračunu na posebni postavki za plačilo storitev zavoda v okviru postavk za opravljanje nalog ministrstva, pristojnega za preskrbo. Na tej postavki se zagotavljajo tudi sredstva za kritje zavodovih stroškov materiala in storitev.

Zavod praviloma skladišči blago, ki ni zajeto s koncesijami, kot povečano komercialno zalogo pri predelovalcih oziroma proizvajalcih tega blaga v Republiki Sloveniji ali pri večjih trgovcih na debelo po posameznih območjih države na podlagi pogodb o nakupu, skladiščenju in sprotnem obnavljanju blaga. Če ni mogoče skladiščenja blaga organizirati na tak način, zavod sam skladišči blago v lastnih oziroma najetih skladiščih.
K izbiri proizvajalcev oziroma predelovalcev in trgovcev in k pogodbam z njimi mora zavod pridobiti soglasje ministra, pristojnega za preskrbo.
Pravna oseba, ki ji je blago iz blagovnih rezerv zaupano po pogodbi o skladiščenju ali s koncesijo, ne sme brez dovoljenja zavoda tega blaga odtujiti ali uporabljati in ne spremeniti njegovega namena ali pogodbeno določenega skladišča, ga nadomestiti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo, koncesijo in predpisi kako drugače z njim razpolagati.

Nakup in prodajo blaga ter oddajo gradnje objektov in investicijskega vzdrževanja izvede zavod z izbiro najugodnejšega ponudnika na podlagi javnega razpisa ali zbiranja ponudb. Pri tem se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo oddajo javnih naročil iz sredstev državnega proračuna.
Zavod izloči iz razpisnega postopka ponudbe tistih oseb, ki so bile pravnomočno kaznovane za prekršek iz 22. člena tega zakona ali ki imajo neizpolnjene obveznosti do zavoda dalj kot trideset dni. Oba izločitvena razloga morata biti navedena v javnem razpisu.
Zavod mora pridobiti predhodno soglasje ministra, pristojnega za preskrbo k spremembam in dopolnitvam pogodb in k tarifnim postavkam za skladiščenje blaga in oddajanje prostorov.

Nepremičnine in oprema, ki so neprimerne za potrebe blagovnih rezerv oziroma so zanje nepotrebne, sme zavod uporabljati za skladiščenje tujega blaga, jih dati v zakup ali prodati. Izbira najugodnejšega ponudnika se izvede na podlagi javnega razpisa ali z zbiranjem ponudb. Pri tem se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo oddajo javnih naročil iz sredstev državnega proračuna.
Pred oddajo v dolgoročni zakup in prodajo nepremičnin mora zavod pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije. V drugih primerih zakupa in prodaje in v primeru skladiščenja tujega blaga pridobi zavod poprejšnje soglasje ministra, pristojnega za preskrbo.

Poslovanje in delo zavoda vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije.

Zavod upravlja upravni odbor, sestavljen iz devetih članov, imenovanih za štiriletni mandat. Odbor imenuje Vlada Republike Slovenije, s tem da neposredno imenuje osem članov za zastopanje interesov države pri upravljanju zavoda, medtem ko enega člana imenuje na predlog delavcev zavoda.
Vlada Republike Slovenije imenuje za člane upravnega odbora, ki zastopajo interese države, predstavnike ministrstev, iz drugega odstavka 6. člena tega zakona in dva predstavnika ministrstva, pristojnega za preskrbo. Za predsednika upravnega odbora imenuje Vlada Republike Slovenije enega izmed predstavnikov ministrstva, pristojnega za preskrbo.
Upravni odbor:
– sprejme statut zavoda in odloča o zavodovih statusnih spremembah,
– na predlog direktorja določi v skladu s programom blagovnih rezerv letni program dela in finančni načrt zavoda,
– sprejme akta o organizaciji zavoda in o sistemizaciji delovnih mest,
– obravnava letno poročilo zavoda in revizijska poročila,
– potrjuje bilance,
– imenuje in razrešuje vodilne delavce zavoda,
– daje smernice za delo direktorja ter spremlja in nadzoruje njegovo delo,
– odloča o reviziji, ki se opravlja na zahtevo zavoda, in o izbiri revizijske družbe,
– nalaga direktorju pripravo poročil o posameznih vprašanjih,
– odloča o vlaganju kapitala in ugotavlja obseg sredstev blagovnih rezerv,
– opravlja druge naloge, določene v skladu z zakonom v aktu o ustanovitvi zavoda in statutu zavoda.

Obvezne rezerve nafte in njenih derivatov se zagotavljajo za naslednje skupine proizvodov:
– motorni bencin, letalski bencin, letalsko gorivo na bencinski bazi;
– dizelsko gorivo, ekstra lahko kurilno olje, gorilni kerozin, letalsko gorivo na kerozinski bazi;
– kurilno olje.
Vlada Republike Slovenije z uredbo predpiše način in pogoje za oblikovanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov ter vzdrževanje in upravljanje rezerv, pri čemer se mora zagotavljati količina rezerv, ki ustreza najmanj devetdesetdnevni povprečni porabi v preteklem letu.
Zavod lahko sklepa pogodbe za skladiščenje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov z domačimi subjekti, s tujimi subjekti pa na podlagi predhodno sklenjenega meddržavnega sporazuma.
Obvezne rezerve nafte in njenih derivatov se oblikujejo in zagotavljajo po proizvodih, vrstah in količinah, ki jih za vsako koledarsko leto določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za preskrbo.

Oblikovanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov se financira iz posebnega nadomestila za izvrševanje gospodarske javne službe, ki ga kot obvezno članarino plačujejo uporabniki (v nadaljnjem besedilu: članarina).
Uporabniki gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) so fizične in pravne osebe, ki so v preteklem letu vnesle na ozemlje Republike Slovenije več kot 25 ton nafte in njenih derivatov iz prvega odstavka 21.a člena tega zakona. Uporabniki so upravičeni, da se, v primeru izdaje sklepa iz 9. člena tega zakona, oskrbujejo iz obveznih rezerv za namene nadaljnje prodaje oziroma za lastno oskrbo.
Uporabniki so dolžni poročati ministrstvu, pristojnemu za preskrbo, in zavodu o vnesenih količinah nafte in njenih derivatov najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.
Ministrstvo, pristojno za preskrbo, in zavod lahko, z namenom kontrole podatkov iz prejšnjega odstavka, s strani organa, pristojnega za trošarinski in carinski nadzor, pridobita trošarinske in carinske podatke o nafti in naftnih derivatih.
Članarino plačujejo uporabniki gospodarske javne službe zavodu. Ta sredstva so namenjena zagotavljanju rezervoarskih zmogljivosti in količin obveznih rezerv nafte in njenih derivatov ter drugim obveznostim v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe oblikovanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov.
Za razpolaganje s sredstvi iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 11., 12. in 13. člena, drugega odstavka 17. člena ter 18. in 19. člena tega zakona.
Osnova za obračun in plačilo članarine so prodane količine nafte in njenih derivatov.
Višino članarine in način obračunavanja za vsako naslednje koledarsko leto po posameznih proizvodih določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za preskrbo.

Osebe iz drugega odstavka 21.b člena morajo na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za preskrbo, posredovati podatke, ki so potrebni za določanje vrste in količine obveznih rezerv.

(črtan)

Z globo od 8.000 do 15.000 eurov se kaznujejo za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne pošlje podatkov, zahtevanih v skladu z 21.c členom tega zakona.
Z globo v višini od 2.000 do 6.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 5.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki brez dovoljenja zavoda odtuji blago, ga uporablja, spremeni njegov namen ali njegovo skladišče, ga nadomesti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo, koncesijo in predpisi kako drugače z njim razpolaga (tretji odstavek 17. člena).
Z globo od 5.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne izpolnjuje posebej določene obveznosti prednostnega nakupa blaga iz blagovnih rezerv (šesta alinea 4. člena).
Z globo v višini od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.

Z globo v višini od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba zavoda, če zavod:
– ne ravna v skladu s sklepom o uporabi blagovnih rezerv ali sklepom o cenah za prodajo blaga (9. člen),
– najame posojilo v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena tega zakona,
– pri skladiščenju blaga ravna v nasprotju s prvim odstavkom 17. člena,
– ne izvede nakupa in prodaje blaga ter oddaje objektov in investicijskega vzdrževanja v skladu z 18. členom,
– ne pridobi poprejšnjih soglasij iz drugega odstavka 13. člena, tretjega odstavka 18. člena in iz 19. člena.
Zakon o blagovnih rezervah – ZBR (Uradni list RS, št. 60/95) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Celotno premoženje Direkcije Republike Slovenije za blagovne rezerve, to so nepremičnine, oprema in blago v republiških stalnih in tržnih blagovnih rezervah in druga sredstva, se z dnem ustanovitve zavoda prenese v sredstva zavoda.
V sredstva zavoda se prenesejo tudi vse blagovne rezerve v občinah, katerih hramba, vzdrževanje in obnavljanje so bili financirani iz državnega proračuna od 1. januarja 1991 dalje in ki so bile popisane s stanjem na dan 31. decembra 1993.
Sredstva iz prvega in drugega odstavka tega člena so državna lastnina Republike Slovenije.
Zavod vodi premoženje iz prejšnjega odstavka v svojih poslovnih knjigah na način iz 14. člena, država pa izkazuje ta sredstva kot kapitalsko vlogo.

Zavod prevzame od Direkcije Republike Slovenije za blagovne rezerve vse njene delavce.

Zavod se ustanovi najpozneje trideset dni po uveljavitvi tega zakona. Z dnem ustanovitve zavoda se odpravi in preneha z delom Direkcija Republike Slovenije za blagovne rezerve.
Zavod je ustanovljen, ko Vlada Republike Slovenije sprejme akt o ustanovitvi zavoda in imenuje vršilca dolžnosti direktorja zavoda in upravni odbor zavoda.
Vlada Republike Slovenije v šestdesetih dneh po ustanovitvi zavoda izvede postopek imenovanja direktorja zavoda. Upravni odbor zavoda imenuje vodilne delavce v petinštiridesetih dneh od ustanovitve zavoda.

Direkcija Republike Slovenije za blagovne rezerve pred prenehanjem izdela zaključne bilance, zavod pa izdela po ustanovitvi otvoritvene bilance.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Zakon o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76, 15/83 in Uradni list RS, št. 14/90).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o dopolnitvah Zakona o blagovnih rezervah – ZBR-A (Uradni list RS, št. 38/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Zavod za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov se ustanovi najpozneje v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona.
Sredstva za začetek dela Zavoda za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov se zagotovijo iz premoženja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve.
Vlada Republike Slovenije v roku desetih dni po sprejemu ustanovitvenega akta imenuje upravni odbor Zavoda za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov, ki sprejme statut zavoda v roku šestdesetih dni.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o blagovnih rezervah – ZBR-B (Uradni list RS, št. 50/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o blagovnih rezervah – ZBR-C (Uradni list RS, št. 86/09) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Celotno premoženje Zavoda Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov (v nadaljnjem besedilu: ZORD), ki je bil ustanovljen s Sklepom o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov (Uradni list RS, št. 98/99), to so nepremičnine, oprema in blago v državnih blagovnih rezervah in druga sredstva, se z dnem začetka uporabe tega zakona prenese v sredstva zavoda, pri čemer se upošteva njegova knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2009. Zavod z dnem začetka uporabe tega zakona prevzame tudi vse obveznosti ZORD. Knjigovodska vrednost sredstev in obveznosti ZORD na dan 31. decembra 2009 se po tem zakonu šteje kot poštena vrednost v skladu s predpisi, ki urejajo odmero davkov.
S prenosom sredstev in obveznosti preidejo na zavod vse pravice in obveznosti v zvezi s poslovanjem ZORD. Zavod kot univerzalni pravni naslednik ZORD vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe oblikovanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov.
Premoženje iz prvega odstavka tega člena postane last zavoda. Premoženje iz prejšnjega stavka, razen premoženja iz naslova obveznih rezerv nafte in njenih derivatov, država izkazuje kot kapitalsko naložbo v osnovni kapital zavoda.

Z dnem začetka uporabe tega zakona zavod prevzame vse zaposlene ZORD, direktorju in članom upravnega odbora ZORD preneha mandat, direktor in člani upravnega odbora zavoda pa nadaljujejo z opravljanjem svoje funkcije do izteka mandata, za katerega so imenovani.
Vlada Republike Slovenije mora najpozneje do začetka uporabe tega zakona uskladiti ustanovitveni akt zavoda z določbami tega zakona.
Najpozneje do začetka uporabe tega zakona morajo biti splošni akti zavoda usklajeni z določbami tega zakona.
Pristojni organ zavoda mora najkasneje do začetka uporabe tega zakona izvesti vse postopke, ki so potrebni za prenehanje delovanja ZORD in za njegov izbris iz registra.

Zavod mora pripraviti zaključno poročilo zase in za ZORD na dan 31. december 2009, ter izdelati otvoritveno bilanco na dan 1. januar 2010.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– Odredba o določitvi cen pšenice iz državnih blagovnih rezerv (Uradni list RS, št. 86/98),
– Odredba o določitvi cene rumene koruze iz državnih blagovnih rezerv (Uradni list RS, št. 4/99),
– Uredba o določitvi tržnega reda za žita letine 2000 (Uradni list RS, št. 94/99 in 72/00),
– Odlok o uvedbi finančnih intervencij za zagotavljanje primerne in uravnotežene ponudbe kmetijskih pridelkov in živil na trgu v letu 2000 (Uradni list RS, št. 31/00),
– Odredba o pogojih za intervencijski odkup pšenice in rži letine 2000 (Uradni list RS, št. 48/00) in
– Uredba o postopku delitve koruze imetnikom rejnih živali iz blagovnih rezerv Republike Slovenije zaradi omilitve posledic škode po suši v letu 2003 (Uradni list RS, št. 82/03).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2010.