Uradni list

Številka 44
Uradni list RS, št. 44/2009 z dne 12. 6. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 44/2009 z dne 12. 6. 2009

Kazalo

2214. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti v Občini Šentrupert, stran 6227.

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99 in 59/99), 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list RS, št. 26/90), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97 in 73/98) in 19. ter 104. člena Statuta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 12/07) je Občinski svet Občine Šentrupert na 23. seji dne 21. 5. 2009 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti v Občini Šentrupert
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa način in čas pokopa ter prekopa, zvrsti grobov, okvirne tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču, posege na objektih in v prostor na pokopališču, mirovalno dobo za grobove, pogrebne svečanosti in druge zadeve v zvezi s pokopališčem na območju Občine Šentrupert.
2. člen
Na pokopališču se pokopavajo vsi umrli v območju, za katerega je pokopališče namenjeno, razen, če je umrli pred smrtjo izrazil željo, da želi biti pokopan na pokopališču v drugem kraju, ali če tako želijo svojci umrlega.
3. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter dejavnost urejanja pokopališč se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba, ki jo v skladu z veljavnimi predpisi izvaja javno podjetje Komunala Trebnje d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec pokopališke dejavnosti).
Ne glede na prejšnji odstavek dejavnost upravljanja pri urejanju pokopališča v delu, ki se nanaša na razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov, vodenje evidence o grobovih in pokopanih ter katastra pokopališča, oddajanje grobnih prostorov, sklepanje najemnih pogodb ter vodenje evidence o sklenjenih najemnih pogodbah izvaja Občina Šentrupert (v nadaljevanju: upravljavec) v sodelovanju z izvajalcem pokopališke dejavnosti. Upravljanje pokopališča in nadzor nad upoštevanjem pokopališkega reda ter preostali del dejavnosti urejanja pokopališč opravlja izvajalec pokopališke dejavnosti.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
4. člen
Umrle se čuva v mrliški vežici ali izjemoma na domu pokojnika. Posmrtni ostanki se morajo prepeljati s kraja smrti na kraj, kjer se čuva le z avtomobilom za prevoz posmrtnih ostankov (mrliški furgon), v transportni, nepropustni krsti.
Če je bil vzrok smrti nalezljiva bolezen, je treba posmrtne ostanke zaviti še v mrtvaški prt, prepojen z antiseptično raztopino. Prevoz posmrtnih ostankov z avtobusom, avtomobilom ali tovornjakom je dovoljen samo, če se ne vozijo hkrati z njim potniki ali drug tovor in so posmrtni ostanki opremljeni v skladu z določili tega člena.
Izjemoma se lahko prevoz ali prenos umrlega v težko dostopnih krajih in ob neugodnih vremenskih razmerah s kraja smrti, opravi tudi v skladu s krajevno običajnim načinom. Prenos na pokopališče je dovoljen po tem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
5. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji. Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma v primeru, da umrli ni imel svojcev, odloča o načinu pokopa za zadeve socialnega skrbstva pristojen organ občine v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega.
6. člen
Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi njenega dejanskega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi. Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti. Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi izvajalcu pokopališke dejavnosti, ki v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb, določi točen čas pokopa. Z njim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
7. člen
Pokop se opravi na pokopališču. Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
Dovoljeni so naslednji načini pokopa:
– umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop,
– upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasični pokop ali v žarni grob,
– upepeljeni ostanki umrlega se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču ali izjemoma zunaj pokopališča, za kar da dovoljenje pristojna upravna enota.
8. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop. V primeru, da ni dedičev ali če niso le-ti sposobni poravnati stroške pokopa, poravna stroške občina v kateri je imel umrli stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti občine stalnega prebivališča, poravna stroške pokopa občina, v kateri je oseba umrla. Občina ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
9. člen
Na pokopališču v Občini Šentrupert se opravljajo pokopi vsak dan, v skladu z dogovorom med izvajalcem pokopališke dejavnosti in svojci umrlega. Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa izvajalec pokopališke dejavnosti. V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi samo na podlagi predhodnega soglasja izvajalca pokopališke dejavnosti.
III. IZKOP ALI PREKOP POSMRTNIH OSTANKOV
10. člen
Izkop ali prekop posmrtnih ostankov je dovoljen samo v navzočnosti pooblaščena zdravnika in zdravstvenega inšpektorja. Osebe, ki delajo pri izkopu ali prekopu posmrtnih ostankov, morajo med delom čez zaščitno obleko nositi gumijast predpasnik, dolge gumijaste rokavice in gumijaste škornje. Obleka in obutev se ne sme uporabljati v druge namene in se mora po vsaki uporabi očistiti in razkužiti.
11. člen
Izvedbo izkopa in prekopa oziroma prenosa žare opravi izvajalec pokopališke dejavnosti ali ustrezna druga pogrebna firma s soglasjem izvajalca pokopališke dejavnosti. Ob prekopu je potrebno neposredno okolico dezinficirati z ustreznim dezinfekcijskim sredstvom. Izvajalec pokopališke dejavnosti je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov, ter jih shraniti. Najdene predmete mora izvajalec pokopališke dejavnosti izročiti upravičencu, če je ta znan, sicer ravna v skladu z veljavnimi predpisi.
Izkop in prenos posmrtnih ostankov na drugo pokopališče mora biti izvedeno v istem dnevu, in sicer praviloma v času od 1. oktobra do 31. marca. Dovoljenje za izkop in prekop posmrtnih ostankov izda Občina Šentrupert, ko so izpolnjeni predpisani pogoji za izdajo zaprošenega dovoljenja in podana vsa soglasja najemnikov grobnega prostora na katerega se prekop nanaša.
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ
12. člen
Na pokopališču se pokopavajo:
– vsi umrli na območju, za katerega je pokopališče namenjeno,
– umrli v sosednjem naselju ali kakšnem drugem kraju, če je umrli pred smrtjo tako želel, oziroma če tako želijo svojci umrlega, ki imajo po zakonu pravico izbirati pokopališče,
– neidentificirane osebe, ki so umrle na območju, za katerega je pokopališče namenjeno.
13. člen
Za pokopališče mora upravljavec izdelati pokopališki kataster in načrt pokopališča (v nadaljevanju: pokopališki načrt) z razdelitvijo na pokopališka polja (oddelke), vrste grobov in grobove. Pokopališka polja, vrste grobov in grobovi morajo biti oštevilčeni. S temi označbami se vsi grobovi vpisujejo v pokopališko knjigo in kartoteko grobov, ki jo vodi upravljavec pokopališča.
14. člen
Na pokopališču so naslednje zvrsti grobov:
– klasični grobovi (enojni, dvojni, trojni, otroški, grobnice),
– žarni grobovi,
– skupna grobišča,
– prostor za anonimne pokope,
– prostor za raztrositev pepela.
Za otroške grobove se smatrajo grobovi, kjer so pokopani umrli otroci do 10 let in so grobni prostori ustreznih dimenzij.
Graditev novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena.
V žarne grobove se shranjujejo žare s pepelom umrlih. V en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar.
Na novem ali na delu pokopališča, kjer se grobovi urejujejo prvič, se pokop umrlih opravi po vrstnem redu grobov v dimenzijah, določenih s tem odlokom.
15. člen
Mere tlorisne površine grobnega prostora so naslednje:
– za enojni grob je širina do 1,1 m in dolžina do 2,20 m,
– za dvojni grob je širina do 2 m in dolžina do 2,20 m,
– za trojni grob je širina do 2,50 m in dolžina do 2,20 m,
– za žarni grob je širina do 0,80 m in dolžina do 0,80 m in
– za otroški grob je širina do 0,80 m in dolžina do 0,80 m,
– za grobnico je širina nad 2,50 m in dolžina nad 2,20 m.
16. člen
Grobišča so: kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni ali v izrednih razmerah. V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna pogodba.
Med skupna grobišča spadajo tudi obeležja v spomin žrtvam vojn. Na prostoru skupnih grobišč je posebej urejen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
17. člen
V mejah pokopališča so lahko območja za anonimne pokope ter za raztrositev pepela. Na teh območjih mora biti urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Na območju za raztrositev pepela so imena umrlih lahko napisana na skupnem nagrobniku.
18. člen
Jama za grob mora biti praviloma globoka 1,80 m. Če v času mirovalne dobe umre še kakšen svojec, je jamo dovoljeno poglobiti, da je v isti grob pred potekom mirovalne dobe možno izvršiti še en pokop. V takem primeru mora biti debelina plasti zemlje nad spodnjo krsto najmanj 0,10 m, nad zgornjo krsto pa najmanj 1,50 m.
Odmiki med grobovi v grobni vrsti smejo biti široki največ 0,5 m. Poti med grobovi morajo biti široke najmanj 0,5 m. Jama za žarni grob mora biti globoka 0,50 m.
Če se žara shrani v obstoječi enojni, dvojni, trojni ali otroški grob, se tak grob ne smatra kot žarni grob.
19. člen
Pokopališče mora biti ograjeno z ograjo in zimzelenim rastlinjem ter praviloma odmaknjeno od drugih objektov. V delih, kjer je pokopališče ograjeno z zidom, se nanj na novo ne smejo pritrjevati nagrobne plošče. Spomeniki, nagrobni okviri in druga znamenja ne smejo segati preko grobnega prostora.
Pokopališče mora imeti shrambo za orodje, urejeno smetišče oziroma kontejner za odlaganje in odvoz odpadkov, prostor za odlaganje odstranjenih spomenikov ter prostor za pričetek pogrebnih svečanosti. Način ureditve določi upravljavec pokopališča.
20. člen
Grobovi se lahko uredijo in nanje postavijo nagrobni spomeniki in druga obeležja v skladu s pokopališkim načrtom in s soglasjem izvajalca pokopališke dejavnosti.
Če najemnik groba postavi ograjo, se okvir, nagrobni spomenik ali drugo obeležje v nasprotju z opredelitvami pokopališkega načrta ali brez soglasja izvajalca pokopališke dejavnosti, mora nepravilnost odpraviti v 30 dneh po prejemu pisnega obvestila. V primeru, da najemnik nepravilnosti ne odpravi, opravi to izvajalec pokopališke dejavnosti na stroške najemnika.
21. člen
Za obdobje od pokopa do postavitve spomenika in v primerih, ko spomenik iz določenih razlogov ne bo postavljen, določi in postavi izvajalec pokopališke dejavnosti enotno obeležje, glede na minuli življenjski nazor umrlega. Za razširitev obstoječih pokopališč in za pokopališča na novih lokacijah, so dovoljena le enotna obeležja v predpisanih izmerah in odstopanjih skladno z načrtom pokopališča.
22. člen
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe, izjemoma v primeru opisanem v prvem odstavku 18. člena tega odloka.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče. Pred pretekom mirovalne dobe se sme grob prekopati le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in druge pravne osebe, ki imajo za to interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču po poprejšnjem soglasju najemnika groba, in le z dovoljenjem občine.
23. člen
Pokopališče se opusti na podlagi odločitve občine. Pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališča morata dati svoje mnenje pristojna zdravstvena inšpekcija in pristojni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
24. člen
Opuščeno pokopališče se sme po 10 letih od zadnjega pokopa uporabiti za ureditev parkov, za druge namene pa šele po 30 letih od zadnjega pokopa.
Preden se opuščeno pokopališče uporabi za druge namene, ga je treba prekopat, posmrtne ostanke pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
25. člen
Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pokopa. Sorodniki pokojnika oziroma najemniki groba sklenejo ob prijavi pokopa najemno pogodbo za grob z upravljavcem pokopališča, kadar gre za nov grob. Ob sklenitvi pogodbe se plača letno povračilo za grobnino (najem) in vzdrževanje grobnega prostora v Občini Šentrupert (v nadaljevanju: letno povračilo), ki ga določi upravljavec pokopališča. Če najemnik grobnega prostora spremeni bivališče ali se odseli, mora to javiti v roku 14 dni po preselitvi upravljavcu, da ta lahko v svoji evidenci spremeni naslov najemnika.
Grobni prostori se dajejo v najem na podlagi evidence prostih parcel, ki jo vodi upravljavec in za dobo 10 let. Najemnik grobnega prostora lahko po preteku mirovalne dobe in najemne pogodbe, prekine najemno pogodbo, sicer velja najemno razmerje naprej.
V primeru smrti najemnika groba, se morajo dediči v roku 2 mesecev izjaviti o novem najemniku groba.
26. člen
Za najem groba se plačuje letno povračilo, katero predstavlja sorazmerni del letnih stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču, glede na vrsto groba.
Cene pogrebnih storitev določa s posebnim cenikom izvajalec pokopališke dejavnosti s soglasjem upravljavca. Višino letnega povračila za najem in vzdrževanje grobnega prostora ter ceno dnevnega najema mrliške vežice na predlog občinske uprave določi Občinski svet Občine Šentrupert. Cene pogrebnih storitev sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa ter enostavno reprodukcijo na objektih in napravah, vezano na to dejavnost. Cene pogrebnih storitev morajo biti tržno primerljive in ne smejo presegati stroškov izvajanja te dejavnosti.
Višino letnega povračila izračuna Občina Šentrupert, s posebnim sklepom pa jo potrdi Občinski svet Občine Šentrupert.
Izvajalec pokopališke dejavnosti enkrat letno izstavi račune za letno povračilo. Če najemnik groba v roku petnajst dni računa ne poravna, mu izvajalec izstavi opomin. Če po izstavitvi opomina najemnik v roku petnajstih dni ne plača letnega povračila, poda izvajalec v roku šestih mesecev predlog za izvršbo na sodišče. Če najemnik odstopi od najemne pogodbe pred potekom mirovalne dobe mora plačati letno povračilo tudi za leta do konca poteka mirovalne dobe.
27. člen
Najemna pogodba za grob mora vsebovati:
– podatke o grobu in najemniku groba,
– minimalno dobo najema grobnega prostora,
– pravice in obveznosti upravljavca in najemnika groba,
– način plačevanja letnega povračila,
– ukrepe, če najemnik grobnega prostora ne bi uredil v skladu z ureditvenim načrtom pokopališča in določili tega odloka,
– ukrepe v primeru neizvrševanja pogodbenih obveznosti, možnost podaljšanja najemne pogodbe in
– razloge za predčasno prekinitev pogodbenega razmerja.
28. člen
Upravljavec pokopališča lahko razveljavi pogodbo:
– če letno povračilo s stroški izterjave za grob ni bilo izterjano na način iz četrtega odstavka 26. člena tega odloka,
– če računa za letno povračilo ni bilo moč izročiti najemniku groba in je preteklo eno leto od dneva zapadlosti računa,
– če najemnik grobnega prostora kljub večkratnemu opozorilu ne vzdržuje groba in s tem spomenik ogroža varnost ljudi ali zanemarjen grob zelo kvari estetski videz pokopališča,
– kadar tako nujno zahteva načrt preureditve pokopališča.
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen. Upravljavec pokopališča je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od 2 mesecev. Po preteku tega roka upravljavec pokopališča razveljavi najemno pogodbo.
29. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, ko se prekoplje in odda drugemu najemniku.
Najemnik grobnega prostora mora najkasneje v 6 mesecih po poteku ali razveljavitvi najemne pogodbe odstraniti opremo groba. Če tega, kljub opozorilu ne stori, opremo groba odstrani izvajalec pokopališke dejavnosti na stroške najemnika grobnega prostora.
Za minimalno vzdrževanje opuščenih grobov skrbi izvajalec pokopališke dejavnosti.
VI. RED NA POKOPALIŠČU
30. člen
Za red in vzdrževanje pokopališča je odgovoren izvajalec pokopališke dejavnosti. Ta skrbi za pokopališke poti, zgradbe, ograje, žive meje, spomenike in obeležja splošnega pomena ter druge komunalne naprave. Za red in vzdrževanje grobov so odgovorni najemniki grobov. Izvajalec pokopališke dejavnosti in najemnik groba lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba. Za sakralne objekte v sklopu pokopališča skrbi lastnik.
31. člen
Najemniki grobnih prostorov in obiskovalci pokopališča morajo:
– na pokopališču in objektih pokopališča izražati dostojanstvo do umrlih,
– redno vzdrževati grobove, odlagati odpadke v smeti in zabojnik za smeti,
– postavljati spomenike in urejati grobove v skladu z načrtom ureditve pokopališča,
– skrbeti, da ne poškodujejo grobov,
– obveščati upravljavce pokopališča o vseh pomembnejših spremembah v zvezi z najemom grobnega prostora.
Pred izkopom jame je izvajalec pokopa (grobar) dolžan ustrezno zavarovati sosednje spomenike in grobove ter paziti, da jih pri izkopu in zasipu jame ne poškoduje.
Kolikor nastane poškodba, najemnik groba lahko vloži pritožbo izvajalcu pokopališke dejavnosti.
V primeru neodziva na pritožbo, lahko najemnik vloži pritožbo na Občino Šentrupert.
32. člen
Najemnikom grobnih prostorov in obiskovalcem pokopališč ter mrliške vežice je prepovedano:
– nedostojno vedenje, vpitje, razgrajanje in podobno,
– stopanje in hoja po grobovih,
– prepovedano voditi živali na pokopališče,
– odlaganje smeti in drugih odpadkov izven določenega prostora,
– trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih,
– onesnaževanja pokopališča in poškodovanja prostorov, naprav, predmetov in nasadov,
– vožnja in puščanje koles in motornih vozil na pokopališču,
– poškodovanje grobov,
– odlaganje robnikov, spomenikov in drugega materiala, ki ostane od prenove grobov, v zabojnike ali koše za smeti.
VII. POGREBNE SVEČANOSTI
33. člen
Pogrebne svečanosti se opravijo v skladu z željami pokojnika oziroma naročnika pogreba in domačimi krajevnimi običaji ter v skladu s tem odlokom.
O poteku pogrebne svečanosti ter načinu priprave in vodenje le-te se dogovorijo svojci umrlega, izvajalec pokopališke dejavnosti in predstavnik verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
34. člen
O pogrebni svečanosti je izvajalec pokopališke dejavnosti dolžan obvestiti z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
35. člen
Pogrebna svečanost je praviloma javna. Po volji umrlega ali na zahtevo naročnika pogreba je lahko umrli pokopan v ožjem družinskem krogu ali pa se opravi anonimen pogreb s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru.
36. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza, ki pripelje pokojnika na kraj, od koder prične pogrebni sprevod.
Pred pričetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zaigra ali zapoje žalostinka. Po uvodni žalostinki se udeleženci razvrstijo v pogrebni sprevod.
37. člen
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost do groba na pokopališču. Na željo umrlega ali svojcev se lahko opravi verski obred v objektu, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov. Če umrli leži v mrliški vežici na pokopališču, se pogrebna svečanost opravi od mrliške vežice do groba.
38. člen
Vrstni red pogrebnih insignij se opravi na krajevno običajen način. Med insignije se šteje državna zastava z žalnim trakom ali črna zastava (če je bil umrli tuji državljan), verski simboli, prapori in nosilci vencev, odlikovanj ter drugih priznanj. Za insignijami sledijo godba, pevci ter predstavniki verske skupnosti, če so prisotni. Za krsto oziroma žaro sledijo svojci, nato pa drugi udeleženci pogreba.
39. člen
Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Ob robu se zvrstijo svojci, nosilci insignij, praporov, odlikovanj in vencev, govorniki, predstavnik verske skupnosti, če je ta navzoč in drugi udeleženci pogrebne svečanosti.
Pri odprtem grobu sledijo poslovilni govori predstavnikov družbene skupnosti in drugih udeležencev, pozdrav z zastavami in praporji, nastop godbe ali pevcev. Izvajalec pokopališke dejavnosti je dolžan poskrbeti za državno zastavo. V primeru nastopa godbe, lahko njeni člani začasno stojijo na nagrobnih obeležjih oziroma ploščadih, pri tem pa morajo paziti, da le-te ne poškodujejo.
40. člen
V primeru, da je navzoč predstavnik verske skupnosti, ta opravi svoj del svečanosti pred govorom predstavnikov družbene skupnosti. Udeleženci pogrebne svečanosti se poslovijo od pokojnika z mimohodom. Na krajevno običajen način lahko poslednji pozdrav pokojniku dajo tudi z rožami ali grudo zemlje, odvzeto z groba pokojnika.
41. člen
Če sodeluje pri pogrebnih svečanostih tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav umrlemu, je za zagotovitev popolne varnosti občanov in premoženja odgovoren poveljnik oziroma vodja enote.
42. člen
Za oborožene sile Republike Slovenije in organe za notranje zadeve, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov, veljajo njihova pravila.
43. člen
Najkasneje eno uro po končani slovesnosti, je izvajalec pokopa (grobar) dolžan grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
44. člen
Strokovni nadzor nad uresničevanjem oziroma izvajanjem tega odloka opravljata upravljavec in izvajalec pokopališke dejavnosti vsak v okviru svojih zadolžitev. Ostali nadzor opravljajo skladno s predpisi ustrezne inšpekcijske službe.
45. člen
Z globo 600 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
– opravi kamnoseška in druga obrtniška dela pri ureditvi grobov izven časa, določenega s tem odlokom oziroma posebnim soglasjem izvajalca pokopališke dejavnosti, in v času poteka pogreba,
– odlaga odstranjene nagrobne spomenike in drugo opremo na pokopališču.
Z globo 300 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
46. člen
Z globo 100 EUR, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek kaznuje posameznik za:
– nedostojno vedenje kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vstop s kolesom, kolesom z motorjem ali motornim vozilom in njihovo shranjevanje na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča,
– lepljenje plakatov, reklamnih obvestil in podobnega.
47. člen
Z globo 130 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, če poškoduje grobove, kostnice, mrliške veže, ograje, nasade ali druge naprave na pokopališču; poravnati mora tudi nastalo škodo, ki jo je utrpel najemnik groba ali izvajalec pokopališke dejavnosti.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se na območju Občine Šentrupert preneha uporabljati Odlok o pokopališkem redu v Občini Trebnje (Uradni list RS, št. 80/98).
49. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-0015/2009
Šentrupert, dne 22. maja 2009
Župan
Občine Šentrupert
Rupert Gole l.r.

AAA Zlata odličnost