Uradni list

Številka 58
Uradni list RS, št. 58/2009 z dne 27. 7. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 58/2009 z dne 27. 7. 2009

Kazalo

2878. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za daljnovod 110+20 kV RTP Železniki–RTP Bohinj, stran 8152.

Na podlagi 14. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08), 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik občine Bohinj, št. 7/08), 45. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 132/04) ter Programa priprave občinskega lokacijskega načrta za gradnjo daljnovoda 110+20 kV RTP Železniki – RTP Bohinj (Uradni list RS, št. 63/05) je Občinski svet Občine Bohinj na 28. redni seji dne 11. 6. 2009 in Občinski svet Občine Železniki na 17. redni seji dne 4. 6. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za daljnovod 110+20 kV RTP Železniki–RTP Bohinj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za Občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se, ob upoštevanju določil Odloka o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in upoštevanju določil Odloka o Prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) ter prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov Občine Železniki in Občine Bohinj (Odlok o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1996–2000 za območje Občine Železniki (Uradni list RS, št. 75/98, 101/00, 79/04), Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Radovljica za obdobje 1986–2000, (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/86, 23/88, 9/89, 4/90), Srednjeročni plan Občine Radovljica za obdobje 1986–1990 za območje nove Občine Bohinj, ustanovljene z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 19/97, 22/97), Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Radovljica od leta 1986 do leta 1990, oba za območje Občine Bohinj – sestavine prostorskega plana Občine Bohinj (UVOB, št. 5/04, 6/05 – popravek)) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za daljnovod 110+20 kV RTP Železniki–RTP Bohinj (v nadaljnjem besedilu: daljnovod).
(2) Občinski podrobni prostorski načrt je izdelalo podjetje Domplan, družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d., Kranj, pod številko projekta UD/378-63/05, maj 2009.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa: ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev daljnovoda, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev za križanja z infrastrukturo, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, postopnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev ter odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene v tekstualnem delu in grafično prikazane v občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Občini Bohinj in Občini Železniki.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, na katerem se izvedejo trajni objekti in ureditve, potrebne za izvedbo občinskega podrobnega prostorskega načrta, obsega parcele oziroma dele parcel:
a) ureditveno območje daljnovoda 110+20 kV RTP Železniki–RTP Bohinj:
1. Občina Železniki:
k.o. DANJE 249, 250, 251, 253, 256, 274, 275, 332, 334, 336, 338/8, 340, 341, 342, 356, 357, 359, 360, 364, 486, 487/1, 490, 833, 839/14, 839/16, 839/18, 839/19, 839/29, 855/1, 856, 858, 863, 865, 876/1, 877, 879/1, 879/2, 882, 979, 980, 989, 990/1, 990/2, 991/8, 1056, 1058, 1069, 1071, 1075, 1076,
k.o. PODLONK, 122/2, 140/2, 140/6, 144/5, 144/8, 145/1, 145/3, 146/1, 148/1, 149/11, 151/1, 151/2, 151/3, 151/4, 151/5, 151/6, 151/7, 151/8, 151/9, 151/10, 151/11, 151/12, 151/13, 151/14, 151/15, 151/16, 151/17, 255, 484/2, 543, 546, 550, 551, 572, 573, 574, 575, 621, 624, 626/1, 626/2, 627/1, 627/2, 627/3, 627/5, 628, 629, 630, 631, 634/1, 634/2, 634/13, 634/14, 634/19, 634/20, 636, 642/3, 658,
k.o. SORICA, 367/1, 367/2, 368, 369, 374/1, 375, 376, 377, 378/1, 378/3, 379/1, 379/2, 379/3, 380/1, 380/2, 380/3, 380/4, 380/16, 380/19, 380/26, 380/27, 380/40, 380/44, 380/45, 380/54, 380/55, 380/60, 380/62, 380/63, 380/64, 380/65, 382/1, 383/14, 383/15, 383/18, 383/49, 383/57, 383/58, 387/1, 387/2, 387/3, 387/4, 387/5, 387/6, 387/15, 387/18, 387/19, 387/22, 387/23, 387/25, 387/26, 387/27, 508, 510, 512, 513, 514, 531, 532, 533, 836/1, 837, 844/6, 844/8, 938/1, 938/2,
k.o. STUDENO, 569/2, 569/6, 573/1, 573/4, 574/1, 574/3, 574/5, 585/1, 594/2, 595, 597, 604, 605/1, 605/2, 606, 608/1, 608/2, 608/3, 608/4, 608/9, 608/10, 608/11, 609/1, 609/3, 621/1, 621/2, 622, 632/1, 632/2, 633, 634, 637/7, 637/8, 651, 653/1, 796/3, 1637/1, 1638, 1686/3, 1695, 1696/2,
k.o. ŽELEZNIKI, 390/1, 391;
2. Občina Bohinj:
k.o. BOHINJSKA BISTRICA, 418/1, 419/1, 419/2, 420, 429/1, 430/1, 430/2, 431/1, 432, 449/1, 455/1, 456/1, 457/1, 458, 459, 463, 511/1, 514/1, 514/2, 514/3, 514/4, 515, 522, 559/4, 559/5, 559/6, 559/12, 560/1, 561/1, 561/2, 566/5, 567/1, 567/3, 567/4, 567/5, 567/6, 567/7, 567/10, 567/11, 1461/2, 1476/1, 1477, 1481/1, 1481/9, 1481/10, 1481/32, 1481/33, 1481/34, 1500,
k.o. NEMŠKI ROVT, 193, 194/1, 194/4, 194/5, 199/1, 199/2, 200/1, 201, 202/1, 203/1, 203/2, 204, 213, 260, 262/1, 263/1, 263/2, 267, 285, 286, 287, 288, 289, 290, 291, 295, 337/1, 337/85, 337/104, 337/108, 338/1, 338/2, 338/3, 339/1, 342/2, 344, 349/2, 354/4;
b) območja stojnih mest stebrov v zaporedju od 1 do 116 (v nadaljnjem besedilu: SM):
1. Občina Železniki:
– steber SM 1
k.o. Studeno
595, 597
– steber SM 2
k.o. Studeno
595
– steber SM 3
k.o. Studeno
608/11
– steber SM 4
k.o. Studeno
608/10
– steber SM 5
k.o. Studeno
621/2
– steber SM 6
k.o. Studeno
633
– steber SM 7
k.o. Studeno
632/1
– steber SM 8
k.o. Studeno
653/1
– steber SM 9
k.o. Studeno
653/1
– steber SM 10
k.o. Studeno
637/7
– steber SM 11
k.o. Podlonk
151/15
– steber SM 12
k.o. Podlonk
151/11, 151/12
– steber SM 13
k.o. Podlonk
151/6
– steber SM 14
k.o. Podlonk
149/11
– steber SM 15
k.o. Podlonk
149/11
– steber SM 16
k.o. Podlonk
149/11
– steber SM 17
k.o. Podlonk
149/11
– steber SM 18
k.o. Podlonk
148/1
– steber SM 19
k.o. Podlonk
148/1
– steber SM 20
k.o. Podlonk
144/5
– steber SM 21
k.o. Podlonk
145/1, 146/1
– steber SM 22
k.o. Podlonk
627/2
– steber SM 23
k.o. Podlonk
627/3
– steber SM 24
k.o. Podlonk
628, 624
– steber SM 25
k.o. Podlonk
634/2, 634/1
– steber SM 26
k.o. Podlonk
634/19
– steber SM 27
k.o. Podlonk
634/20
– steber SM 28
k.o. Podlonk
634/19
– steber SM 29
k.o. Železniki
390/1
– steber SM 30
k.o. Železniki
390/1
– steber SM 31
k.o. Železniki
390/1
– steber SM 32
k.o. Podlonk
484/2
– steber SM 33
k.o. Podlonk
484/2
– steber SM 34
k.o. Podlonk
484/2
– steber SM 35
k.o. Železniki
390/1
– steber SM 36
k.o. Danje
990/1
– steber SM 37
k.o. Danje
990/1, 990/2
– steber SM 38
k.o. Danje
979, 980,989, 991/8
– steber SM 39
k.o. Danje
882
– steber SM 40
k.o. Danje
882
– steber SM 41
k.o. Danje
879/1
– steber SM 42
k.o. Danje
879/1
– steber SM 43
k.o. Danje
863, 877
– steber SM 44
k.o. Danje
866/1, 858
– steber SM 45
k.o. Danje
858
– steber SM 46
k.o. Danje
858
– steber SM 47
k.o. Danje
839/19
– steber SM 48
k.o. Danje
839/19
– steber SM 49
k.o. Danje
833
– steber SM 50
k.o. Danje
833
– steber SM 51
k.o. Danje
833
– steber SM 52
k.o. Danje
833
– steber SM 53
k.o. Danje
833
– steber SM 54
k.o. Danje
833
– steber SM 55
k.o. Danje
490
– steber SM 56
k.o. Danje
490
– steber SM 57
k.o. Danje
487/1
– steber SM 58
k.o. Danje
486
– steber SM 59
k.o. Danje
486
– steber SM 60
k.o. Danje
364
– steber SM 61
k.o. Danje
359
– steber SM 62
k.o. Danje
341, 356
– steber SM 63
k.o. Danje
334
– steber SM 64
k.o. Danje
275
– steber SM 65
k.o. Danje
250
– steber SM 66
k.o. Sorica
532
– steber SM 67
k.o. Sorica
531
– steber SM 68
k.o. Sorica
514
– steber SM 69
k.o. Sorica
514
– steber SM 70
k.o. Sorica
380/40
– steber SM 71
k.o. Sorica
380/63
– steber SM 72
k.o. Sorica
387/15
– steber SM 73
k.o. Sorica
387/3
– steber SM 74
k.o. Sorica
387/6
– steber SM 75
k.o. Sorica
383/14
– steber SM 76
k.o. Sorica
383/14
– steber SM 77
k.o. Sorica
383/15
– steber SM 78
k.o. Sorica
382/1
– steber SM 79
k.o. Sorica
382/1
– steber SM 80
k.o. Sorica
379/1
– steber SM 81
k.o. Sorica
377
– steber SM 82
k.o. Sorica
376
– steber SM 83
k.o. Sorica
374/1, 375
– steber SM 84
k.o. Sorica
380/4
– steber SM 85
k.o. Sorica
380/4
– steber SM 86
k.o. Sorica
380/2
– steber SM 87
k.o. Sorica
380/1, 367/1
– steber SM 88
k.o. Sorica
380/1, 367/1
2. Občina Bohinj:
– steber SM 89
k.o. Nemški Rovt
339/1, 337/85
– steber SM 90
k.o. Nemški Rovt
337/85
– steber SM 91
k.o. Nemški Rovt
337/85
– steber SM 92
k.o. Nemški Rovt
337/85
– steber SM 93
k.o. Nemški Rovt
337/85
– steber SM 94
k.o. Nemški Rovt
337/85
– steber SM 95
k.o. Nemški Rovt
337/85
– steber SM 96
k.o. Nemški Rovt
337/85
– steber SM 97
k.o. Nemški Rovt
337/85
– steber SM 98
k.o. Nemški Rovt
337/85
– steber SM 99
k.o. Nemški Rovt
337/85
– steber SM 100
k.o. Nemški Rovt
337/85
– steber SM 101
k.o. Nemški Rovt
337/85
– steber SM 102
k.o. Nemški Rovt
337/85
– steber SM 103
k.o. Nemški Rovt
337/85
– steber SM 104
k.o. Nemški Rovt
337/85
– steber SM 105
k.o. Nemški Rovt
337/85
– steber SM 106
k.o. Nemški Rovt
337/85
– steber SM 107
k.o. Nemški Rovt
337/85
– steber SM 108
k.o. Nemški Rovt
194/1
– steber SM 109
k.o. Nemški Rovt
201
– steber SM 110
k.o. Nemški Rovt
204
– steber SM 111
k.o. Nemški Rovt
567/7
– steber SM 112
k.o. Nemški Rovt
567/1, 566/5, 260
– steber SM 113
k.o. Nemški Rovt
263/2, 267, 260
– steber SM 114
k.o. Nemški Rovt
287
– steber SM 115
k.o. Nemški Rovt
201
– steber SM 116
k.o. Nemški Rovt
559/4.
(1) Ureditveno območje obsega tudi zemljišča na katerih so predvideni posegi ali gradnje izven območja iz tega odloka, zaradi realizacije predvidenih prostorskih ureditev na območju. To so deli zemljišč parcelnih številk po katerih potekajo dostopne poti.
c) območje dostopnih poti do stebrov
1. Občina Železniki:
k.o. DANJE, *40, *56, 217, 239, 240, 242, 245, 249, 250, 251, 252, 275, 276, 326, 327, 329, 332, 334, 336, 342, 343, 344, 345, 346, 347, 348, 353, 354, 357, 359, 360, 364, 486, 487/1, 487/2, 488, 490, 815, 833, 835/5, 836/3, 839/16, 839/17, 839/18, 839/19, 866/1, 871, 872, 875/1, 875/2, 876/1, 876/2, 876/3, 879/1, 879/2, 884, 885, 893/2, 902, 904, 906/1, 917/1, 918/1, 919, 920, 921, 922, 926/1, 927, 928, 933/1, 933/2, 950/1, 950/3, 951, 962/4, 973, 974, 975, 976, 977, 979, 980, 996/1, 997, 998, 1000/1, 1000/7, 1003, 1004, 1005, 1012, 1013, 1056, 1058, 1059, 1061, 1066, 1068, 1069, 1070, 1073/1,
k.o. PODLONK *32, *33, *35/1, *35/2, 140/2, 140/3, 140/6, 148/1, 149/11, 151/13, 151/14, 151/15, 151/16, 151/17, 151/18, 484/2, 494, 495, 496/1, 497/1, 539/1, 540, 541, 542, 543, 547, 554/2, 558/1, 570/1, 570/2, 573, 574, 575, 576, 577, 578/1, 578/2, 580, 581, 582/2, 585, 617, 618, 621, 622/2, 622/3, 629, 634/2, 634/20, 655/2, 655/3, 658,
k.o. SORICA, 361/2, 362/1, 364/4, 365, 367/1, 366/3, 368, 369, 370/2, 374/1, 375, 376, 378/1, 380/3, 380/4, 380/17, 380/56, 380/60, 382/1, 383/9, 383/14, 385/2, 513, 514, 531, 532, 779/1, 806/1, 806/5, 837, 844/1, 844/6, 844/8, 850/1, 850/2, 937, 938/1, 938/2,
k.o. STUDENO, 609/3, 621/2, 622, 632/1, 633, 637/1, 637/2, 637/3, 637/6, 637/7, 653/1, 654/31, 654/69, 1695,
k.o. ŽELEZNIKI, 390/1;
2. Občina Bohinj:
k.o. BOHINJSKA BISTRICA, 418/1, 419/1, 419/2, 422/1, 423/1, 425/1, 429/1, 430/1, 438/1, 438/2, 440/1, 514/1, 514/3, 1459/1, 1476/1, 1477, 1481/9, 1481/10, 1481/11, 1481/23, 1481/33, 1500,
k.o. NEMŠKI ROVT, 194/1, 194/2, 211, 213, 218, 256, 260, 261/1, 261/2, 261/3, 262/1, 262/2, 264, 281, 283, 284, 292, 294/1, 295, 297, 298/1, 337/85, 337/104, 342/1, 342/2, 354/4;
d) območja, na kateri se poseka gozd ali zarasti
Če se med gradnjo daljnovoda razmere na terenu spremenijo, se gozd lahko poseka tudi na drugih parcelah, ki so vključene v ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta:
1. Občina Železniki:
k.o. DANJE: 249, 250, 251, 253, 256, 274, 275, 332, 334, 336, 338/8, 340, 341, 342, 356, 357, 359, 364, 486, 487/1, 490, 833, 839/16, 839/18, 839/19, 839/29, 855/1, 856, 858, 863, 866/1 876/1, 877, 879/1, 879/2, 882, 979, 980, 990/1, 990/2, 991/8, 1056, 1058, 1069, 1076,
k.o. PODLONK: 122/2, 140/2, 140/6, 144/5, 144/8, 145/1, 145/3, 146/1, 148/1, 149/11, 151/1, 151/2, 151/3, 151/4, 151/5, 151/6, 151/7, 151/8, 151/9, 151/10, 151/11, 151/12, 151/13, 151/14, 151/15, 151/16, 151/17, 255, 484/2, 543, 546, 550, 551, 572, 573, 574, 575, 624, 626/1, 626/2, 627/1, 627/2, 627/3, 627/5, 628, 629, 630, 631, 634/1, 634/2, 634/14, 634/19, 634/20, 636, 642/3, 658,
k.o. SORICA: 367/1, 367/2, 368, 369, 374/1, 375, 376, 377, 378/1, 378/3, 379/1, 379/2, 379/3, 380/1, 380/2, 380/3, 380/4, 380/16, 380/19, 380/26, 380/27, 380/40, 380/44, 380/45, 380/54, 380/60, 380/63, 380/64, 380/65, 382/1, 383/14, 383/15, 383/18, 383/49, 383/57, 383/58, 387/1,387/2, 387/3, 387/4, 387/5, 387/6, 387/15, 387/18, 387/19, 387/22, 387/23, 387/25, 387/26, 387/27, 508, 510, 513, 514, 531, 532, 533, 836/1, 844/6, 844/8, 938/1, 938/2,
k.o. STUDENO: 595, 597, 604, 605/1, 605/2, 606, 608/1, 608/2, 608/3, 608/4, 608/9, 608/10, 608/11, 609/1, 609/3, 621/1, 621/2, 622, 632/1, 633, 634, 637/7, 637/8, 651, 653/1, 1695,
k.o. ŽELEZNIKI: 390/1, 391;
2. Občina Bohinj:
k.o. BOHINJSKA BISTRICA 449/1, 456/1, 457/1, 458, 459, 463, 511/1, 514/2, 515, 522, 559/4, 559/5, 561/1, 561/2, 566/5, 567/1, 567/3, 567/5, 567/6, 567/7, 567/11, 1461/2, 1500,
k.o. NEMŠKI ROVT 193, 194/1, 194/4, 194/5, 199/1, 199/2, 200/1, 201, 202/1, 203/1, 203/2, 204, 213, 260, 263/1, 263/2, 267, 285, 286, 287, 288, 289, 290, 291, 295, 337/85, 337/103, 337/104, 337/108, 338/1, 338/2, 338/3, 339/1, 342/2, 344, 349/2, 354/4.
(1) V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja prikaz v kartografskem delu občinskega podrobnega prostorskega načrta. Parcelacija se izvede na terenu na osnovi načrta parcelacije, ki je prikazana tudi v grafičnem delu občinskega podrobnega prostorskega načrta in upoštevanjem geodetskega certifikata. Po potrebi se lahko za parcelacijo izdela geodetski načrt v merilu 1:500 ali 1:1000, ki smiselno upošteva zasnovo parcelacije v tem občinskem podrobnem prostorskem načrtu in izvedbeni projekt za daljnovod.
4. člen
(funkcije ureditvenega območja)
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta iz prejšnjega člena obsega:
– območje nadzemnega voda z zaščitno vrvjo OPGW z 48 optičnimi vlakni za telekomunikacijske povezave,
– območja stojnih mest stebrov z ozemljitvami stebrov,
– območja ureditve dostopnih poti do stebrov zaradi gradnje in vzdrževanja daljnovoda,
– območja parcel, na katerih se poseka gozd ali grmičevje zaradi gradnje in vzdrževanja daljnovoda,
– območja križanj, prestavitev in drugih ureditev komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav.
5. člen
(raba zemljišč in omejitve)
V ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so glede na omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje vrste zemljišč:
– zemljišča v koridorju kablovoda (zemljišča se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje oziroma se na njih izvedejo nove ureditve v skladu z zahtevami občinskega podrobnega prostorskega načrta, namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se pogoji omejene rabe) in nadzemnega voda;
– zemljišča v območjih stojnih mest stebrov, ki so znotraj koridorja daljnovoda; območja stojnih mest stebrov so območja omejene rabe (namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se pogoji omejene rabe);
– zemljišča, na kateri so predvidene ureditve dostopnih poti do stebrov so predvidene znotraj koridorja daljnovoda in zunaj njega, in sicer od koridorja daljnovoda do priključka na javno cestno omrežje (zemljišča se po končani gradnji lahko vzpostavijo v prejšnje stanje oziroma se na njih izvedejo nove ureditve v skladu z zahtevami občinskega podrobnega prostorskega načrta, namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se pogoji omejene rabe);
– zemljišča preostalih ureditev: način urejanja in vzdrževanja gozdnega roba je določen s tremi osnovnimi tipi urejanja, ki so odvisni od konfiguracije terena oziroma geologije, in predstavljajo način krajinskega urejanja na trasi daljnovoda; preostale ureditve so preureditve druge obstoječe infrastrukture zaradi tehničnih zahtev gradnje kablovoda in nadzemnega voda; namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se pogoji omejene rabe);
– zemljišča v koridorju nadzemnega voda v širini 2 x 15,0 m in koridorju kablovoda v širini 2 x 6,5 m, ki so z občinskimi prostorskimi akti opredeljena kot 1. območje varovanja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju: namenska raba zemljišč se spremeni tako, da je na njih mogoče izvajati dejavnosti, ki so razvrščene v 2. območje varovanja pred elektromagnetnim sevanjem.
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV DALJNOVODA
6. člen
(tehnične rešitve in umestitev v prostor)
(1) Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema koridor daljnovoda v celotni dolžini in razširitve koridorja na nekaterih delih: v območjih vplivov elektromagnetnega sevanja, z območji, potrebnimi za preureditev zadevnih infrastruktur, v območjih potrebnih za dostopne poti zaradi gradnje daljnovoda in v območjih posekov, ki segajo iz koridorja daljnovoda.
(2) Daljnovod se med stebroma SM 1 in SM 116 izvede kot nadzemni vod; od razdelilne transformatorske postaje Železniki (v nadaljnjem besedilu: RTP Železniki) do stebra SM 1 ter od stebra SM 116 do razdelile transformatorske postaje Bohinj (v nadaljnjem besedilu: RTP Bohinj) se izvede kot podzemni vod oziroma kablovod.
(3) Ob gradnji daljnovoda se za potrebe daljnovodne zaščite in telekomunikacijskih povezav namesti zaščitna vrv OPGW z 48 optičnimi vlakni; AY/ACS 101/41-10,8.
(4) Daljnovodna povezava izhaja v kabelski obliki iz 110 kV stikališča v GIS in 20 kV stikališča RTP Železniki do prvega stojnega mesta SM1, kjer bo izveden prehod kablovoda v nadzemni vod. Nadzemni del daljnovoda potekala od Železnikov do Prtovča, po južnem vznožju Ratitovca, preko Soriške planine in mimo Nemškega Rovta do stojnega mesta SM 116 pred Bohinjsko Bistrico kjer prosto zračni vod preide v kablovod do 110 kV in 20 kV stikališča v RTP Bohinj. Predvideni so jekleni stebri predalčne konstrukcije z obešenima dvema sistemoma vodnikov in zaščitno vrvjo OPGW v dodatni funkcije telekomunikacijske.
7. člen
(opis trase)
(1) Začetno točko daljnovodne povezave predstavlja GIS stikališče v RTP Železniki. Stikališče je locirano ob izlivu potoka Dašnica v reko Soro v Železnikih. Vod izhaja v kabelski obliki iz 110 kV stikališča v GIS izvedbi in 20 kV stikališča iz RTP Železniki pod regionalno cesto II. reda Most na Soči–Škofja Loka št. 403, pod lokalno cesto Železniki–Podlonk št. 494071 do prvega stojnega mesta SM1 nadzemnega voda, kjer je izveden prehod kablovoda v nadzemni vod.
(2) Daljnovod se nadaljuje po pobočju v obliki nadzemnega voda, kjer se pri SM2 približa vodnemu zajetju, vodovodu in obstoječemu električnemu 20 kV vodu. Poteka po pobočju Podlonka, kjer med stebroma SM7 in SM8 prečka obstoječ vodovod in telekomunikacijski vod. Pri SM9 se daljnovod približa obstoječemu električnemu 20 kV vodu in nadaljuje južno proti posebnemu varstvenemu območju Nature 2000 in ekološko pomembnem območju Ratitovec–Sorica, ki ga seka v manjšem območju v neposredni bližini enote kulturne dediščine. Med SM20 in SM21 in ponovno med SM23 in SM24 daljnovod prečka lokalno cesto Podlonk–Prtovč št. 494072. Pri SM 26 daljnovod preide v III. vodovarstveno območje in po območju varovalnega gozda nadaljuje do SM31. Od SM33 do SM38 vodi ob koridorju obstoječega električnega 20 kV daljnovoda, kjer preide čez varovano območje kulturne krajine Spodnje Danje do SM46.
(3) Med SM48 in SM49 daljnovod prečka vodotok Štajnpoh, med SM54 in SM55 vodotok Zabrška grapa, med SM56 in SM57 pa vodotok Danjarska grapa; v območju reliefne depresije se stebri nameščajo s pomočjo žičnice. Daljnovod od SM58 do SM65 poteka med obema območjema varovanja kulturne dediščine in sicer enote Spodnje Danje in Kulturna krajina Sorica–Danje–Torka in med SM68 in SM69, prečka obstoječ20 kV daljnovod, med SM70 in SM71 pa regionalno cesto III. reda št. 909. Od SM70 do SM81 trasa načrtovanega daljnovoda vodi ob trasi obstoječega 20 kV daljnovoda. Od SM71 do SM74 po I. vodovarstvenem območju, od SM 74 do SM77 pa po II. vodovarstvenem območju. Med SM74 in SM75, SM77 in SM78 in še enkrat med SM79 in SM80 daljnovod ponovno prečka regionalno cesto III reda št. 909.
(4) Od SM 80 se daljnovod nadaljuje po posebnem varstvenem območju Natura 2000 Jelovica in ekološko pomembnem območju Ratitovec–Jelovica. Vodi po gozdnatem pobočju do SM84, SM85 in SM86 na obrobju gozda s posebnim namenom, kjer med SM88 in SM89 preide iz II. vodovarstvenega območja v III. vodovarstveno območje; med SM88 in SM89 prečka regionalno cesto III. reda št. 909. SM90 je na območju varovalnega gozda in na meji ekološko pomembnega območja Julijske Alpe, od koder nadaljuje proti severozahodu po robu posebnega varstvenega območja Natura 2000 Ratitovec–Jelovica. Na SM95 se usmeri jugozahodno in po gozdnati krajini, ki zaobide zavarovano območje kulturne dediščine; na SM103 spremeni smer proti severozahodu od koder nadaljuje proti gozdu s posebnim namenom, ki se mu najbolj približa v točki SM108.
(5) Med SM110 in SM111 trasa preide v območje omejitve vodnega telesa v bližini vasi Nemški Rovt. SM111 in SM112 sta na robu gozda s posebnim namenom. S SM112 daljnovod preide v posebno varstveno območje Natura 2000 Nemški Rovt in ekološko pomembno območje Nemški Rovt. Pri SM114 daljnovod seka obstoječ 20 kV daljnovod v bližini vasi Nemški Rovt na zaplati gozda s posebnim namenom. Do SM116 postopno prehaja iz zaplat gozda in zatravljenih kmetijskih površin v Bohinjsko Bistrico, kjer zopet preide v kablovod do 110 KV GIS stikališča RTP Bohinj. Iz RTP Bohinj sta predvidena dva kabelska izvoda (110 in 20 kV) do stebra SM116. Preseki vodnikov 110 kV Kabla bodo 630 mm2, baker in 20 kV kabla 150 mm2, aluminij. Trasa kablovodov iz RTP Bohinj poteka ob kolovozu do železniške proge Jesenice–Nova Gorica, jo prečka in nato na vzhodni strani proge do stebra SM116. RTP Bohinj je locirana na severni strani industrijske cone v Bohinjski Bistrici.
8. člen
(tehnični pogoji urejanja)
(1) Vod je dvosistemski z nazivno napetostjo 110+20 kV; večji del je izveden kot nadzemni vod, dovodi oziroma odvodi v RTP Železniki in RTP Bohinj pa so podzemni oziroma kabelski.
(2) Dolžina trase kablovoda od RTP Železniki do stebra SM 1 znaša 0.24 km, od stebra SM 116 do RTP Bohinj pa 0.83 km. Kabli bodo položeni v zemljo na globino 1.4 m, na odseku pod železniško progo kjer se izvede podvrtanje pa na globino 1.6 m. Razmak med kabli znaša 0.5 m pri podvrtanju pa 2.0 m. Kabli so večinoma prosto položeni v zemljo, v zaščitne PVC cevi ter kabelsko kanalizacijo pa na mestih križanja z cesto, železnico in ostalimi komunalnimi vodi. Pri prostem polaganju se 110 kV kabli zaščitijo z armirano betonskimi plohi dimenzij 40.0 x 100.0 x 6.0 cm.
(3) Dolžina trase nadzemnega voda-daljnovoda je 18,95 km. Stebri nadzemnega voda so dvosistemski, jekleni, predalčne konstrukcije, z obliko glave »donava«. Skupno število stebrov je 116. V tlorisu so nosilni stebri pravokotnega prereza maksimalno velikosti od 4,1 x 3,0 m ter višine od 23,4 do 32,4 m. Napenjalni stebri so kvadratnega prereza maksimalne velikosti od 5,2 x 5,2 m, 6,7 x 6,7 m, ter 5,6 x 5,6 m ter višin 21,2 m do 30,0 m.
(4) V prostoru nadzemni vod zaseda pas širine 30,0 (2 x 15,0 m, levo in desno od osi daljnovoda, kablovod pa pas v širino 13 m (2 x 6,5 m, levo in desno od osi kablovoda). Ta prostor je določen kot varovalni pas elektroenergetskega voda nazivne napetosti 110 kV v skladu s predpisi.
(5) Na celotni trasi daljnovoda bo montirana zaščitna vrv OPGW z optičnimi vlakni za telekomunikacijske povezave.
(6) Nadzemni vod je pred neposrednim udarom strele zaščiten z zaščitno vrvjo. Vsak steber bo ozemljen. Ozemljilo stebra bo izvedeno z štirimi kraki pocinkanega valjanca 25 x 4 mm do dolžine 25 m.
9. člen
(vključevanje v elektroenergetski sistem)
(1) Vključitev v RTP Bohinj se bo izvedla v bodočo 110 kV GIS stikališče in obstoječe 20 kV GIS stikališče.
(2) Vključitev v RTP Železniki bo izvedena v novo 110 kV GIS in 20 kV stikališče.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA URBANISTIČNO IN KRAJINSKO ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
10. člen
(urejanje trase)
(1) V koridorju daljnovoda je dopustna raba v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za graditev nadzemnih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV, s katerim so predpisani obvezni odmiki grajenih in naravnih objektov. Zemljišča se po končani gradnji v največjem možnem obsegu vzpostavi v prejšnje stanje, oziroma se na njih izvede nove ureditve v skladu z zahtevami občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(2) Za potek trase preko gozdne površine, je zaradi varnostnih razlogov potrebno narediti posek gozda. Gozdna poseka v koridorju naj bi imela v vzdolžni smeri razgibane robove; če je možno naj bi dajala vtis, da povezuje posamezne jase v gozdnem prostoru v skladu z določili občinskega podrobnega prostorskega načrta. V prečnem prerezu naj bo poseka oblikovana tako, da se pod daljnovodom ohrani nižja grmovna rast, proti robovom poseke pa se drevnina postopno dviguje. Z višinsko stopnjevanim prehodom zasaditve, se ščiti novo nastali gozdni rob in zmanjšuje učinek robnih dreves.
(3) Za vzdrževanje trase se ne sme uporabljati ne poteka z uporabo herbicide, temveč samo fizično odstranjevanje (žaganje ali sekanje) previsoko raslih rastlin.
11. člen
(oblikovanje in obdelava stebrov)
(1) Stebri bodo nosili šest simetrično razporejenih vodnikov, na vsaki strani po eno trojko ter eno zaščitno vrvjo. Dimenzije konzol bo določil projektant. Na konicah stebrov bo vpeta zaščitna vrv, za zaščito daljnovodnega sistema pred atmosferskimi prenapetosti – strelami.
(2) Stebri daljnovoda bodo pobarvani v odtenku barve, ki sovpada z značilno barvo ozadja na posameznih odsekih trase. Izjema je barva za označitev, ki je na določeni višini izmenično belo-rdeča. Pri določanju barve stebra bo upoštevana celostna podoba krajine, oziroma pravila za označevanje stebrov.
(3) K stebrom na trasi daljnovoda bodo zgradili dostopne poti ali pa se bodo uporabile obstoječe, ki omogočijo dostop terenskim vozilom oziroma strojem, potrebnim za izvedbo vseh gradbenih in montažnih del (temeljenje, dovozi konstrukcije stebrov, opreme, montaža opreme, napenjanje vrvi).
(4) Pri poteku trase čez odprte površine (travnike, pašnike, košenine in podobna zemljišča) je v podnožju stebrov in v koridorju smiselno saditi le nižje grmovnice, kjer se steber »odslika« na enako ozadje. Saditev rastlin ob stebrih, ki se vzpenjajo ni dovoljeno. Zasaditev ne sme ovirati dostopa do stebra pri intervencijah in vzdrževanju.
12. člen
(posegi in omejitve v koridorju)
(1) Posegi v koridorju ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja nadzemnega voda.
(2) V koridorju nadzemnega voda so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih infrastrukturnih objektov, kmetijske in gozdno gospodarske prostorsko-ureditvene operacije in ureditve za urejanje vodnega režima. Dopustna je gradnja parkirišč za vozila, ki ne prevažajo vnetljivih, gorljivih in eksplozivnih materialov, ter postavitev montažnih ograj in urbane opreme.
(3) K stebrom na trasi daljnovoda je dovoljeno urediti dostopne poti, če te že niso v prostoru, ki lahko po končani montaži služijo tudi lastnikom zemljišč.
(4) V koridorju nadzemnega voda je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodom je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(5) Rabo in posege v prostor je z vidika vplivov elektromagnetnega sevanja dopustno izvajati v skladu s predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(6) Po izvedbenih gradbenih delih in montaži daljnovoda je treba površine povrniti v stanje pred posegom, razen na območjih, kjer so s tem odlokom določene drugačne ureditve. Gradbena dela se izvajajo v skladu z določili tega odloka. Za posege v koridorju daljnovoda je potrebno pridobiti soglasje upravljavca daljnovoda.
13. člen
(krajinske ureditve)
(1) Cilji krajinske ureditve na območju daljnovoda RTP Železniki–RTP Bohinj se z dodatnimi optimizacijami trase in postavitvijo stebrov čim bolj omeji posege v gozd in zmanjša vizualno izpostavljenost daljnovoda. Poleg optimizacije so na območju gozdnih posek ponekod načrtovane dodatne zasaditve (rekonstrukcija gozdnega roba).
(2) Pri vseh zasaditvah je potrebno upoštevati naravne danosti prostora (tla, naklon, geomorfološke značilnosti, prostorska razmerja, krajinske strukture, meteorološko-klimatske dejavnike idr.) od katerih je odvisna uspešna rast drevnine in dosežen učinek zasaditve. Pri zasaditvenem načrtu se predvidi avtohtone vrste, ki uspevajo na lokaciji posega.
(3) Stebri daljnovoda se umestijo tako, da se čim bolj zmanjša vidnost objekta in minimalno poseže v gozd. Ponekod na območju gozdnih posek so načrtovane dodatne zasaditve (oblikovanje gozdnega roba).
(4) Vse poseke gozdne vegetacije je treba izvesti selektivno. V koridorju daljnovoda je potrebno na podlagi načrta sečnje, odstraniti drevesno vegetacijo, ki presega zahtevano varnostno višino oziroma odmike, povečano za razdaljo letne rasti vegetacije. Grmičevje se kar najbolj ohrani. Za nove zasaditve je potrebno uporabiti avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo.
(5) V gozdove na pobočjih se praviloma ne posega, kadar pa je to potrebno se prepreči možnost nastanka erozijskih žarišč in zagotovi čim manjšo vidnost posegov. Na reliefno ali geomorfološko izpostavljena in vidna mesta se praviloma ne posega; izjema velja za objekte, za katere je pomembno, da so v prostoru poudarjeni kot dominante.
(6) Pri načrtovanju infrastrukturnih objektov ali drugih objektov ali posegov za potrebe določenih dejavnosti, ki pomenijo obsežne ureditvene posege v prostoru, se preprečuje negativne vplive in izbira rešitve, ki najmanj prizadenejo dejavnike prepoznavnosti krajine.
(7) Poseka gozda se uredi tako, kakor je določeno v občinskem podrobnem prostorskem načrtu z naslednjimi tipi ureditve:
– TIP 1: Daljnovod poteka po ravnini in do pobočja z naklonom do 15º oziroma po slemenu hriba. Gozd se poseka. Ohranja se čim več grmičevja pod daljnovodom; proti robu poseke se rastje postopno dviga. Za vzdrževanje nižje zarasti drevnine se ne uporablja sredstev za zadrževanje rasti. Rastje se vzdržuje z občasnim žaganjem, ali sekanjem.
– TIP 2: Daljnovod poteka vzporedno s plastnicami hriba na pobočju z naklonom nad 30º. Gozd se poseka, upoštevajo se krajinske ureditve. Zaradi varnosti se razdalja poseke od osi koridorja po pobočju navzgor poveča za dodatnih 5,0 m. Drevesa, ki so nad daljnovodom, imajo v strmini ob padcu (zaradi strele, vetra, starosti in drugo) drugačen kot padanja in se zato lažje približajo dovoljeni varnostni razdalji daljnovoda.
– TIP 3: Daljnovod poteka po pobočju z naklonom med 15º in 30º. Na večjem delu površine se gozd poseka, upoštevajo se krajinske ureditve.
– TIP 4: Daljnovod poteka po pretežno ravninskem delu po kmetijskih površinah in travinjah. Upoštevajo se krajinske ureditve; daljnovod se v čim večji meri približa naravnim robovom in drugim naravnim linijskim elementom v prostoru; stebri so v barvi ozadja.
(8) Po postavitvi stebra se površine med vogalnimi temelji sanirajo. Na izpostavljenih mestih so stebri zasajeni, če to ne ovira dostopa do njih.
(9) Mikrolokacije stebrov se določa tako, da bodo smiselno upoštevani omilitveni ukrepi opredeljeni v zgornjih odstavkih tega člena.
14. člen
(urejanje dostopnih poti)
(1) Občinski podrobni prostorski načrt določa za vsako stojno mesto koridor širine 8.0 m, ki je namenjen pripravi dostopne poti. Do vsakega stebra mora voditi primerna dostopna pot, ki povezuje stojno mesto z javno potjo oziroma javno cesto. Če v prostoru ni primernih poti, ali poti sploh ni, jih je potrebno zgraditi.
(2) Na nedostopnem terenu se do stojnih mest zgradi provizorično žičnico za čas gradnje.
Dostopne poti morajo omogočiti dostop terenskim vozilom oziroma strojem, ki so potrebni za izvedbo vseh gradbenih in montažnih del (temeljenje, dovozi konstrukcije stebrov, opreme, napenjanje vrvi).
(3) Dostopne poti se posebej ne zgradijo, če se lahko gradnjo in vzdrževana dela izvedejo po obstoječem terenu.
(4) Dostopne poti, ki jih ta občinski podrobni prostorski načrt predvideva izključno zaradi izgradnje daljnovoda, za kasnejša vzdrževalna dela pa ne bodo več potrebna, se po končanih delih povrnejo v stanje pred gradnjo daljnovoda, če lokalne skupnosti ne bodo izrazile potrebe da ostanejo.
(5) Dostopne poti se lahko ohranijo v izvedenem obsegu, če to zahteva lastnik zemljišča.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA KRIŽANJA Z INFRASTRUKTURO
15. člen
(ureditev križanj)
(1) Križanje nadzemnega voda z obstoječimi vodi se izvedejo v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV; (Uradni list SFRJ, št. 65/88).
(2) Na delu trase je predvidena pokablitev. Smiselno se uporabljajo navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 do 35 kV.
16. člen
(križanje cest)
(1) Vsa križanja cest se izvedejo v skladu s pogoji upravljavcev cest. V sklopu dokumentacije za PGD je potrebno izdelati projekt križanja daljnovoda s cestami, ki mora zajeti tudi vse posege v varovalni pas ali cestno telo.
(2) Kablovod iz RTP Železniki do RTP Bohinj bo prečkal naslednjo obstoječo državno prometno omrežje:
– regionalno cesto II. reda št. 403 Bača–Petrovo Brdo–Podrošt–Češnjica–Škofja Loka: RTP Železniki do SM 1, in sicer na km 9,5 + 300 m
– regionalno cesto III. reda št. 909 Bohinjska Bistrica–Versje–Sorica od SM 116, in sicer na km 1,5 + 200 m.
(3) Nadzemni vod bo prečkal naslednjo obstoječo državno prometno omrežje:
– regionalno cesto III. reda št. 909 Bohinjska Bistrica–Versje–Sorica:
– med SM 70 in SM 71 na km 8,5 + 300 m,
– med SM 74 in SM 75 na km 6,5 + 400 m,
– med SM 77 in SM 78 na km 5,5 + 50 m,
– med SM 79 in SM 80 na km 5,0 + 70 m in
– med SM 88 in SM 89 na km 3,5 + 150 m.
(4) Nadzemni vod se bo približal varovalnemu pasu regionalne ceste III. reda št. 909 Bohinjska Bistrica–Versje–Sorica:
– med SM 70 in SM 74, in sicer med km 7,0 + 250 m in km 8,50 + 450 m in
– med SM 88 in SM 94, in sicer med km 2,5 + 250 m in km 3,50 + 100 m
(5) Kablovod iz RTP Železniki do RTP Bohinj bo prečkal naslednje obstoječe lokalne ceste in javne poti:
– lokalno cesto št. 494071 Železniki–Podlonk: RTP Železniki do SM 1.
(6) Nadzemni vod bo prečkal naslednje obstoječe lokalne ceste in javne poti:
– lokalno cesto št. 494071 Železniki–Podlonk: SM 2- SM 3.
– lokalno cesto št. 494072 križišče (Podlonk–Prtovč)- Prtovč: SM 20- SM 21, SM 23- SM 24.
– lokalno cesto št. 494062 Torka–Ravne–Šurk: SM48- 49.
(7) Za regionalne in lokalne ceste velja, da minimalna varnostna višina od cestišča do spodnjega vodnika znaša minimalno 7,5 m, na vzporednem poteku oddaljenost med daljnovodom in ceste znaša minimalno 10,0 m. Oddaljenosti od obstoječega cestišča so tolikšne, da dopuščajo vzdrževanje in rekonstrukcijo ceste brez premikanja predvidenega daljnovoda. Izjema je seveda primer popolnoma nove trase ceste v prostoru, kar pa je območje križanj malo verjetno. Steber SM 80 je postavljen na vzpetini nad cesto, tako da ne moti prometa, steber SM77 je predviden na obstoječi lokaciji ob cesti, zaščiten je z odbojno ograjo.
(8) Za preostale prometno dostopne površine (tudi lokalne poti) veljajo odmiki: varnostna višina do spodnjega vodnika daljnovoda ne sme biti manjša od 7.0 m, varnostna oddaljenost od roba cestišča pa ne sme biti manjša od 10.0 m.
(9) Na delu trase v poseljenem območju je predvidena pokablitev. Smiselno se uporabljajo navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 do 35 kV. Navodilo predvideva, da se kabel vkoplje 1,5 m pod cestiščem. Vsa prečkanja državnih cest je treba predvideti s podbijanjem oziroma podvrtavanjem vozišča. Morebitna drugačna rešitev se skladno s soglasjem upravljavca ceste utemelji v PGD projektu.
(10) Za vse posege na območju državne ceste in v njenem varovalnem pasu je v skladu s 34., 47., 48., 49., 50., 53., 54., 55., 58., 59., 60., 67., 68., 69. idr. členi Zakona o javnih cestah potrebno pridobiti soglasje oziroma dovoljenje Direkcije RS za ceste k projektni dokumentaciji (k projektu PGD in PZI) za izvedbo del še pred izdajo gradbenega dovoljenja za posege in pred začetkom del na območju občinskega prostorskega akta in državne ceste-pri izdelavi projektne dokumentacije-pri izvedbi posegov in pri obratovanju objektov je potrebno upoštevati pogoje Direkcije RS za ceste.
17. člen
(križanje železniške proge)
(1) Daljnovod prečka železniško progo št. 70 Jesenice–Nova Gorica v KM 27+675 v podzemni trasi. Križanje se izvede z vrtanjem dveh vzporednih podbojev na globini 11,0 m pod železniško progo, ki je na tem mestu na nasipu.
(2) Križanje železniške proge se izvede s podbojem (ali vrtanjem) zaščitne cevi pod progo, pri čemer mora biti vrh zaščitne cevi vsaj 1,50 m pod zgornjim robom tirnice. Kot križanja mora biti čim bolj pravokoten (90 stopinj), vsekakor pa ne manjši od 60 stopinj. Zaščitna cev mora segati vsaj 5,0 m od osi skrajnih tirov oziroma več kolikor je proga v nasipu ali useku in sicer tako, da se podboj izvede minimalno 1,0 m od spodnjega roba nasipa ali zgornjega roba brežine. Na celotni razdalji križanja bodo kabli položeni v PVC zaščitne cevi premera 160 mm. Križanje je potrebno grafično obdelati (v PGD). Morebitni jaški morajo biti oddaljeni od osi bližnjega tira vsaj 8,0 m.
(3) Za posege na tem območju je potrebno upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem pragovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem objektu.
18. člen
(križanje električnega omrežja)
(1) Nadzemni vod križa obstoječi 20 kV daljnovod med stebroma: SM 113 – SM 114. Križanje nadzemnega voda z obstoječimi elektroenergetskimi vodi se izvedejo v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV; (Uradni list RS, št. 65/88).
(2) Na delu trase v poseljenem območju je predvidena pokablitev. Smiselno se uporabljajo navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 do 35 kV. Navodilo predvideva 0,75 m vertikalni odmik in 1,5 m horizontalni odmik od energetskega kabla.
19. člen
(urejanje zračnega prometa)
(1) Zaradi varnosti zračnega prometa se daljnovod na določenih mestih označi v skladu s predpisi s področja varnosti zračnega prometa.
(2) Za območje letališča se upoštevajo določbe predpisov glede na referenčno točko letališča.
20. člen
(križanje vodovoda)
(1) Temelji daljnovoda morajo biti zadostno odmaknjeni od cevovoda, torej najmanj 5,0 m. Pri vzporednem poteku pa mora biti daljnovod prav tako zadostno odmaknjen od vodovoda, oziroma vodovod od daljnovoda. Daljnovod ne sme v ničemer onemogočati izvajanja normalnih vzdrževalnih in obnovitvenih del na objektih in napravah za oskrbo s pitno vodo, prav tako ne sme kvarno vplivati na objekte in naprave ter ljudi, ki se gibljejo v območju pod daljnovodom.
(2) V PGD dokumentaciji je potrebno zagotoviti zakoličenje vseh vodovodnih napeljav v območju poteka daljnovoda, oziroma v bližini temeljnih stebrov.
(3) Na delu trase je predviden podzemni kabel. Smiselno se uporabljajo navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 do 35 kV. Navodilo predvideva 0,75 m vertikalni odmik in 2,25 m horizontalni odmik od magistralnih vodovodov.
21. člen
(križanje kanalizacije)
(1) Pri križanju daljnovoda s kanalizacijo se upošteva varnostna višina za naseljene kraje, ki ne sme biti manjša od 9,0 m in izolacija mora biti električno ojačena.
(2) Če se v nadaljnjem postopku ugotovi, da trasa na svojem poteku preči javno kanalizacijsko omrežje se le to za PGD točno vriše v karto. V PGD je potrebno zagotoviti zakoličenje kanalizacijskih napeljav v območju poteka daljnovoda oziroma v bližini temeljnih stebrov.
(3) Temelji stebrov morajo biti odmaknjeni od cevovoda – najmanj 5,0 m. Pri vzporednem poteku pa mora biti daljnovod prav tako odmaknjen 5,0 m od kanalizacije. Daljnovod ne sme v ničemer onemogočati izvajanja normalnih vzdrževalnih in obnovitvenih del na objektih in napravah kanalizacije, prav tako ne sme kvarno vplivati na objekte in naprave ter ljudi, ki se gibljejo v območju pod daljnovodom.
(4) Na delu trase je predviden kabel. Smiselno se uporabljajo navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 do 35 kV. Navodilo predvideva 0,45 m vertikalni odmik in 2,25 m horizontalni odmik od kanalizacijskih vodov.
22. člen
(križanje telekomunikacijskih vodov)
(1) Križanje nadzemnega voda z obstoječimi telekomunikacijskimi vodi se izvedejo v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV; (Uradni list SFRJ, št. 65/88) in ob upoštevanju posebnih pogojev Telekoma Slovenije.
(2) Na delu trase je predviden kabel. Smiselno se uporabljajo navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 do 35 kV. Navodilo predvideva 0,75 m vertikalni odmik in 1,5 m horizontalni odmik od telekomunikacijskih vodov.
(3) V fazi pridobitve soglasij mora investitor pri Telekom Slovenije naročiti projekt za izvedbo zaščite in prestavitev obstoječih TK instalacij. Prav tako mora investitor naročiti raziskavo vplivov na obstoječe TK instalacije. Za soglasje k projektnim rešitvam mora investitor predložiti projekt za izvedbo daljnovoda, ki mora biti usklajen s projektom Telekoma za zaščito in prestavitev in elaborat izračuna vplivov daljnovoda na obstoječe TK omrežje, ki bo zaradi gradnje ogroženo.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN
23. člen
(posegi v obstoječe objekte in naprave ter omejitve)
(1) Investitor daljnovoda mora lastnikom zemljišč ali drugih nepremičnin v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta izplačati odškodnine za omejitev rabe zaradi tehničnih predpisov o graditvi daljnovodov ter za zmanjšanje vrednosti nepremičnin in kakovosti bivanja. Investitor z lastniki parcel zemljišč v ureditvenem območju sklene služnostne pogodbe.
(2) Znotraj koridorja je dopustna omejena raba v skladu s predpisi, ki določajo tehnične normative za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV in predpisujejo obvezne odmike grajenih in naravnih objektov. Izrecno je v koridorjih prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljivi material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(3) V koridorju nadzemnega voda so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih infrastrukturnih objektov, kmetijske in gozdnogospodarske dejavnosti in ureditve za urejanje vodnega režima. Dopustna je gradnja parkirišč za vozila, ki ne prevažajo vnetljivih, gorljivih in eksplozivnih materialov ter postavitev montažnih ograj in urbane opreme. Posegi v koridorju ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja nadzemnega voda.
(4) Posegi v koridorju kablovoda ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja kablovoda.
(5) Za vse posege znotraj ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba pridobiti soglasje upravljavca daljnovoda.
(6) Zaradi izvedbe daljnovoda ni potrebnih rušitev obstoječih objektov in naprav, razen če so navedeni v tem odloku.
(7) Vsi objekti navedeni v tem odloku so zajeti po kriteriju, da so v koridorju, ali pa se jih koridor vsaj dotika in so predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta. Na podlagi študije o elektroenergetskem sevanju in predpisov, ki določajo tehnične normative za graditev nadzemnih elektromagnetnih objektov, je dopustna omejena raba objektov.
24. člen
(varovanje na območjih kmetijskih zemljišč)
(1) Kmetijska zemljišča se po končani gradnji daljnovoda kar najbolj usposobijo za kmetijske namene.
(2) Investitor daljnovoda mora omogočiti lastnikom dostop na njihova kmetijska zemljišča med gradnjo daljnovoda in po njej.
(3) V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba določiti način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in začasno deponira tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Prst se uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal po gradnji.
(4) Gradbena in montažna dela na daljnovodu je treba izvajati izven obdobij najbolj intenzivnih kmetijskih opravil.
(5) Deponije materialov, ki bodo nastale pri gradnji, ne smejo posegati na kmetijska zemljišča, zaradi njih se tudi ne sme poslabšati proizvodni potencial kmetijskih zemljišč.
25. člen
(gozdnogospodarske ureditve in varovanje gozdnih zemljišč)
(1) Za varovanje gozda in gozdnogospodarskih ureditev je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– v neposredni bližini posegov je potrebno kar najbolj ohraniti naravno stanje gozda,
– preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti,
– sečnja gozda mora biti izvedena strokovno po odkazilu sečnje, ki ga da pristojni predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije in na podlagi občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– pred posekom trase in dovoznih poti mora biti skupno s krajevno pristojnimi delavci Zavoda za gozdove Slovenije določena površina za posek in evidentirana lesna masa,
– sečnje v koridorju daljnovoda je treba izvesti selektivno, le do zahtevane varnostne višine oziroma odmikov, povečano za razdaljo letne rasti vegetacije,
– gozdni poseki so možni samo v območjih, ki so grafično prikazani v občinskem podrobnem prostorskem načrtu, izven teh območij gozdni poseki niso dovoljeni,
– kjer bosta prizadeta gozd in gozdni rob, morata biti ustrezno sanirana; uporabljati je potrebno avtohtone vrste v ustrezni sestavi,
– omogočiti je potrebno dostop do gozdov med gradnjo in po njej.
(2) Posek in spravilo lesa se izvaja v skladu s predpisi.
(3) Investitor mora med gradnjo in po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kakor pred načrtovanimi posegi.
(4) Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati naslednje dodatne projektne pogoje:
– Za posege v območju varovalnih gozdov je potrebno predhodno na podlagi Zakona o gozdovih pridobiti dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pri določanju projektnih rešitev na odseku trase med stebroma št. 77 in 78 pa naj se projektant posvetuje še s pooblaščenim delavcem Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Železniki.
– Pri trasiranju dostopnih poti za stebre v gozdnem prostoru mora biti prisoten pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Železnik in Bohinj; te poti se trasirajo v skladu s Pravilnikom o gozdnih prometnicah.
– Investitor oziroma izvajalec gradnje v gozdnem prostoru mora v označenem območju posegov predhodno obeležiti tudi medposestne meje.
26. člen
(ohranjanje narave)
(1) Daljnovod križa ali se približa naslednjim enotam ali območjem naravne dediščine (po evidenci pristojnega Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave):
– Zavarovana območja:
– KP1 Ratitovec
– Naravne vrednote:
– 7669 Plenšakova grapa
– 7985 Štajnpoh
– 7991 Dajnarska grapa
– 267 Sava Bohinjka
– 7986 Dašnica
– Habitatni tipi:
– Mezotrofni do evtrofni gojeni travniki: Ti travniki se nahajajo na zaključku trase načrtovanega daljnovoda v Bohinjski Bistrici (na območju kablovoda in začetnega dela daljnovoda).
– Srednjeevropski kisloljubni bukovi gozdovi: Ti habitatni tipi se nahajajo kot gozdni sestoji na južnem pobočju Jelovice.
– Ilirski bukovi gozdovi: Ti gozdni sestoji se pojavljajo v okolici Soriške planine, sestavljajo pa tudi gozdni kompleks na južnem pobočju Jelovice in na gozdnatih pobočjih Ratitovca.
– Apnenčaste ali dolomitne stene z vegetacijo skalnih razpok: Stene se pojavljajo na južnem pobočju Jelovice (predvsem na območju Soriške peči).
– ekološko pomembna območja:
– Nemški Rovt (koda 27600)
– Julijske Alpe (koda 21100)
– Ratitovec–Jelovica (koda 21400)
– Sava Bohinjka z Mostnico in Ribnico (koda 26400)
– Območja Nature 2000:
– pSCI Nemški Rovt (koda SI3000019)
– pSCI Bohinjska Bistrica (koda SI3000259)
– SPA Jelovica (koda SI5000001) in
– pSCI Ratitovec (koda SI3000110).
– Varstvene usmeritve za varstvo predlaganih zavarovanih območij:
– posege in dejavnosti se izvaja tako, da se ne ogroža prvobitnosti narave,
– na območjih, ki so predlagana za ožja zavarovana območja se pazljivo izvaja dejavnosti navedene v 64. in 66. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo),
– na območjih, ki so predlagana za širša zavarovana območja se pazljivo izvaja dejavnosti navedene v 68. členu Zakona o ohranjanju narave,
– upoštevajo se varstvene usmeritve iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije ter Nacionalnega programa varstva okolja.
(3) Splošne in podrobnejše varstvene usmeritve za varstvo naravnih vrednot:
– z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj,
– posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih in tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti,
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti se posegi in dejavnosti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote,
– zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje, zasipavanje) se na površinski geomorfološki naravni vrednoti izvaja tako, da se ohranjajo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena,
– vibracije zaradi eksplozij ali iz drugih virov smejo biti tolikšne, da ne ogrozijo stabilnosti površinske geomorfološke naravne vrednote,
– odpadkov in drugega materiala, vključno z izkopnim in gradbenim materialom, se ne odlaga ali skladišči na površinski geomorfološki in hidrološki naravni vrednoti,
– vegetacijo na površinski geomorfološki naravni vrednoti se lahko odstrani v primeru, da se s tem omogoči dostop, izboljša vidnost ali prepreči vpliv rastlinstva na vrednoto,
– objekte in naprave za različne namene se na hidrološki naravni vrednoti namešča oziroma se njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti vodnega toka, da se ne spreminja ali bistveno ne spreminja količina vode in hitrost pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka, oblika in dno struge vodotoka ter da se bistveno ne spremenijo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Na slapiščih, slapovih in v koritih se ohranja naraven pretok,
– vodnogospodarska dela se izvajajo sonaravno, tako da se v največji možni meri ohranjajo vidne in funkcionalne lastnosti hidrološke naravne vrednote,
– v obrežno vegetacijo hidrološke naravne vrednote se posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem, zasajanjem tako, da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja,
– živali se ne vznemirja, preganja, nabira, zastruplja ali drugače uničuje,
– sestave zoocenoze se ne spreminja z naseljevanjem živali tujerodnih vrst,
– ne slabša se kvalitete površinske in podzemne vode, tako da se ne slabšajo življenjske razmere za živali,
– zrak se ne onesnažuje s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, tako da se ne slabšajo življenjske razmere za živali.
(4) Konkretne varstvene usmeritve za varstvo naravnih vrednot:
– stojna mesta nosilnih stebrov daljnovoda naj se locirajo izven območij naravnih vrednot;
– odvečen odkopni material naj se deponira na ustrezno izbranih deponijah izven območij naravnih vrednot.
(5) Varstvene usmeritve za varstvo habitatnih tipov:
– za ohranjanje habitatnega tipa v ugodnem stanju se uporabljajo določila 3. člena Odloka o habitatnih tipih ter varstveni cilji za doseganje ustreznih ekoloških razmer za posamezne skupine habitatnih tipov, ki so navedeni v Prilogi 2 istega odloka;
– habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti na območju habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši;
– posegi in dejavnosti na območjih habitatnih tipov se načrtujejo na način in v obsegu, da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva, da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz priloge 2 Odloka o habitatnih tipih, da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
(6) Usmeritve za ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov:
– pri gradnji daljnovoda naj se prednostno izkorišča že obstoječe koridorje;
– pri novih presekah se uredi in ohrani gozdni rob;
– v stene se ne posega s postavitvijo stebrov;
– stojna mesta nosilnih stebrov daljnovoda naj se locirajo izven območja ohranjenih mezotrofnih do evtrofnih gojenih travnikov;
– odvečen odkopni material naj se deponira na ustrezno izbranih deponijah izven območja ohranjenih travnikov.
(7) Varstvene usmeritve za varstvo ekološko pomembnih območij:
– na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatnih populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena;
– pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
(8) Konkretne varstvene usmeritve za varstvo ekološko pomembnega območja Ratitovec–Jelovica:
– trasa daljnovoda naj čim manj posega na območje ekološko pomembnega območja;
– traso daljnovoda naj se locira čim bolj ob cesti, na že degradirana območja;
– dela naj ne potekajo v razmnoževalnem obdobju živali (čas gnezdenja in vzreje mladičev) skladno z naravovarstvenimi smernicami ZVN;
– z deli prizadete površine naj se po končanih delih sanirajo tako, da se vzpostavi prvotno stanje oziroma se temu čim bolj približa;
– za deponiranje odvečnega gradbenega in odkopnega materiala naj se izberejo ustrezna mesta zunaj ekološko pomembnega območja.
(9) Konkretne varstvene usmeritve za varstvo ekološko pomembnega območja Julijske Alpe:
– stojna mesta nosilnih stebrov daljnovoda naj se locirajo izven območja ohranjenih travnikov;
– odvečen odkopni material naj se deponira na ustrezno izbranih deponijah izven območja ohranjenih travnikov.
(11) Konkretne varstvene usmeritve za varstvo ekološko pomembnega območja Nemški Rovt:
– potrebno je ohraniti gozdni rob na južnem delu območja in tudi ostale omejke ter živice, ki predstavljajo linijske objekte za orientacijo netopirjev.
(12) Varstvene usmeritve za varstvo posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000):
– Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo, ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali, ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena;
– pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši;
– čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne sovpada, ali v čim manjši možni meri, z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja;
– čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom rastlin tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
(13) Konkretne varstvene usmeritve za varstvo posebnega varstvenega območja Jelovica (območje Natura 2000):
– pri gradnji daljnovoda naj se čim manj posega v območje gozda;
– pri gradnji daljnovoda v gozdovih naj se prednostno izkorišča že obstoječe koridorje;
– traso daljnovoda naj se locira čim bolj ob cesti, na že degradirana območja;
– dela naj ne potekajo v razmnoževalnem obdobju živali od marca do septembra;
– pri gradnji daljnovoda naj se pušča večje število odmrlih in suhih dreves ter mrtvega lesa;
– deli prizadete površine naj se po končanih delih sanirajo tako, da se vzpostavi prvotno stanje oziroma se temu čim bolj približa;
– za deponiranje odvečnega gradbenega in odkopnega materiala naj se izberejo ustrezna (za to določena) mesta zunaj območja Jelovice.
(14) Konkretne varstvene usmeritve za varstvo posebnega varstvenega območja Ratitovec (območje Natura 2000):
– pri gradnji daljnovoda v gozdovih naj se prednostno izkorišča že obstoječe koridorje;
– trasa daljnovoda naj čim manj posega na varovano območje;
– traso daljnovoda naj se locira čim bolj ob cesti, na že degradirana območja;
– deli prizadete površine naj se po končanih delih sanirajo tako, da se vzpostavi prvotno stanje oziroma se temu čim bolj približa;
– za deponiranje odvečnega gradbenega in odkopnega materiala naj se izberejo ustrezna (za to določena) mesta zunaj območja Ratitovec.
(15) Konkretne varstvene usmeritve za varstvo posebnega varstvenega območja Nemški Rovt (območje Natura 2000):
– potrebno je ohraniti gozdni rob na južnem delu območja in tudi ostale omejke ter živice, ki predstavljajo linijske objekte za orientacijo netopirjev.
(16) Konkretne varstvene usmeritve za varstvo posebnega varstvenega območja Bohinjska Bistrica (območje Natura 2000):
– stojna mesta nosilnih stebrov daljnovoda naj se locirajo izven območja ohranjenih travnikov;
– odvečen odkopni material naj se deponira na ustrezno izbranih deponijah izven območja ohranjenih travnikov.
(17) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo daljnovoda RTP Železniki–RTP Bohinj« (ZRSVN, OE Kranj, avgust 2005), ki so priloga temu odloku.
27. člen
(varovanje tal)
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da so prizadete čim manjše površine. Površine, ki so bile med gradnjo razgaljene je treba ponovno zatraviti oziroma zasaditi. Pri ravnanju med gradnjo je treba upoštevati:
– pri izvedbi ozemljitve posameznih stebrov je treba vse izkopane jarke ponovno zasuti, površinsko komprimirati, minimalno humuzirati in zatraviti;
– vse posege zaradi ozemljitve je treba po končani izvedbi vzpostaviti v prvotno stanje;
– pri kopanju jarkov za ozemljitve v hribovitem in gričevnatem terenu je treba paziti, da ne pride do preusmeritev površinskih in talnih vod v pogojno stabilne hribine, kar bi posledično lahko povzročilo zemeljske usade in plazove.
(2) Predvidi se zaščita pred erozijo, utrditev terena in urejeno odvodnjavanje površinskih voda.
(3) Predvideno je ločeno začasno deponiranje in način varovanja pred zdrsom zemljine.
(4) Sestavni del načrtovanja je tudi sanacija prizadetih površin (izkopi, profili in drugo). V sklopu izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba določiti način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se mora odstraniti in začasno deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Prst je treba uporabiti za sanacijo poškodovanih in degradiranih tal po gradnji.
28. člen
(varovanje voda in zaščitni ukrepi)
(1) Trasa daljnovoda prečka vodotoke Butanica, Grmečica, Roselpoharska grapa, Danjavska grapa, Zabrška grapa, Štajnpoh, Plenšak in Dašnica ter njihove neimenovane pritoke. Pri določitvi stojnih mest daljnovoda naj se na območjih, kjer ni prostorskih omejitev v čim večji možni meri upošteva varovanje priobalnega zemljišča, ki pri navedeni vodotokih sega 5 m od meje vodnega zemljišča oziroma zgornjega roba brežine.
(2) Zaradi gradnje daljnovoda ali drugih posegov znotraj ureditvenega območja se kakovost voda in vodni režim na vplivnem območju ne smeta poslabšati.
(3) Pri izkopih gradbenih jam za temelje stebrov ter jarkih kablovoda je potrebno preprečiti morebitna izlitja nevarnih snovi v gradbeno jamo oziroma podtalnico.
(4) Na območju vodovarstvenih pasov vodnih virov je treba upoštevati varstvene režime in ukrepe določene z Odlokom o varstvu virov pitne vode (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/89; Uradni list RS, št. 34/90, 20/91, 20/94, 47/98, 48/00, 43/03).
(5) Pri izgradnji in obratovanju daljnovoda je potrebno upoštevati vse ukrepe, ki jih je predpisala Analiza tveganja za onesnaženje, ki jo je izdelal Geologija d.o.o. Idrija.
(6) Za poseganje na ogrožena območja (erozijska, plazovita in plaziva območja) je pri izdelavi projektne dokumentacije potrebno upoštevati določbe 87.–89. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) in gradnjo načrtovati tako, da se ogroženost območja ne bo povečala.
(7) Podzemno prečkanje kablovoda neimenovanega potoka, desnega pritoka Save Bohinjke mora biti načrtovano pod naslednjimi pogoji:
– teme zaščitne cevi električnega voda mora biti na globini minimalno 1,0 m pod dnom struge pri urejenih in 1,5 m pod dnom struge pri neurejenih vodotokih;
– na tej globini mora zaščitna cev potekati med zgornjima robovoma obeh brežin ter še 3 do 5 m na vsako stran;
– na območju križanja morajo biti dno struge in brežine vodotoka ustrezno zavarovane;
– vsa križanja daljnovoda z vodotoki morajo biti v projektni dokumentaciji jasno označena in obdelana, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja pa mora vsebovati opis križanja, pregledno situacijo z vrisanim križanjem v M 1:5000, geodetski posnetek struge vodotoka v območju križanja z vrisanim vodom v M 1:500 ali 1:250, prečni profil vodotoka na območju križanja z vrisanim vodom v ustreznem merilu, detajl zavarovanja struge v območju križanja ter detajl polaganja električnega voda na vodnih oziroma priobalnih zemljiščih;
– v projektni dokumentaciji je potrebno predvideti trajna točkovna obeležja območij križanj;
– za vsako prečkanje vodotoka mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti.
(8) Morebitne začasne deponije viškov odkopnega materiala je v času gradnje treba urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse ostanke začasnih deponij in vse z gradnjo prizadete površine ustrezno urediti.
29. člen
(varovanje kulturne dediščine)
(1) Upoštevajo se naslednji splošni pogoji in usmeritve za varstvo arheoloških ostalin:
– kolikor se pri izkopu za temelje stebrov naleti na najdbe izven varovanih vrednot, je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje za posege v zemeljske plasti skladno z varstvenim režimom za arheološko dediščino,
– izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopalnimi postopki,
– izvedba predhodnih arheoloških terenskih pregledov na lokaciji stebrov in predvidenih dovoznih poti.
(2) Objekte in območja kulturne dediščine se varuje pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponijo viškov materialov in podobno.
(3) Investitor je dolžan pred postopkom pridobivanja mnenj izdelati vizualizacijo predvidenega stanja prostora po izgradnji načrtovanega posega, po končani gradnji (v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja) pa mora zagotoviti izdelavo foto in video posnetkov stanja prostora iz istih mest, kot so bili narejeni posnetki za vhodne podatke.
(4) Na območju se nahajajo naslednja območja in objekti kulturne dediščine
– OKV št. 2: Območje kompleksnega varstva Bohinj
– OKV št. 56: Območje kompleksnega varstva Zgornja Selška Dolina
– EŠD 12620: Spodnje Danje – Kulturna krajina Sorica – Danje – Torka
– EŠD 2249: Prtovč – Cerkev Marije Pomočnice
– EŠD 20462: Spodnje Danje – Vas
– EŠD 2287 Spodnje Danje – Cerkev sv. Marka
– EŠD 32: Bohinjska Bistrica – Arheološko najdišče Ajdovski Gradec
– EŠD 12107: Ravne v Selški dolini – Zaselek.
(5) V oddaljenosti 100 m na vsako stran obravnavanega plana pa se nahajajo še naslednji objekti kulturne dediščine:
– trasa daljnovoda:
– EŠD 12109: Sorica – Vas v oddaljenosti minimalno 75 m od koridorja
– EŠD 11168 Bohinjska Bistrica – Železniška postaja v oddaljenosti minimalno 25 m od koridorja
– EŠD 15239 Nemški Rovt – Rovt Strme v oddaljenosti minimalno 110 m od koridorja
– dostopne poti:
– EŠD 12067 Ravne v Selški dolini – Hiša Ravne 8 v oddaljenosti minimalno 19 m od dostopne poti
– EŠD 12065 Ravne v Selški dolini – Domačija Ravne 5 v oddaljenosti minimalno 15 m od dostopne poti
– EŠD 21268 Prtovč – Spominska plošča požgani vasi v oddaljenosti minimalno 27 m od dostopne poti
– EŠD 21269 Prtovč – Spomenik padlim v NOB v oddaljenosti minimalno 10 m od dostopne poti
– EŠD 15239 Nemški Rovt – Rovt Strme v oddaljenosti minimalno 110 m od dostopne poti.
(6) Ureditveno območje daljnovoda z dostopnimi potmi leži na nekaterih objektih kulturne dediščine. Poleg tega na nekaterih odsekih daljnovod poteka v bližini objektov ali območij kulturne dediščine tako, da vpliva predvsem na njihovo vizualno pomembnost v prostoru. Potek trase daljnovoda po navedbah okoljskega poročila delno degradira celovitost objektov in območij kulturne dediščine v prostoru, in sicer predvsem z oviranjem pogledov na objekte kulturne dediščine zaradi stebrov in žic daljnovoda. Pri načrtovanju in gradnji obravnavnega daljnovoda se pri mikrolokaciji stebrov upošteva predvsem omilitvene ukrepe za vizualno čim manjšo izpostavljenost daljnovoda ter postavitev stebrov; le-ti naj bodo čim nižji in napenjanja žic izvede na način, da pogledi na pomembne objekte in območja kulturne dediščine, ki so predvsem:
– EŠD 12620 Spodnje Danje – Kulturna krajina Sonca – Danje – Torka,
– EŠD 20462 Spodnje Danje – Vas,
– EŠD 2287 Spodnje Danje – Cerkev sv. Marka,
– EŠD 2249 Prtovč – Cerkev Marije Pomočnice)
niso okrnjeni.
Trasa daljnovoda je zasnovana tako, da se kar najbolj odmakne od cerkve sv. Marka, in sicer v globel na tlorisni oddaljenosti preko 130 m. Višinska razlika med nivojem cerkve sv. Marka in trase daljnovoda je ca. 80 m. Število in višina stebrov je prilagojena reliefu preko katerega poteka daljnovod. Pri razmestitvi stebrov je bila upoštevana tudi vidna izpostavljenost, kar pomeni, da so stebri načrtovani tako, da ne presegajo višinskega nivoja cerkve sv. Marka. Višine stebrov se prilagodijo dejanskemu stanju reliefa in predpisani varnostni višini in se spreminjajo od stebra do stebra. Stebri v območju cerkve sv. Marka ne bodo presegali višine 30 m. Gozdni posek izveden po trasi je toliko oddaljeno od cerkve, da vizualno z njenega nivoja ni viden. Prav tako zaradi konfiguracije terena ne bo vidna poseka s cestnega križišča Sonca – Danje in zaradi nižjih stebrov le-ti ne bodo vidni. V času gradnje so možne najdbe potencialnih arheoloških ostalin, predvsem v območju registriranega arheološkega najdišča EŠD 32 Bohinjska Bistrica – Arheološko najdišče Ajdovski Gradec.
Za zmanjšanje vplivov plana na objekte in območje KD se upoštevajo omilitvene ukrepi.
(7) Postavitev stebrov daljnovoda naj bo v skladu z omilitvenimi ukrepi oziroma tako, da ne motijo ali zastirajo pogledov in značilnih pogledov vedut in tako ne zmanjšujejo vizualnih ter bivanjskih kakovosti v krajini.
(8) Po celotni trasi naj bodo stebri daljnovoda transparentni in pobarvani z ustrezno barvo, ki naj se ravna po predhodni presoji barve ozadja v najdaljšem obdobju leta, na katero se bodo stebri projicirali.
(9) Investitor mora zagotoviti:
– rezervatno varstvo arheološke dediščine na celotnem območju trase daljnovoda;
– pripravo strokovnih podlag, ki bodo obsegale arheološki terenski pregled zaradi določitve možnih arheoloških točk na lokacijah stebrov, kjer se le-te štejejo za potencialna arheološka območja. Na osnovi strokovnih podlag bodo naknadno določeni morebitni pogoji za varstvo;
– izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki;
– stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli.
(10) Na območju arheološke dediščine se je skladno z navedbami okoljskega poročila potrebno izogibati poseganju v zemeljske plasti z arheološkimi ostanki. Zemeljska dela so možna pod arheološkim nadzorom, ki v primeru najdb preide v zaščitna izkopavanja. Zemeljska dela se izvaja tako, da ne bodo ogroženi eventualni arheološki predmeti (preprečiti vibracije, obsežne izkope itd.). V primeru arheoloških najdb se nemudoma obvestiti območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter do nadaljnjega prekine vsa zemeljska dela. Ohranja se poglede iz okolice na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine. Infrastrukturni vodi se izogibajo arheološkemu območju. Investitor mora zagotoviti rezervatno varstvo kulturne dediščine na trasi daljnovoda in pripravo strokovnih podlag, ki bodo obsegale arheološki terenski pregled zaradi določitve možnih arheoloških točk na lokaciji stebrov in predvidenih novih dovoznih poti.
30. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Med gradnjo in obratovanjem daljnovoda ne smejo biti presežene predpisane ravni hrupa, upoštevani pa morajo biti ukrepi za varovanje pred hrupom.
(2) Pri delu se lahko uporabljajo le stroji in naprave, ki so redno vzdrževani in zato ne presegajo dovoljenih vrednosti emisij hrupa za stroje in naprave, ki obratujejo na prostem v skladu z določili Pravilnika o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem.
(3) Kolikor se bo v postopku priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovani daljnovod ugotovilo, da bo hrup gradnje pred fasadami najbližjih sosednjih objektov presegal zakonsko določene mejne ravni hrupa za odgovarjajočo stopnjo varstva pred hrupom, je treba hrup s tehničnimi in drugimi ukrepi zmanjšati pod dopustne ravni v skladu z določili Odloka o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(4) Če se na določenih mestih hrupa zaradi gradnje s tehničnimi ukrepi ne bo dalo znižati pod mejne ravni hrupa, se lahko gradnja organizira na način, da ne bodo presežene kritične ravni hrupa, za preseganje mejnih ravni hrupa pa je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti dovoljenje ministrstva za okolje in prostor za začasno čezmerno prekoračevanje mejnih vrednosti v skladu s 94. členom Zakona o varstvu okolja.
31. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Vsi objekti in naprave nazivne napetosti nad 1 kV, ki predstavljajo vire elektromagnetnih sevanj, morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da bodo vplivi na okolje čim manjši.
(2) Na podlagi idejnega projekta je izdelana analiza elektromagnetnega sevanja v kateri so opredeljena območja sevanja in preverjena razmestitev stebrov, katere ugotovitve se upošteva skladno z Odlokom o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(3) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je varovalni koridor daljnovoda 2 x 15,0 m, varovalni koridor kablovoda pa 2 x 6,5 m, kar zagotavlja, da pri objektih, ki so izven koridorja dovoljene mejne vrednoti za elektromagnetno sevanje za I. območje varstva pred sevanji niso prekoračene. Na ta način je zagotovljeno varstvo zdravja ljudi pred čezmernim elektromagnetnim sevanjem.
(4) Obstoječi viri elektromagnetnega sevanja v ureditvenem območju so lahko predvsem:
– razdelilne transformatorske postaje RTP Bohinj in RTP Železniki
– srednje napetostni daljnovod napetosti 20 kV.
V Sloveniji našteti viri elektromagnetnega sevanja po opravljenih meritvah ne povzročajo čezmernih ravni, če so objekti zgrajeni izven varovalnih pasov za varstvo zdravja ljudi zaradi možnih negativnih vplivov elektromagnetnega sevanja.
(5) V skladu z javnimi podatki o meritvah elektromagnetnega sevanja so te oddaljenosti naslednje:
– 20 in 35 kV daljnovod: dovoljene vrednosti za EMS na območju 20 in 35 kV daljnovoda niso prekoračene, zato se upošteva varovalni pas daljnovodov;
– 110 kV daljnovod: dovoljene vrednosti za EMS so na območju 110 kV daljnovoda presežene na oddaljenosti od 11 do 16 metrov od osi daljnovoda, kar je odvisno od tipa daljnovoda;
– TP napetosti 35/20 kV: za RTP velja, da morajo biti skladno z zakonodajo ograjene, izven ograje RTP so vrednosti EMS enake EMV daljnovodov, ki jih napajajo. Pri RTP 35/20 kV izven ograjenega območja ni pričakovati čezmernih ravni EMS.
(6) Obstoječi razdelni transformatorski postaji RTP Bohinj in RTP Železniki sta napetosti 35/20 kV. Javni podatki, ki so na voljo o meritvah elektromagnetnega sevanja in jih navaja okoljsko poročilo TP napetosti 35/20 kV, kažejo, da mejne vrednosti za EMS izven ograjenega območja niso presežene, saj daljnovodi napetosti 20 kV in 35 kV ne povzročajo čezmernih ravni EMS v okolju.
(7) Glede na navedene podatke, da se na načrtovanem ureditvenem območju v obstoječem stanju na delu plana nahaja 20 kV daljnovod ter obstoječi RTP (Bohinj in Železniki) napetosti 20/35 kV, v obstoječem stanju mejne vrednosti za EMS niso prekoračene.
(8) Kolikor Upravljavec virov elektromagnetnega sevanja dovoli gradnjo tudi v varovalnih pasovih virov EMS, se objekti v teh pasovih lahko gradijo le v primeru, da mejne vrednosti za EMS za I. stopnjo (bivalno okolje) za načrtovane objekte niso presežene.
32. člen
(varstvo zraka)
(1) Gradnja mora biti organizirana in izvajana tako, da se kar najbolj prepreči dodatno onesnaženje zraka.
(2) Za kar največje preprečevanje in zmanjšanje negativnih vplivov je med gradnjo potrebno upoštevati naslednje ukrepe:
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem vremenu,
– preprečevanje nekontroliranega raznašanja materiala z gradbišč, tudi s čiščenjem vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine in pokrivanjem odpadnih materialov, ki jih prevažajo,
– pri gradnji se lahko uporabljajo le redno in pravilno vzdrževani gradbeni stroji, tako da povzročajo čim manjšo emisijo snovi v zrak ter le tista tovorna vozila, ki so registrirana za vožnje v cestnem prometu,
– upoštevanje vremenskih razmer med gradnjo,
– upoštevanje emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave, ki se uporabljajo med gradnjo.
33. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi gradnje in obratovanja daljnovoda ne bo poslabšala.
(2) Varstvo pred požarom se zagotavlja z zadostnimi odmiki vodnikov od objektov in ustreznim vzdrževanjem trase.
(3) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se upoštevajo predpisi s področja varstva pred požarom.
34. člen
(ukrepi za obrambo)
(1) Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta ne posega v območje ali objekte pomembne za obrambo, zato posebni ukrepi za obrambo niso predvideni.
(2) Na celotni trasi se rezervira en par optičnih vlaken v zaščitni vrvi za obrambne potrebe s priključki oziroma odcepi, ki se določajo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
35. člen
(varstvo pred naravnimi nesrečami)
Pri dimenzioniranju stebrov se upošteva 6. stopnjo intenzitete v potresnih območjih.
VII. ETAPNOST IZVEDBE
36. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Daljnovod je potrebno zgraditi od RTP Železniki do RTP Bohinj.
(2) Pred začetkom gradnje na lokaciji posameznega stebra daljnovoda se uredi dostopna pot do njega.
(3) Prestavitve oziroma preureditve obstoječe infrastrukture se praviloma izvedejo pred montažo vodnika daljnovoda, razen kjer je to potrebno izvesti pred temeljenjem stebrov.
(4) Postopnost gradnje daljnovoda je možna in je odvisna od organizacije gradnje in se določi v projektu za izvedbo. Gradbišča se lahko odpirajo na več stojnih mestih stebrov hkrati.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
37. člen
(spremljanje in nadzor)
(1) Investitor zagotovi celosten načrt za spremljanje in nadzor med gradnjo in obratovanjem daljnovoda, kakor je določeno v okoljskem poročilu.
(2) Pri določitvi spremljanja in nadzora se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče se spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugimi obstoječimi občinskimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja emisije hrupa in elektromagnetnega sevanja v okolje morajo biti izbrane skladno z določili pravilnikov, ki določajo način izvedbe prvih meritev hrupa in elektromagnetnega sevanja ter obratovalnega monitoringa hrupa in elektromagnetnega sevanja.
(3) V času gradnje in obratovanja daljnovoda se predvidijo naslednji ukrepi:
– Ukrepi za zaščito med gradnjo na celotni trasi daljnovoda:
Med gradnjo se morajo ukrepi izvajati na celotnem območju gradbišča, transportnih poteh in drugih manipulativnih površinah, ki so v povezavi s predvidenimi posegi ob gradnji daljnovoda.
– Gradbišče mora biti organizirano tako, da je verjetnost onesnaženja zmanjšana na najmanjšo možno mero.
– Posegi v tla naj se izvajajo tako, da bo prizadeta čim manjša površina tal.
– Posegi v tla naj se opravljajo pod stalnim nadzorom vodje gradbišča.
– Za začasne prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Tudi te površine morajo biti opredeljene (določene) pred začetkom izvajanja del.
– Pri gradnji se smejo uporabljati le tehnično ustrezna vozila in naprave; predvsem je potrebno redno preverjati morebitno puščanje motornih olj ipd.
– V primeru izteka goriv in maziv je potrebno vso onesnaženo zemljino takoj odstraniti. Na razpolago mora biti tudi dovolj absorpcijskih sredstev.
– Za primere nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih materialov je potrebno ravnati skladno z določbami Pravilnika o ravnanju z odpadki. V primeru nesreče je potrebno takoj izkopati onesnaženo zemljino in jo deponirati na ustrezno lokacijo ter predati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki.
– Kolikor bo oskrba transportnih vozil in drugih naprav potekala na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih površin, morajo biti te površine utrjene (betonske ploščadi brez odtokov). Pretakališčne površine morajo imeti lovilno skledo, ki zadrži maksimalen volumen predvidenega razlitja (npr. 200 l sod goriva).
– Sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z odvajanjem v kanalizacijo, niso dovoljene.
– Izvajalci, nadzorno osebje, delavci in vsi, ki prihajajo na območje izvajanja del pri gradnji predvidenega objekta, morajo biti seznanjeni z ukrepi varstva podzemnih voda.
– V zemeljske nasipe in tampone se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo.
– Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse ostanke deponije, ki so nastale v tem času.
– Ukrepi za zaščito med obratovanjem objekta:
Ukrepi so mišljeni za vzdrževalna dela na območju trase daljnovoda (sečnja z motorno žago, delo s stroji ni več predvideno).
– Točenje goriva v motorno žago znotraj vodovarstvenih pasov ni dovoljeno.
– Mazalno olje za vzdrževanje verige motorne žage mora biti ustrezne kvalitete oziroma sestave (biodegradabilna organska olja), ki se ga lahko uporablja na vodovarstvenih območjih.
– V primeru izteka goriv in maziv je potrebno vso onesnaženo zemljino takoj odstraniti.
– Za primere nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih materialov je potrebno ravnati skladno z določbami Pravilnika o ravnanju z odpadki. V primeru nesreče je potrebno takoj izkopati onesnaženo zemljino in jo deponirati na ustrezno lokacijo ter predati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki.
– Ukrepi za zaščito podtalnice na vodovarstvenih območjih:
– Znotraj vodovarstvenega območja točenje goriv ni dovoljeno.
– V času neuporabe delovnih strojev (npr. čez noč), ti ne smejo stati znotraj vodovarstvenega območja.
– Upoštevati je potrebno pogoje, ki jih določa Odlok o varstvu virov pitne vode (Uradni vestnik Gorenjske, 6/1989).
– Dodatni ukrepi za zaščito podtalnice na najožjem vodovarstvenem območju Sorica 2 v fazi gradnje:
– Zemeljska in druga gradbena dela naj se izvedejo v sušnem obdobju.
– Gradnja novih poti in širitev obstoječih na tem območju ni dovoljena.
– Gradbena dela znotraj najožjega varstvenega območja naj bi bila opravljena v času okoli 30 delovnih dni. V obdobju gradbenih del v najožjem varstvenem območju, naj se vzpostavi monitoring vode na izviru Sorica 2. Vzorčuje naj se dvakrat tedensko (oziroma se ustrezno prilagodi glede na čas gradbenih del). V okviru analize naj se določi motnost vode, mineralna olja in mikrobiologijo.
– Za čas gradbenih del znotraj najožjega varstvenega območja Sorica 2, naj se preuči možnost, da bi izklopili izvir Sorica 2 in bi oskrba temeljila le na izviru Ron.
– V času gradbenih delih v najožjem varstvenem pasu je obvezen stalen hidrogeološki nadzor.
– V času neuporabe delovnih strojev (npr. čez noč), ti ne smejo stati znotraj vodovarstvenega območja.
– Gorivo je obvezno točiti izven vodovarstvenega območja.
– Izvajalec mora imeti pripravljena absorbcijska sredstva za sanacijo morebitnega onesnaženja z mineralnimi olji.
(7) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov spremljanja in nadzora, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve;
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve;
– sanacije poškodovanih območij, naprav in drugih prostorskih sestavin;
– sprememba rabe prostora;
– posegi v tla se opravljajo pod stalnim nadzorom vodje gradbišča;
– drugi ustrezni ukrepi.
38. člen
(dodatne obveznosti investitorja in izvajalca)
(1) Na območju naravnih vrednot ali v njihovi neposredni bližini je ob morebitnih posegih, ki bi lahko kakor koli ogrozili območje, potrebno zagotoviti naravovarstveni nadzor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Kranj.
(2) Dovozne poti do stebrov daljnovoda morajo; kar se da najbolj; potekati po obstoječih cestah in vlakah. Po izvedenih gradbenih delih je potrebno površine v čim večji meri vrniti v stanje pred posegom, razen na območjih, kjer so s tem odlokom določene drugačne ureditve.
(3) Dovozne poti, ki so bile narejene izključno zaradi montaže in za poznejša vzdrževalna dela ne bodo več potrebne, se ponovno uredijo v tako stanje, kakršno je bilo pred gradnjo daljnovoda, razen če se investitor z lastnikom ne dogovori drugače.
(4) Morebitni odvečni odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd.
(5) Začasna skladišča opreme daljnovoda lahko izvajalec uredi le na zemljiščih, ki so znotraj ureditvenega območja iz 3. člena tega odloka.
(6) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih prometnicah ter začasnih gradbenih površinah in odstraniti ves neporabljen material.
(7) Na delih trase, kjer daljnovod križa oziroma se približuje sedanjemu 20 kV daljnovodu oziroma nadzemni nizkonapetostni mreži, je potrebno med gradnjo daljnovoda zagotoviti primerne varnostne ukrepe. Odmiki, križanja oziroma približevanja morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
39. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Organizacija gradbišča je omejena na ureditveno območje iz 1. člena tega odloka.
(2) Uredi se čiščenje oziroma pranje blata s koles vozil, ki zapuščajo gradbišče.
(3) Za potrebe gradbišča se uporabljajo obstoječe ceste in poti, novih dostopnih poti naj bo čim manj. Poleg obveznosti, navedenih v prejšnjih členih, so obveznosti investitorja in izvajalca med gradnjo tudi:
– zagotovitev ustreznega motornega prometa in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– ustrezna ureditev vseh cest, ki bi morebiti služile obvozu ali prometu med gradnjo pred začetkom del, po končani gradnji pa sanacija vseh poškodb;
– ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav ter drugih objektov, po končani gradnji pa sanacija poškodb;
– v primeru nezgode zagotovitev takojšnjega ukrepanja ustrezno usposobljenih delavcev.
(4) Pri delih z gradbenimi stroji, dvigali in pri raznih montažnih delih ter prevozu mora biti upoštevana najmanjša varnostna razdalja približevanja faznim vodnikom.
40. člen
(odpadki)
(1) Gradbene odpadke, ki bodo nastali v času gradnje, je potrebno na izvoru zbirati po vrstah odpadkov ter jih predajati predvsem pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem zaradi njihove ponovne uporabe, če to ne bo mogoče, pa pooblaščenim odstranjevalcem gradbenih odpadkov.
(2) Pri gradnji in obratovanju posega bodo nastajali kot odpadki tudi drevesa in grmovje. Drevesa je treba koristno uporabiti kot surovine ali gorivo, vejevje, grmovje in korenine dreves pa naj se uporabi za kompostiranje na mestu gradnje ali v ustreznih kompostarnah.
41. člen
(razmejitev financiranja prostorske ureditve)
Razmejitev investicij med upravljavcem daljnovoda in upravljavci državne, lokalne in energetske infrastrukture se določi na podlagi predpisov, ki urejajo posamezno področje infrastrukture.
42. člen
(razmejitev in primopredaja)
(1) Investitor daljnovoda mora poskrbeti za primopredajo vseh objektov in naprav, ki jih v skladu z veljavno zakonodajo ne bo prevzel v upravljanje, in pripraviti ustrezne razmejitve ter predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem.
(2) Po končani gradnji so upravljavci tiste infrastrukture, ki ni daljnovod Železniki-Bohinj (prometne in vodnogospodarske ureditve, komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in vodi ter drugi vodi in naprave), dolžni le-te prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
43. člen
(dodatne obveznosti)
(1) Poleg obveznosti, navedenih v predhodnih členih, so obveznosti investitorja in izvajalcev še:
– nadomestiti izpad dohodka od kmetijskih površin, ki bodo začasno izvzete iz kmetijske rabe,
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci,
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih objektih in napravah,
– kriti stroške zaradi zaščite, prestavitve, nadzora, zakoličenja tras obstoječe infrastrukture in morebitnih poškodb, prekinitev prometa, ki bi nastale zaradi gradnje daljnovoda,
– vzdrževanje vegetacije ob stebrih,
– ureditev dostopov do zemljišč in objektov, ki v občinskem podrobnem prostorskem načrtu niso opredeljeni, so pa utemeljeni in zahtevani v postopku zaslišanja prizadetih strank.
(2) Investitor mora kriti tudi nastale stroške, ki niso zajeti s tem odlokom, a se kot vzrok njihovega nastanka ugotovi zaradi izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(3) Med predstavniki Občine Železniki oziroma lokalne skupnosti in investitorjem se do 30. 9. 2009 sklene pisni sporazum o nadaljnjem sodelovanju do izgradnje daljnovoda. Pisni sporazum štev. 01/2009 z dne 3. 6. 2009 je sestavni del prilog Občinskega podrobnega prostorskega načrta.
IX. ODSTOPANJA
44. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Za lociranje daljnovodnih stebrov se upoštevajo koordinate Gauss-Kruegerjevega geodetskega sistema, ki so določene v obrazložitvi občinskega podrobnega prostorskega načrta. Dopustna so odstopanja oziroma tolerance od navedenih na podlagi določil, navedenih v certifikatu geodetskega načrta. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbami drugega odstavka tega člena.
(2) Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, tras, lokacij, višin, globin in dimenzij ter tehnologije gradnje objektov, vodov, naprav in zasaditev, določenih z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z energetsko-tehničnega, prometnega, oblikovalskega in okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, določene z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(3) Vse dimenzije in ureditve, navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu z določili občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(4) Napenjalni stebri se lahko pomikajo ± 15,0 m v smeri ene izmed osi kota. V primeru premika kotnega stebra se dopušča premik nosilnega stebra izven koordinat, vendar največ za ± 10% od njega. Dovoljeni so tudi pomiki stebrov v osi daljnovoda ± 25,0 m glede na določene koordinate stebrov.
(5) Toleranca višine stebrov je ± 5% njegove višine. Za stebre, kjer se bo zaradi večjih prečnih profilov terena uporabljalo različne noge stebrov je toleranca ± 10% njegove višine.
X. OMILITVENI UKREPI
45. člen
(splošni omilitveni ukrepi)
(1) V območju površinskih voda je potrebno gradbena dela izvajati vedno v suhem, da se ne povečuje kalnost voda, kar se doseže z začasno in čim manj obsežno preusmeritvijo toka površinske vode, ki se povrne v obstoječe stanje po končanju gradbenih del. Pri gradbenih delih je treba onemogočiti odlaganje prahu v vodno maso s preprečevanjem prašenja ter iztekanje cementnega mleka v vodno maso s tesno zgraditvijo opažev.
(2) Po vsakem posegu v primarno vodovodno omrežje ali po ugotovitvi vpliva gradbenih del na kvaliteto pitne vode je treba zagotoviti učinkovito dezinfekcijo vodovodnega omrežja.
(3) Ukrepi za zaščito tal
– Za preprečitev onesnaževanja tal z nevarnimi snovmi (motorna olja, goriva, hidravlična olja ...) je treba pri gradnji uporabljati le dobro vzdrževana vozila in gradbene stroje ter za delavce napisati navodila za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru razlitja nevarnih snovi ter za pobiranje nevarnih snovi zagotoviti ustrezne posode in absorbcijska sredstva.
– Pred začetkom gradnje je treba izdelati popis erozijsko prizadetih tal v območju trase daljnovoda (15 m na vsako stran daljnovoda).
– Vse travnate površine, ki so bile tekom gradnje prizadete, je treba po končanju gradbenih del izravnati in povrniti v prejšnje stanje ter zatraviti s sejanjem semen avtohtonih trav, za kar se v fazi priprave projekta pripravi poseben načrt. Tla na mestu gradnje stebrov je treba po končanju gradbenih del povrniti v osnovno stanje, na gozdnih površinah pa tudi zasaditi z avtohtono grmovno vegetacijo.
(4) Pri prevozu gradbenih odpadkov je treba le te na tovornih vozilih pokriti, preden tovorna vozila zapustijo mesto gradnje, da se preprečuje padanja delcev gradbenih odpadkov s tovornih vozil na prometnice v času prevoza odpadkov, kar povečuje emisije prahu v zrak, predvsem v suhem in vetrovnem vremenu.
(5) Ukrepi za zaščito pred hrupom:
– Pred začetkom gradnje je treba zagotoviti meritve hrupa obstoječega stanja v naseljih Bohinjska Bistrica, Sorica in Železniki ter pri načrtovanju izvajanja gradbenih del upoštevati obstoječe ravni hrupa, predvsem pri načinu izvajanja helikopterskih prevozov.
– V času gradbenih del je treba uporabljati gradbeno mehanizacijo in tovorne žičnice s tako zvočno močjo in maksimalno toliko časa na dan, da dovoljene ravni kazalcev hrupa ne bodo presežene.
– Platoje za helikopterske prevoze je potrebno locirati minimalno 150 m stran od najbližjih stanovanjskih hiš ter prelete organizirati tako, da ne potekajo čez naselja.
(6) Kolikor upravljavec daljnovoda dovoli gradnjo v varovalnih pasovih daljnovoda, se stanovanjski objekti v teh pasovih lahko gradijo le v primeru, da mejne vrednosti za elektromagnetno sevanje za I. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem (bivalno okolje) za te stanovanjske objekte niso presežene.
(7) Na območju pričakovanih podzemnih naravnih vrednot je velika možnost odkritja geomorfoloških naravnih vrednot. Za celotno območje velja, da je v primeru odkritja jam med izvajanjem del potrebno upoštevati Zakon o varstvu podzemnih jam. V skladu z 22. členom Zakona o varstvu podzemnih jam in 74. členom Zakona o ohranjanju narave je lastnik zemljišča, na katerem je bila med gradnjo objektov odkrita jama, ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, dolžan omogočiti raziskavo jame. Najdbo mora najditelj prijaviti ministrstvu. Hkrati mora jamo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.
(8) Pred začetkom gradnje je treba izdelati geološko geomehansko študijo za traso daljnovoda, ki poteka v območju protierozijskih ukrepov ter v njej natančno določiti specifične protierozijske ukrepe za čas gradnje.
(9) V času obratovanja daljnovoda je treba zagotoviti redni letni pregled stabilnosti tal na trasi daljnovoda ter v primeru ugotovitve napredovanja erozijskih žarišč ustrezno ukrepati.
(10) Za območja varovalnih gozdov je treba upoštevati omilitvene ukrepe, ki jih bo določilo Ministrstvo pristojno za gozdove v dovoljenju za posege na območju varovalnih gozdov.
(11) Ukrepi za zaščito zraka
– Emisije prahu na gradbiščih je treba preprečevati v času gradnje z vlaženjem sipkih gradbenih materialov in makadamskih transportnih poti v suhem in vetrovnem vremenu ter preprečevati raznos zemlje in blata iz gradbišč na prometnice z zagotavljanjem čiščenja koles vozil preden ta zapustijo gradbišče.
– Pri prevozu gradbenih odpadkov je treba le te na tovornih vozilih pokriti, preden tovorna vozila zapustijo mesto gradnje, da se preprečuje padanja delcev gradbenih odpadkov s tovornih vozil na prometnice v času prevoza odpadkov.
(12) Ukrepi za varovanje narave:
– Na območju trase je med stebri SM1 – SM28, SM 60 – SM 69, SM 72 – SM 79, SM 89 – SM112 na gozdnatih območjih zaradi varovanja gozdnih habitatnih tipov potrebno upoštevati enake omilitvene ukrepe, ki smo jih določili za upoštevanje v Natura območju Ratitovec. Novo izdelane poti na območju travišč na zgoraj navedeni trasi, ki po končani gradnji ne bodo več v uporabi, je potrebno splanirati in zatraviti z avtohtonimi travnimi mešanicami (seneni drobir sena iz okoliških travnikov). Po izvedbi gradnje stebrov je potrebno zemljišče okrog stebrov povrniti v prvotno stanje.
– Na območju trase kablovoda vzhodno od železniškega nasipa železniške proge Bohinjska Bistrica je v dolžini 120 m potrebno zaradi varovanja travniških habitatnih tipov upoštevati enake omilitvene ukrepe kot smo jih določili za upoštevanje v Natura območju Bohinjska Bistrica.
(13) Ukrepi za zaščito na območjih, ki so zavarovana kot naravne vrednote:
Kjer bodo dela poteka na območjih, ki so zavarovana kot naravne vrednote, je potrebno upoštevati varstvene in razvojne usmeritve, ki so podane v Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06).
Na hidroloških naravnih vrednotah veljajo ukrepi:
– Gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja tako, da se izkoristijo vse možne tehnične ali druge rešitve, da se naravna vrednota ne poškoduje ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.
– Objekte in naprave za različne namene se na naravni vrednoti namešča oziroma se njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti vodnega toka, da se ne spreminja ali vsaj bistveno ne spreminja količina vode in hitrost pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka, oblika in dno struge vodotoka, da se bistveno ne spremenijo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Na slapiščih, slapovih in v koritih se ohranja naraven pretok.
– Urejanje voda se izvaja sonaravno, tako da se v največji možni meri ohranjajo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
– Ne slabša se kvalitete vode, ne spreminja se temperature vode. Onesnaženo vodo se prednostno očisti.
– Na naravno vrednoto se ne odlaga odpadkov.
– V obrežno vegetacijo se posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem, zasajanjem, tako da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja.
(14) Na površinskih geomorfoloških naravnih vrednotah veljajo tudi naslednji ukrepi:
– Gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja tako, da se izkoristijo vse možne tehnične ali druge rešitve, da se naravna vrednota ne poškoduje ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.
– Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje, zasipavanje) se na naravni vrednoti izvaja tako, da se ohranjajo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.
– Vibracije zaradi eksplozij ali iz drugih virov smejo biti tolikšne, da ne ogrozijo stabilnosti naravne vrednote.
– Odpadkov in drugega materiala, vključno z odpadnim izkopnim ali gradbenim materialom, se ne odlaga ali skladišči na naravni vrednoti.
(15) Ukrepi za varovanje kulturne krajine:
– Za čim manjšo vidno izpostavljenost daljnovoda glede na mikrolokacijo v prostoru je treba pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja upoštevati zasnovo projektnih rešitev za urbanistično in krajinsko arhitekturno oblikovanje.
(16) Ukrepi za varovanje zdravja ljudi:
– Pri križanjih trase kablovoda z vodovodom je treba upoštevati minimalne odmike trase kablovoda od poteka vodovoda.
– Po vsakem posegu v primarno vodovodno omrežje (prestavitve vodovoda zaradi poteka kablovoda) ali po poslabšanju kvalitete pitne vode zaradi izvajanja gradbenih del v VVO je treba zagotoviti učinkovito dezinfekcijo vodovodnega omrežja.
– Pri gradnji daljnovoda v območju zajetja Nemški Rovt mora gradnjo nadzorovati hidrogeolog.
– Pri gradnji daljnovoda v območju zajetja Nemški Rovt je treba dnevno nadzorovati motnost pitne vode vodovoda Nemški Rovt zaradi morebitnega vpliva gradbenih del na kaljenje vode.
– Investitor daljnovoda mora za nadzor nad pitno vodo v času izvajanja gradbenih del v VVO Nemški Rovt in v VVO zajetja Sorica 2 pred začetkom gradnje s pogodbo pooblastiti upravljavca vodovoda ali ustrezno strokovno inštitucijo za kontrolo kvalitete pitne vode na zajetjih:
– Nemški Rovt: motnost pitne vode vsak dan.
– Sorica 2: motnost vode, mineralna olja in mikrobiološke preiskave 2-krat tedensko.
46. člen
(omilitveni ukrepi za Natura območja)
(1) Natura območje Ratitovec:
– Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta in v njegovi okolici na Natura območju Ratitovec se je potrebno v času izvajanja sečnje in izvajanja gradbenih del s stroji izogniti območij z obstoječimi gozdnimi jasami in gozdnim čistinami z grmovno in zeliščno vegetacijo, in sicer z uporabo obstoječih gozdnih poti, oziroma kjer se gozdnim jasam in gozdnim čistinam ni mogoče popolnoma izogniti, naj se vanje posega minimalno.
– Pri izvajanju sečnje gozda v koridorju daljnovoda na Natura območju Ratitovec naj se ta izvaja tako, da ne bodo poškodovana ostala drevesa v bližini. Pri izvajanju sečnje je potrebno ohraniti podrast gozda in morebitno grmiščno vegetacijo ter na območju pustiti manjše veje posekanih listnatih dreves za zaščito tal pred izsušitvijo. Na območju je na strmih predelih potrebno ohraniti tudi vse drevesne panje in posamezna posekana debla dreves manj uporabnih sortimentov prečno na pobočje, da se prepreči nastanek erozijskih žarišč.
– Pri širjenju obstoječih gozdnih poti se je potrebno čimbolj izogniti obstoječi drevesni vegetaciji, prav tako pri izdelavi novih dostopnih poti do stebrov. Nove dostopne poti je potrebno po končanju gradnje daljnovoda v ustrezni sezoni povrniti v obstoječe stanje in sicer izsekana območja s pogozditvijo z avtohtonimi listavci, predvsem z navadno bukvijo. Ohrani naj se čim manjši del novo izdelanih poti in sicer le te, ki so nujno potrebne za vzdrževanje trase.
– V času gradnje daljnovoda naj se ne posega v skalnate stene sredi gozdnatih pobočij.
– Odvečni izkopni material naj se ne odlaga na gozdnato območje in na območje obstoječih gozdnih jas in gozdnih čistin, tako da se sproti odvaža na deponijo izven Natura območij.
– Pri vzdrževanju trase daljnovoda je potrebno izvajati selektivno sečnjo z ohranjanjem grmovne zarasti pod žicami daljnovoda in s postopno vedno višjimi drevesi proti robnim delom trase za zaščito novo nastalega roba gozda. Pri vzdrževanju trase naj se do območja trase dostopa po obstoječih gozdnih poteh.
(2) Natura območje Jelovica:
– Na Natura območju Jelovica in v vplivnem območju, ki ga ima plan na Natura območje, to je med stebri SM 37 – SM 40, SM 69 – SM 72, SM 80 – SM 95 naj se sečnja dreves in spravilo lesa ne izvaja med 1. februarjem in 30. julijem. Med stebri SM 77 – SM 80 naj se sečnja dreves in spravilo lesa ne izvaja med 1. januarjem in 30. julijem. Gradnja in vzdrževanje trase daljnovoda naj se med stebri SM 37 – SM 39, SM 69 – SM 72 in SM 80 – SM 95 ne izvaja v obdobju 1. februar–15. avgust, prav tako pa naj se gradnja in vzdrževanje trase med stebri SM 77 – SM 81 zaradi zagotavljanja miru v razmnoževalnem obdobju ptic ter v času njihovega gnezdenja in vzreje mladičev na območju ne izvaja v obdobju 1. januar–15. avgust.
– Pri izvajanju del na trasi na Natura območju je potrebno posebej paziti, da se ne izravnava podlage oziroma gozdnih tal, ki so tu v obliki kotanj in grbinasta.
– Na Natura območju je potrebno na trasi tako v času izvajanja sečnje lesa in gradbenih del kot v času vzdrževanja trase puščati mrtvi les (sušice dreves, štori, posamezna podrta ostarela debla dreves, drevesa z dupli).
– Pri izvajanju sečnje gozda v koridorju daljnovoda na Natura območju Jelovica naj se ta izvaja tako, da ne bodo poškodovana ostala drevesa v bližini. Pri izvajanju sečnje je potrebno ohraniti podrast gozda in morebitno grmiščno vegetacijo ter manjše ostanke posekanih listnatih dreves za zaščito tal pred izsušitvijo.
– Po izvedbi gradnje stebrov daljnovoda je potrebno zemljišče okrog stebrov povrniti v prvotno stanje in sicer na gozdnatem območju zasaditi z avtohtono grmovno vegetacijo, ki uspeva na območju.
– Nove gozdne poti na Natura območju naj se izdeluje previdno in s čim manj ravnanja tal oziroma planiranja terena, le te naj se v čim večji meri po končanju del povrne v prvotno stanje s pogozdovanjem z avtohtonimi listavci (navadna bukev) in iglavci (navadna smreka, bela jelka).
– Na Natura območju naj izvajanje sečnje in gradbenih del ter izdelavo gozdnih poti nadzira naravovarstveni nadzornik Zavoda RS za varstvo narave, OE Kranj.
– Pri vzdrževanju trase daljnovoda je potrebno izvajati selektivno sečnjo z ohranjanjem grmovne zarasti pod žicami daljnovoda in s postopno vedno višjimi drevesi proti robnim delom trase za zaščito novo nastalega roba gozda. Pri vzdrževanju trase naj se do območja trase dostopa po obstoječih gozdnih poteh.
– Odvečni izkopni material naj se ne odlaga na gozdnato območje in na območje obstoječih pašnikov, ampak se sproti odvaža na deponijo izven Natura območij.
– Pri daljnovodu na Natura območju Jelovica in daljnovodu, ki ima na Natura območje Jelovica le daljinski vpliv, to je med stebri SM 36 – SM 40, SM 69 – SM 72, SM 77 – SM 95, morajo biti izolatorji na stebrih, kjer je tehnično mogoče (nosilni stebri), obrnjeni navzdol in dolgi vsaj 60 cm, razdalja med dvema žicama oziroma prevodnikoma mora biti v horizontalni smeri minimalno 140 cm in v vertikalni smeri prav tako minimalno 140 cm.
– V času sečnje, gradnje in vzdrževanja trase daljnovoda je na Natura območju potrebno ohraniti vsa mravljišča.
(3) Natura območje Nemški Rovt
– Izvajanje sečnje in gradbenih ter vzdrževalnih del na Natura območju naj poteka le v dnevnem času oziroma pri dnevni svetlobi brez uporabe umetnih svetil.
– Pri izvajanju sečnje gozda na Natura območju Nemški Rovt v koridorju daljnovoda naj se ta izvaja tako, da ne bodo poškodovana ostala drevesa v bližini. Pri izvajanju sečnje je potrebno ohraniti podrast gozda in morebitno grmiščno vegetacijo ter manjše ostanke posekanih listnatih dreves za zaščito tal pred izsušitvijo. Na Natura območju je potrebno na robnem območju koridorja urediti in vzdrževati gozdni rob.
– Manjše travniške površine na Natura območju, ki so prisotne na območju trase in v njenem vplivnem območju znotraj gozdnatih območij je potrebno ohraniti v obstoječem stanju in nanje čim manj posegati z mehanizacijo.
– Nove dostopne naj se po končanju del v čim večji meri povrne v prvotno stanje s pogozdovanjem z avtohtonimi listavci (navadna bukev) in iglavci (navadna smreka, bela jelka).
– Pri vzdrževanju trase daljnovoda je potrebno izvajati selektivno sečnjo z ohranjanjem grmovne zarasti pod žicami daljnovoda in s postopno vedno višjimi drevesi proti robnim delom trase za zaščito novo nastalega roba gozda. Pri vzdrževanju trase naj se do območja dostopa po obstoječih gozdnih poteh.
– Odvečni izkopni material naj se sproti odvaža na deponijo izven Natura območij.
– Pri daljnovodu na Natura območju Nemški Rovt in daljnovodu, ki ima na to Natura območje le daljinski vpliv, to je od stebra SM 111 do SM 116, morajo biti izolatorji na stebrih, kjer je tehnično mogoče (nosilni stebri) obrnjeni navzdol in dolgi vsaj 60 cm, razdalja med dvema žicama oziroma prevodnikoma mora biti v horizontalni smeri najmanj 140 cm in v vertikalni smeri prav tako minimalno 140 cm.
(5) Natura območje Bohinjska Bistrica
– Izkop zemljine na Natura območju naj se izvaja s čim manjšimi gradbenimi stroji, s katerimi se lahko posega le na območje trase.
– Izkopani material, ki se bo uporabil za zasutje gradbene jame, je potrebno začasno odlagati izven območja travišč na obeh straneh trase, z gradbeno mehanizacijo pa se ne sme posegati v travišče železniškega nasipa, razen na območju, kjer se predvideva podvrtavanje tega nasipa.
– Odvečni izkopni material naj se sproti odvaža na deponijo izven Natura območij.
– Območje poškodovanega travišča na Natura območju je potrebno po končanem posegu povrniti v obstoječe stanje in sicer tako, da se pred začetkom del travna ruša odstrani in shrani na primerni lokaciji, prav tako se shrani plast humusa, po končanih delih pa se območje zasadi z deponirano travno rušo.
– Izvajanje gradbenih del naj poteka le v dnevnem času oziroma pri dnevni svetlobi brez uporabe umetnih svetil.
47. člen
(omilitveni ukrepi za območja kulturne dediščine)
– Pri načrtovanju daljnovoda ob vplivnem območju objektov kulturne dediščine ESD 2249: Prtovč-Cerkev Manje Pomočnice in v dediščinski kulturni krajini ESD 12620 Spodnje Danje – Kulturna krajina Sonca – Danje – Torka, ter pod območje naselbinske dediščine ESD 20462: Spodnje Danje – Vas z izrazito prostorsko dominanto, ki jo predstavlja enota ESD 2287: Spodnje Danje-Cerkev sv. Marka, je treba načrtovati lokacije stojnih mest tako, da načrtovani tehnično čim nižji predalčni stebri ne bodo motili pogledov in značilnih vedut.
– Pri gradnji kablovoda, gradnji novih dopustnih poti ali gradnji stebrov je treba na območju registriranega arheološkega najdišča ESD 32 Bohinjka Bistrica – Arheološko najdišče Ajdovski Gradec v fazi priprave PGD dokumentacije opraviti arheološke raziskave (vrednotenje arheološkega potenciala). Na podlagi teh rezultatov se opredelijo nadaljnje potrebne raziskave, ki morajo biti izvedene pred gradnjo. V ostalih primerih gradnje pa je treba v času izvajanja zemeljskih del zagotoviti stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli (obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine in se dogovoriti o pričetku gradnje) in izvedbo zaščitnih izkopavanj v primeru potencialno odkritih najdišč.
– V fazi priprave PGD dokumentacije je treba na trasi daljnovoda opraviti arheološki terenski pregled na območjih na katerih ocena arheološkega potenciala še ni bila izvedena. Arheološki pregled je potreben zaradi določitve možnih arheoloških točk na lokacijah stebrov in predvidenih dovoznih poti. Na podlagi teh rezultatov se opredelijo nadaljnje potrebne raziskave, ki morajo biti izvedene pred gradnjo. Ob gradnji je potrebno zagotoviti arheološki nadzor nad zemeljskimi deli (obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine in se dogovoriti o pričetku gradnje).
– Pri prevozih skozi vplivno območje obeh cerkva in vasi Sp. Danje je treba paziti, da bodo kolesa tovornih vozil čista, da se po dostopnih poteh ne bo raznašala zemlja in blato in posledično sproščale emisije prahu v zrak, vsi odpadki na tovornih vozil pa morajo biti pokriti, da se pri prevozu odpadkov ne kadi oziroma odpadki ne padajo s tovornih vozil na lokalne ceste.
– Mikrolokacija stebrov mora biti določena tako, da le ti ne bodo ovirali pogledov na cerkev sv. Marka. Višina stebrov in napenjanje žic mora biti izvedeno tako, da bodo žice čim manj ovirale pogled na cerkev sv. Marka. V primeru, da je vrh stebra viden v veduti cerkve sv. Marka, je potrebno izvesti dodaten omilitveni ukrep: zasaditev (npr. visokodebelnega sadnega drevja) v pobočju pod cerkvijo.
– Pri gradnji v območju EŠD Bohinjska Bistrica – Arheološko najdišče Ajdovski Gradec je treba v času izvajanja zemeljskih del zagotoviti stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli in izvedbo zaščitnih izkopavanj v primeru potencialno odkritih najdišč.
XI. NADZOR
48. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor – Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49. člen
(občinski prostorski akti)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka se za ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta iz 3. člena tega odloka šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Občina Bohinj:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Radovljica za obdobje 1986–2000, Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/86, 23/88, 9/89, 4/90),
– Srednjeročni plan Občine Radovljica za obdobje 1986–1990 za območje nove Občine Bohinj, ustanovljene z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 19/97, 22/97),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Radovljica za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Radovljica od leta 1986 do leta 1990, oba za območje Občine Bohinj – sestavine prostorskega plana Občine Bohinj (UVOB, št. 5/04),
– Popravek odloka o dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Radovljica za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Radovljica za obdobje od 1986–1990 oba za območje Občine Bohinj (OB) – sestavine prostorskega plana Občine Radovljica (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 6/05),
– Občina Železniki:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1996–2000 za območje Občine Železniki (Uradni list RS, št. 75/98, 101/00, 79/04).
(2) Po pridobitvi uporabnega dovoljenja in ukinitvi občinskega podrobnega prostorskega načrta morata lokalni skupnosti v svojih prostorskih aktih vzpostaviti omejitev v širini 15,0 m na vsako stran od osi daljnovoda, kjer ni dovoljena sprememba rabe zemljišč v 1. območje varstva pred elektromagnetnimi sevanji.
(3) Lokalni skupnosti morata v svoje prostorske akte vnesti omejitev, da je potrebno za vsako prostorsko ureditev ali gradnjo v koridorju 6,5 m za kablovod in 15,0 m za daljnovod od osi daljnovoda na vsako stran pridobiti smernice, mnenja, projektne pogoje in soglasja upravljavca daljnovoda.
50. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenje.
Št. 351-00-3/2005-47
Bohinj, dne 11. junija 2009
Župan
Občine Bohinj
Franc Kramar l.r.
Št. 015-3/2009-022
Železniki, dne 4. junija 2009
Župan
Občine Železniki
Mihael Prevc l.r.