Uradni list

Številka 17
Uradni list RS, št. 17/2009 z dne 6. 3. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 17/2009 z dne 6. 3. 2009

Kazalo

622. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š4 Dravlje, stran 2237.

Na podlagi 99. in 104. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 23. seji dne 26. 1. 2009 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š4 Dravlje
1. člen
V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š4 Dravlje (Uradni list SRS, št. 20/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 78/94, 22/98, 46/00, 85/02 – odločba US) se 1. člen spremeni tako, da se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo:
»ter spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š4 Dravlje s pogoji soglasodajalcev, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Ljubljana, Vojkova 57, pod številko projekta 5433 v novembru 2007.«.
2. člen
V 2. členu se pri oznaki območja urejanja »ŠS 4/1 Dravlje (del)« črta beseda »del« z oklepajem.
3. člen
V 4. členu se besedilo »javno zelenje« nadomesti z besedilom »zelene površine«.
4. člen
Za 4. členom se doda nov 4.a člen, ki se glasi:
»4.a člen
Pomen izrazov
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
Gradbena meja (GM) je črta, ki jo novo grajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele.
Pri posegih, ki so določeni z gradbenimi mejami so možni manjši zamiki navzven le, kadar gre za nadstreške, balkone ali fasadne poudarke, ki so pomembni za oblikovanje objekta in ne posegajo na in nad javne površine.
Spremembe velikosti kletnih etaž izven določenih gradbenih meja so možne v primeru tehnoloških in funkcionalnih zahtev pri racionalni zasnovi kleti in ob upoštevanju splošnih pogojev za gradnjo kleti.
Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Navznoter so dovoljeni le manjši zamiki delov fasade, ki so pomembni za oblikovanje objekta, navzven pa v primeru, če gre za balkone.
Regulacijska linija (RL) razmejuje obstoječe in predvidene površine v javni rabi (cestni svet, javne odprte površine) od površin v privatni rabi. Regulacijske linije cest se lahko spremenijo v soglasju z upravljavcem ceste.
Faktor izrabe gradbene parcele (FSI) je količnik med bruto etažno površino objekta nad terenom in površino gradbene parcele.
Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji (FZ) se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Pri izračunu se ne upoštevajo nadstreški (enostavni objekt).
Etažnost objekta je število uporabnih etaž objekta nad terenom: P pritličje, 1…nadstropje, M mansarda, T terasna etaža.
Klet (K) – del stavbe pod nivojem terena in pod pritličjem; število kletnih etaž (K) praviloma ni omejeno; pri gradnji pod terenom so omejitve v primeru visoke podtalnice in stabilnosti sosednjih objektov. Največjo dovoljeno globino v vodonosnik mora potrditi pristojna služba.
Kleti so namenjene servisnim dejavnostim za potrebe osnovnega objekta in parkirnim oziroma garažnim prostorom.
Mansarda (M) je del stavbe nad zadnjim nadstropjem in pod poševno streho.
Terasna etaža (T) je najvišja etaža objekta, ki je pozidana največ 75% predhodne etaže. Streha je ravna ali položna v naklonu do 10 stopinj.
Posebna merila in pogoji nadomeščajo skupna merila in pogoje, dodatna merila in pogoji pa dopolnjujejo skupna merila in pogoje.«.
5. člen
V 6. členu se za 4. točko doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š4 Dravlje, območje urejanja ŠS 4/1 Dravlje: regulacijska situacija, 1:1000; Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., št. 5433 v decembru 2007.«.
6. člen
Za 7. členom se dodata nova 7.a člen in 7.b člen, ki se glasita:
»7.a člen
V vseh območjih urejanja so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnje na mestu predhodno odstranjenega objekta,
– odstranitve objektov,
– vzdrževalna dela,
– gradnja kleti v objektih,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– gradnja objektov za obrambo in zaščito,
– vodnogospodarske ureditve.
7.b člen
Spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene v skladu z namembnostjo morfološke enote, če nova dejavnost ne povzroča motenj v okolju, funkcionalno zemljišče pa ustreza normativnim pogojem za izbrano dejavnost, vključno z normativom, ki določa potrebno število parkirnih mest.«.
7. člen
8. člen se spremeni tako, da se glasi:
»V morfoloških enotah z oznako 1 so dovoljeni naslednji posegi:
– rekonstrukcije objektov znotraj obstoječih gabaritov;
– preureditve strešnih konstrukcij za gradnjo mansardnih stanovanj;
– delitev oziroma združevanje stanovanj;
– postavitev kioskov za časopise, sezonskih gostinskih vrtov, spominskih obeležij in mikrourbane opreme;
– zasteklitev balkonov po enotnem projektu za objekt;
– gradnja parkirnih in garažnih objektov;
– urejanje odprtih površin (npr. zelenice, otroška in športna igrišča, pešpoti, kolesarske steze in ploščadi);
– postavitev ograje atrijskih stanovanj (po enotnem projektu objekta).
Preureditve in gradnje podstrešnih stanovanj so dovoljene le do skupne izrabe zemljišč FSI = 1 na morfološko enoto. V območjih z večjo izrabo od FSI = 1 je dovoljena le gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
Delitev stanovanj v več manjših enot je dovoljena če so zagotovljena parkirna mesta.
Spremembe namembnosti so v obstoječih objektih dovoljene za potrebe stanovanj, osnovne oskrbe, storitvenih dejavnosti, družbenih dejavnosti, zdravstva in kulturnih dejavnosti pod pogojem, da nova namembnost ne povzroča motenj v bivalnem okolju, funkcionalno zemljišče pa ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.«.
8. člen
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
»V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnja stanovanjskih objektov, nadzidave, prizidave in rekonstrukcije;
– odstranitve objektov;
– gradnje na mestu predhodno odstranjenega objekta;
– gradnja trgovskih in drugih objektov za storitvene dejavnosti;
– gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in predšolske vzgoje ter varstva starejših občanov;
– gradnja objektov za potrebe četrtnih skupnosti, družbenih organizacij, društev in sindikata;
– gradnja gospodarskih objektov in delavnic v kombinaciji s stanovanjskimi objekti;
– gradnja garaž na in pod terenom, urejanje parkirišč;
– postavitev nezahtevnih objektov za lastne potrebe, ograj in spominskih obeležij;
– urejanje odprtih površin (npr. zelenice, otroška in športna igrišča, pešpoti, kolesarske steze in ploščadi);
– spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih z drugimi namembnostmi in dejavnostmi, ki so dovoljene v tej morfološki enoti.
Dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov in prizidave so dovoljeni do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidane v primerjavi s 60% nepozidane površine gradbene parcele.
Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev in spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, kolikor nova dejavnost ne povzroča motenj v bivalnem okolju, funkcionalno zemljišče pa ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.
V morfoloških enotah 2A je izjemoma dopustna tudi gradnja večstanovanjskih stavb z največ tremi stanovanji, če se stavbe po velikosti in obliki skladajo s predpisano gradbeno strukturo morfološke enote, če se skladajo s prevladujočim morfološkim vzorcem naselja in če je gradbena parcela dovolj velika, da zagotavlja ostale lokacijske pogoje: število parkirnih mest, zelene površine in otroško igrišče, svetlobno tehnične pogoje in podobno.«.
9. člen
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
»V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja trgovskih lokalov za trgovino na drobno (osnovna oskrba in specializirana trgovina);
– gradnja objektov za storitvene dejavnosti;
– gradnja gostinskih lokalov;
– gradnja objektov splošnega družbenega pomena;
– gradnja upravnih in pisarniških stavb;
– urejanje odprtih površin (npr. zelenice, pešpoti, kolesarske steze in ploščadi);
– gradnja parkirnih in garažnih objektov;
– postavitev spominskih plošč, kipov, javnih kolesarnic, javnih telefonskih govorilnic, klopi, smetnjakov, turističnih tabel, stojal za kolesa, mikrourbane opreme;
– spremembe namembnosti in dejavnosti za potrebe zgoraj navedenih dejavnosti.
Zasnova objektov mora zagotoviti delno javen značaj pritličij.«.
10. člen
10.b člen se spremeni tako, da se glasi:
»V morfoloških enotah z oznako 5 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva, predšolske vzgoje in varstva starejših občanov;
– rekonstrukcije, prizidave, nadzidave obstoječih objektov;
– gradnje na mestu predhodno odstranjenega objekta;
– gradnja objektov za šport in rekreacijo;
– urejanje odprtih površin (npr. zelenice, otroška in športna igrišča, pešpoti, kolesarske steze in ploščadi);
– postavitev spominskih plošč, kipov, javnih kolesarnic, javnih telefonskih govorilnic, klopi, smetnjakov, turističnih tabel, stojal za kolesa, mikrourbane opreme.«
11. člen
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
»V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanje površin za športne prireditve in rekreacijo;
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali) ob popolni komunalni opremljenosti zemljišča;
– urejanje odprtih površin (npr. zelenice, otroška in športna igrišča, pešpoti, kolesarske steze in ploščadi);
– postavitev spominskih plošč, kipov, javnih kolesarnic, javnih telefonskih govorilnic, klopi, smetnjakov, turističnih tabel, stojal za kolesa, mikrourbane opreme.«
12. člen
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
»V morfoloških enotah z oznako 9 so dovoljeni naslednji posegi:
– urejanje zelenih površin;
– postavitev otroških igrišč in mikrourbane opreme;
– urejanje utrjenih površin in ureditev rekreacijskih poti;
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak.«.
13. člen
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»V rezervatih cest in v varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih je dovoljeno opravljati le tekoča vzdrževalna dela.
Izjemoma je v varovalnem pasu ceste znotraj zazidljivih površin ob soglasju upravljavca ceste dovoljena gradnja novih objektov, rekonstrukcija, prizidava in nadzidava obstoječih objektov ter naprav, če so posegi skladni z določili tega odloka, s prometnotehničnimi predpisi in če je predvidena dejavnost v mejah dovoljene hrupne obremenitve. Posegi v prostor v varovalnem pasu morajo biti v skladu z določili, ki veljajo za območje ob varovalnem pasu.
V rezervatih cest in znotraj regulacijskih linij cest so dovoljeni le posegi v zvezi s prometnim in komunalnim urejanjem.
V rezervatih in v varstvenih pasovih obstoječih in predvidenih železniških tirnih objektov in naprav so dovoljena vzdrževalna dela na obstoječih objektih. Gradnja novih objektov in naprav je dovoljena le izjemoma, v soglasju s pristojno službo.«.
14. člen
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
»V območjih urejanja z oznako ŠK, namenjenih kmetijski proizvodnji, so dovoljeni naslednji posegi:
– kmetijske prostorskoureditvene operacije in gradnja naprav, namenjenih izključno kmetijski in gozdnogospodarski dejavnosti, lovu in ribolovu;
– postavitev enojnih kozolcev;
– gradnja nujnih komunalno energetskih in prometnih infrastrukturnih objektov in naprav;
– gradnja objektov za potrebe zaščite in reševanja;
– urejanje vodnega režima;
– postavitev spominskih obeležij, turističnih oznak in usmerjevalnih tabel;
– postavitev naprav za potrebe monitoringa (meritve, zbiranje podatkov) za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti;
– postavitev nadstreškov ob postajališčih javnega prometa v varovalnem pasu ceste.«.
15. člen
14.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»V območjih z oznako R – razpršena gradnja, določenih z dolgoročnim planom, so ob pogoju skladnosti z današnjo rabo območja dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji, kot so hlevi, silosi, strojne lope, rastlinjaki, ipd. in gradnja stanovanjskega objekta v sklopu kmetije;
– rekonstrukcije znotraj obstoječih gabaritov objekta;
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov, razen na območjih:
– kjer je zgrajen le posamezen objekt, ki ne služi neposredno kmetijski dejavnosti;
– kjer so zgrajeni le pomožni objekti;
– v varstvenem območju vodnih virov kjer objektov ni možno priključiti na vodotesno kanalizacijsko omrežje, oziroma na površinah, ki so z odloki ali plansko varovane;
– ob sočasni odstranitvi obstoječega objekta tudi gradnja, ki po svojih gabaritih oziroma površini bistveno (10%) ne odstopa od obstoječega objekta;
– spremembe namembnosti nekmetijskih objektov za potrebe dejavnosti, ki po namenu ne odstopajo od ostalih dejavnosti v območju in ne povzročajo prekomernih motenj v okolju;
– postavitev ograj na funkcionalnem zemljišču objekta;
– gradnja nujnih komunalno energetskih in prometnih infrastrukturnih objektov in naprav;
– postavitev spominskih obeležij, turističnih oznak in usmerjevalnih tabel;
– postavitev objektov za potrebe monitoringa (meritve, zbiranje podatkov) za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti;
– gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– postavitev nadstreškov ob postajališčih javnega prometa v varovalnem pasu ceste.
Izjemoma je dovoljena novogradnja posameznega objekta, ki ne služi neposredno kmetijski dejavnosti, če gre za zgostitev razpršene gradnje kot zapolnitev vrzeli (vrzeli predstavljajo parcele velikosti do 1000 m2, ki so s treh strani obdane z zazidanimi parcelami, od tega vsaj z dveh s stavbami), vendar ne na območjih, kjer je zgrajen le posamezen objekt, ki ne služi neposredno kmetijski dejavnosti in na območjih, kjer so zgrajeni le pomožni objekti ter na območjih, ki so v varstvenem območju vodnih virov in objekta ni možno priključiti na kanalizacijsko omrežje. Novogradnje po velikosti in namenu ne smejo odstopati od ostalih objektov v območju.
Za posege v prostor veljajo skupna merila in pogoji tega odloka.«.
16. člen
V 15. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Za vse posege v vodotoke in v 20 m obvodnem pasu je treba pridobiti pogoje pristojne službe za vodno gospodarstvo in za varovanje narave.«.
17. člen
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Začasni objekti in naprave, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in proslavam in podobno se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna.
Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
Kioske za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov je dovoljeno postavljati na javnih površinah.
Kioski, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.
Objekte in naprave za oglaševanje je dovoljeno postavljati samo v skladu z določili splošnega akta, ki za območje MOL ureja merila za določitev lokacij ter druge pogoje za oglaševanje.
Postavitev objektov za oglaševanje na fasadah objektov ni dovoljena. Dovoljeni so izveski v pritličju objektov, vendar samo za podjetja in ustanove, ki imajo v objektu svoje prostore.«.
18. člen
Za 16. členom se doda nov 16.a člen, ki se glasi:
»16.a člen
Klimatsko napravo je dovoljeno namestiti na objekt tako:
– da na fasadi ne bo vidna (za balkonsko ograjo, na podstrešje, na teraso, znotraj objekta, na streho objekta),
– da naprava ne bo imela motečih vplivov na sosednje objekte oziroma stanovanja (hrup, zrak, odtok vode) in
– da ne bo spreminjala zunanjega izgleda objekta.
Nameščanje klimatskih naprav na fasado večstanovanjskega objekta ni dovoljeno.«.
19. člen
V 20. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Obnovo fasade, vključno z izbiro barve in ostalih posegov, je treba izvajati v skladu z gradbenim dovoljenjem za objekt.«.
20. člen
V 23. členu se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto. Presoje tovrstnih odstopanj se izvede v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.«.
21. člen
V 24. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Urbana oprema mora biti postavljena tako, da dopolnjuje javni prostor in ne ovira vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.«.
22. člen
V 25. členu se v prvi alineji prvega odstavka beseda »pomožnih« nadomesti z besedo »nezahtevnih objektov za lastne potrebe«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Zadovoljitev vseh spremljajočih prostorskih potreb k osnovni dejavnosti je treba zagotoviti v okviru gradbene parcele.«.
23. člen
30. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Skupne širine varovalnih pasov državnih cest so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditev obcestnega prostora naslednje:
– avtocesta 40 m,
– hitra cesta 35 m,
– glavna cesta 25 m,
– regionalna cesta 15 m,
– kategorizirana občinska cesta 10 m,
– lokalna cesta 5 m in
– državna kolesarska steza 5 m.
Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran.
Širine varovalnih pasov občinskih cest (to so vse javne ceste v območju MOL, ki niso kategorizirane kot državne ceste) so:
– lokalna cesta 5 m,
– javna pot 4 m,
– javna pot za kolesarje 3 m,
– mestna ali krajevna cesta 8 m,
– glavna mestna cesta 10 m,
– zbirna mestna ali krajevna cesta 10 m.
Varovalni pas se meri od osi ceste na vsako stran.«.
24. člen
31. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Varovalni pas glavne železniške proge in regionalne železniške proge je 200 m, merjeno od osi skrajnih tirov.
Rezervat obvozne železniške proge je 40 m.«.
25. člen
34. člen se spremeni tako, da se glasi:
»V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, rekonstrukcij, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljavca posameznega voda. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela.«.
26. člen
35. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd., morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni in ne vplivajo moteče na bivalno okolje, praviloma ne v sklopu objekta, temveč neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine ali v sklopu drugega objekta.«.
27. člen
36. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje, plinovodno omrežje ali toplovodno omrežje).
Sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno nemoteno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. V primeru, ko potek komunalnih vodov v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
Trase komunalnih in energetskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur. Če se z gradnjo novih objektov posega v traso obstoječih infrastrukturnih vodov je treba pridobiti pogoje pristojnega upravljavca, ter v skladu s tem prestaviti infrastrukturni vod ali medsebojno uskladiti gradnjo.
Kanalizacijsko omrežje
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo. Kanalizacija mora biti zgrajena v vodotesni izvedbi.
Komunalno odpadno vodo iz objektov je treba gravitacijsko priključiti na javno kanalizacijo, če je kota kleti objekta, v kateri so ali bodo odtoki, najmanj 10 cm nad koto pokrova bližnjih revizijskih jaškov na javnem kanalu. V nasprotnem primeru je treba iz više lociranih prostorov preko interne kanalizacije odpadne vode voditi ločeno do zunanjega revizijskega jaška na kanalizacijskem priključku, iz kletnih prostorov pa preko ustrezno dimenzioniranega internega črpališča.
Industrijske odpadne vode, ki vsebujejo mastne, strupene, vnetljive ali agresivne snovi, se morajo pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 ter 45/07) ter po uredbah za posamezne dejavnosti. To določilo velja za vse uporabnike kanalizacijskega sistema.
Padavinske odpadne vode, ki odtekajo iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin, je treba speljati preko lovilca olj v ponikanje ali v javno kanalizacijo. Pri odvajanju padavinske vode iz utrjenih površin je treba upoštevati Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode iz javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
Na javno kanalizacijo ni dovoljeno priključevati drenažnih in zalednih vod.
V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba pridobiti in upoštevati projektne pogoje upravljavca javne kanalizacije. Če je zaradi načrtovane gradnje treba prestaviti javno kanalizacijo, je treba pri upravljavcu javne kanalizacije naročiti projektno nalogo.
Vodovodno omrežje
Priključitev objektov na vodovodno omrežje je pogojeno z istočasno priključitvijo na kanalizacijsko omrežje. Uporabniki tehnoloških voda morajo uporabljati zaprte sisteme.
Vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov. Pred zasipom novo zgrajenih vodovodov mora biti izveden tlačni preizkus. Vse vodovode se opremi s hidranti praviloma nadzemne izvedbe.
Vodomerni jaški se izvedejo v objektih ali na gradbeni parceli posameznega objekta.
Pri nameravanih posegih v planski celoti Š4 Dravlje je treba upoštevati obstoječo projektno in tehnično dokumentacijo za vodovodno omrežje.
V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba pridobiti in upoštevati projektne pogoje, smernice oziroma idejno rešitev, ki jo izdela upravljavec vodovodnega sistema.
Daljinski sistem oskrbe s toploto
Pogoje za priključitev objekta na daljinsko ogrevanje oziroma plin določi Energetika Ljubljana d.o.o.
Distribucijsko plinovodno omrežje
Pri načrtovanju novih objektov in spremljajočih komunalnih vodov je treba upoštevati obstoječe plinovodno omrežje v smislu zaščite plinovodov v primeru večjih izkopov oziroma drugih posegov.
V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo omrežja, hišnih plinskih priključkov in priključkov na plinovodni sistem je treba pridobiti in upoštevati projektne pogoje, smernice oziroma idejno rešitev, ki jo izdela upravljavec plinovodnega sistema, Energetike Ljubljana d.o.o.
Prenosno plinovodno omrežje
Pri gradnjah je treba upoštevati nadzorovani pas plinovoda M3, MMRP Šempeter NG–odcep Ljubljana, in varnostni pas plinovoda 30000, MRP Ljubljana–Koseze. Oba plinovoda upravlja Geoplin d.o.o. Za poseg v varstveni pas plinovoda je treba pridobiti soglasje Energetike Ljubljana d.o.o.
Elektroenergetsko omrežje
Transformatorska postaja (TP) se locira ob prostore za odpadke, dovoze, parkirišča itd. Ne smejo biti locirani v neposredni bližini prostorov, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje. Pri postavitvi TP in vodenju srednjenapetostnih kabelskih tras je treba upoštevati določila veljavnih podzakonskih predpisov, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba za priključitev objektov na elektro omrežje upoštevati projektne pogoje, smernice oziroma idejno rešitev, ki jo izdela upravljavec elektroenergetskega sistema.
Varstveni pas elektroenergetskega voda nazivne napetosti 220 kV je 20 m, nazivne napetosti 110 kV 15 m ter nazivne napetosti 10/20 kV 10 m, merjeno od osi skrajnih vodov.
Varovalni koridor elektroenergetskih vodov nazivne napetosti 220 kV je 45 m, nazivne napetosti 110 kV pa 15 m, merjeno od osi skrajnih vodov. V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja stavb, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
– stanovanjskih objektov,
– objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
– igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več gradnja stavb ni dopustna, na obstoječih zakonito zgrajenih objektih so dopustna investicijska vzdrževalna dela ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope). Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti) namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi.
Javna razsvetljava
Na območjih, kjer javna razsvetljava še ni zgrajena, je ob glavnih cestah in ulicah treba zgraditi osnovno razdelilno omrežje.
Vse javne povozne, parkirne, pohodne in manipulativne površine je treba opremiti z javno razsvetljavo. Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih je internega značaja in ni povezana s sistemom javne razsvetljave.
Za izvedbo javne razsvetljave se uporabijo tipski elementi, kar omogoča enostavno vzdrževanje.
Kabelsko razdelilni sistem – KRS
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je treba zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
Elektronske komunikacije
Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, je treba zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in ga povezati s telefonsko centralo Dravlje.
Gradnja baznih postaj je prepovedana v stanovanjskih naseljih (oznaka morfološke enote 1, 2 in 5) v drugih območjih pa je dovoljena le, če se bazna postaja nahaja na objektu, ki je vsaj 7 m višji od okoliških objektov v radiu 200 m.
Gradnja antenskega stolpa je dovoljena v površinah za proizvodnjo in promet, v kmetijskih in v gozdnih površinah, če lokacija v prostoru ni izpostavljena. Vključitev objekta v prostor se ugotavlja v soglasju pristojne službe za varstvo narave. Gradnja antenskega stolpa je dovoljena le, če je stolp 7 m višji od okoliških objektov v radiu 200 m.
Lokacijo posamezne bazne postaje je treba utemeljiti s strokovno presojo posega v prostor, ki jo izdela za to usposobljena organizacija. Pri tem je treba upoštevati tudi predpise v zvezi z elektromagnetnim sevanjem.«.
28. člen
V 37. členu se v poglavju »Varstvo vodnih virov« za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Severovzhodni in osrednji del planske celote se nahaja v ožjem (VVO IIB) oziroma v širšem (VVO III) vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. Upoštevati je treba veljavne predpise, ki urejajo vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04, 7/06). Pred posegom v prostor je treba pridobiti vodno soglasje pristojne službe. Podatek o tem, ali se nepremičnina nahaja v območju vodonosnika Ljubljanskega polja, posreduje pristojni organ Mestne uprave Mestne občine Ljubljana v lokacijski informaciji.«.
29. člen
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
»V območju urejanja ŠS 4/1 Dravlje veljajo poleg skupnih še naslednja posebna in dodatna merila in pogoji:
V morfoloških enotah 1A/1, 1A/2, 1A/4, 1A/5, 1A/6, 1A/7, 5C/3, 5C/4 in 8/2 je območje gradenj označeno z gradbenimi mejami in gradbenimi linijami na regulacijski karti; v teh morfoloških enotah je gradnja objektov možna samo znotraj določenih gradbenih mej in gradbenih linij.
V vsem območju urejanja so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela obstoječih objektov in naprav ter zunanjih ureditev.
a) Vrste posegov v prostor
Dovoljeni so naslednji posegi:
– morfološka enota 1A/1
– gradnja večstanovanjskih objektov; pritličje objektov je lahko namenjeno tudi poslovnim in storitvenim dejavnostim in osnovni oskrbi pod pogojem, da te dejavnosti ne povzročajo motenj v bivalnem okolju;
– gradnja parkirišč na nivoju terena in podzemnih garaž za potrebe načrtovane stanovanjske gradnje, za zmanjšanje primanjkljaja parkirnih mest v morfološki enoti 1A/2 je treba zagotoviti najmanj 100 parkirnih mest;
– podzemna povezava kleti s sosednjimi območji morfoloških enot;
– zaradi načrtovane gradnje večstanovanjskih objektov je treba ustrezno prestaviti zbiralnik za odvod odpadnih padavinskih vod dim Ø 1400 mm.
– morfološka enota 1A/2, 1A/5
– gradnja podzemnih garažnih objektov v območju gradbenih mej (GM KLET), ob Celovški cesti v območju gradbene meje (GM) pa nad transparentnim parkirnim pritličjem tudi dve poslovni etaži; javne površine (športna, otroška igrišča, parkirišča, zelenice ipd.), ki so bila zgrajena na teh površinah je treba nadomestiti na strehah novih objektov;
– ob Vodnikovi cesti na ploščadi med Brilejevo 3 in Brilejevo 7 gradnja servisnega objekta v območju gradbene meje (GM);
– dovoljena je podzemna povezava kleti s sosednjimi območji morfoloških enot;
– gradnja parkirnih mest na nivoju terena v območjih označenih s P na regulacijski karti;
– gradnja nadstrešnic ali zimskih vrtov v atrijskih stanovanjih (do 9,00 m2);
– spremembe namembnosti obstoječih lokalov v pritličju tudi za posebne oblike stanovanj (stanovanja za funkcionalno ovirane) in prostore za družbene dejavnosti;
– zaradi načrtovane gradnje je treba prestaviti obstoječo javno kanalizacijo. Pri upravljavcu javne kanalizacije je treba naročiti projektno nalogo.
– morfološka enota 1A/3
– gradnja parkirnih mest na nivoju terena v območjih označenih s P na regulacijski karti, ki je sestavni del odloka.
– morfološka enota 1A/4
– gradnja parkirnih mest na nivoju terena v območjih označenih s P na regulacijski karti, ki je sestavni del odloka;
– gradnja podzemnih garažnih objektov v območju gradbenih mej (GM KLET), ob Celovški cesti v območju gradbene meje (GM) pa nad transparentnim parkirnim pritličjem tudi dve poslovni etaži. Število javnih parkirnih mest, ki so bila zgrajena na teh površinah za potrebe večstanovanjskih stavb ali drugih stavb z javnim obiskom, se s tem ne sme zmanjšati;
– zaradi načrtovane gradnje je treba prestaviti obstoječo javno kanalizacijo. Pri upravljavcu javne kanalizacije je treba naročiti projektno nalogo.
– morfološka enota 1A/6
– gradnja večstanovanjskih objektov;
– v pritličjih objektov so možne tudi poslovne in storitvene dejavnosti, ki ne povzročajo motenj v bivalnem okolju in ne poslabšajo pogojev bivanja;
– gradnja parkirnih mest na nivoju terena in v podzemnih etažah;
– zelenih površin z otroškimi igrišči mora biti najmanj 15 m2 na stanovanje;
– zaradi načrtovane gradnje večstanovanjskih objektov je treba ustrezno prestaviti zbiralnik za odvod odpadnih padavinskih vod dim Ø 1100 mm in obstoječe komunalne vode.
– morfološka enota 1A/7
– gradnja večstanovanjskega objekta s parkiranjem v kletnih etažah;
– urejanje parkirišč na terenu. Za potrebe obstoječih stanovanj mora investitor zagotoviti najmanj 50 PM v podzemni garaži v m.e. 1A/4;
– v pritličjih objekta so možne tudi poslovne in storitvene dejavnosti, ki ne povzročajo motenj v bivalnem okolju in ne poslabšajo pogojev bivanja.
– morfološke enote 2A/1, 2A/2, 2A/3,2D/1
– novogradnje so dovoljene na samostojnih gradbenih parcelah;
– v območjih 2D/1 je gradnja večstanovanjskih objektov dovoljena izjemoma, če dejavnost, ki se izvaja v prostoru ali na prostem, ne povzroča prekomernih emisij v prostoru.
– morfološki enoti 2B/1 in 2B/2
– rekonstrukcije znotraj obstoječih tlorisnih gabaritov objektov;
– nadzidave in preureditve podstrešij v bivalne namene;
– postavitev zimskega vrta do 9,00 m2.
– morfološki enoti 3C/1
– rekonstrukcije za funkcionalne dopolnitve znotraj obstoječih tlorisnih gabaritov objekta;
– urejanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti in ploščadi;
– urejanje parkirišč.
– morfološka enota 3C/2
– rekonstrukcije za funkcionalne dopolnitve znotraj objektov;
– ureditev parkirnih prostorov;
– spremembe namembnosti za potrebe osnovne oskrbe in storitvenih dejavnosti.
– morfološka enota 3C/3
– prizidave k obstoječemu objektu v velikosti do 25% zazidane površine;
– rekonstrukcije za funkcionalne dopolnitve znotraj objekta (vključno strešne konstrukcije) in ureditev podstrešja za poslovno namembnost in pomožne prostore;
– ureditev parkirnih prostorov.
– morfološka enota 3C/4
– prizidave k obstoječemu objektu v velikosti do 25% zazidane površine;
– rekonstrukcije za funkcionalne dopolnitve znotraj objekta;
– ureditev parkirnih prostorov.
– morfološka enota 3C/5
– prizidave k obstoječemu objektu v velikosti do 25% zazidane površine;
– nadzidava za eno etažo;
– rekonstrukcije za funkcionalne dopolnitve znotraj objekta;
– ureditev parkirnih prostorov.
– morfološka enota 3C/6, 3C/7, 3C/8, 3C/9
– rekonstrukcije za funkcionalne dopolnitve znotraj objekta;
– ureditev parkirnih prostorov;
– parkirne površine v morfološki enoti 3C/6 so namenjene tudi parkiranju stanovalcev morfološke enote 1A/2 in obiskovalcem.
– morfološka enota 3C/10
– rekonstrukcije za funkcionalne dopolnitve znotraj obstoječih tlorisnih gabaritov objekta;
– urejanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti in ploščadi.
– morfološke enote 4C/1, 4C/2, 4C/3
– gradnja prodajnih lokalov za trgovino na drobno;
– gradnja objektov za storitvene dejavnosti;
– gradnja gostinskih lokalov;
– gradnja objektov splošnega družbenega pomena;
– gradnja upravnih in pisarniških stavb;
– stanovanjska gradnja;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, pešpoti, in ploščadi z mikrourbano opremo;
– postavitev spominskih plošč, kipov, javnih kolesarnic, javnih telefonskih govorilnic, klopi, smetnjakov, turističnih tabel, stojal za kolesa, mikrourbane opreme;
– spremembe namembnosti in dejavnosti v okviru zgoraj navedenih dejavnosti.
– morfološke enote 5C/1, 5C/2
– prizidave in nadzidave obstoječih objektov;
– parkirne površine v morfološki enoti 5C/1 so namenjene tudi parkiranju stanovalcev morfološke enote 1A/2 in obiskovalcem.
– morfološka enota 5C/3
– gradnja objektov za otroško varstvo;
– gradnja parkirnih mest v podzemnih etažah za zmanjšanje primanjkljaja parkirnih površin v sosednjih območjih;
– urejanje utrjenih površin, zelenic in igrišč;
– zaradi načrtovane gradnje je treba prestaviti obstoječo javno kanalizacijo. Pri upravljavcu javne kanalizacije je treba naročiti projektno nalogo.
– morfološka enota 5C/4
– gradnja stavb z oskrbovanimi stanovanji ali stavb za posebne namene (dom za ostarele);
– objekt E lahko zavzema največ 50% površine označene z gradbenimi mejami med objektoma D in F;
– gradnja parkirnih mest v podzemnih etažah;
– dovoljeno je izvesti povezavo v nivoju kleti med obstoječim domom za ostarele in novogradnjo;
– zaradi načrtovane gradnje je treba ustrezno prestaviti vse obstoječe infrastrukturne priključke.
– morfološka enota 8/1
– urejanje športnih igrišč, gradnja vzgojno-varstvene ustanove na mestu športnih igrišč.
– morfološka enota 8/2
– gradnja parkirnih prostorov;
– zaradi načrtovane gradnje je treba prestaviti obstoječo javno kanalizacijo. Pri upravljavcu javne kanalizacije je treba naročiti projektno nalogo.
– morfološka enota 8/5
– gradnja odprtih športnih igrišč;
– gradnja pritličnega objekta za garderobe in sanitarije do 50 m2.
– morfološka enota 8/6
– gradnja parkirnih mest v podzemnih etažah;
– gradnja in urejanje zelenih in utrjenih površin: pešpoti, ploščadi, kolesarskih stez, zelenic, športnih in otroških igrišč;
– morfološka enota 9/1
– nadomestna gradnja steklenih vrtnarskih paviljonov;
– urejanje utrjenih površin, zelenic in otroških igrišč.
– morfološka enota 9/2
– posegi v zvezi z urejanjem pokopališča.
– morfološka enota 9/3
– urejanje zelenih površin.
– morfološka enota 9/4, 9/6
– urejanje otroških igrišč;
– urejanje zelenih površin.
– morfološka enota 9/5
– gradnja parkirnih prostorov;
– urejanje zelenih površin.
b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v okolje
Za stanovanjske objekte je treba zagotoviti po dve parkirni mesti na eno stanovanje.
– morfološka enota 1A/1
– višinski gabariti novih objektov so največ (objekt A: 4K+P+16+2T, objekt B: 4K+P+13+2T, objekt C: 4K+P+10+2T);
– gabarit objekta lahko izjemoma posega tudi do 2,00 m izven gradbene meje, vendar bruto zazidana površina objekta ne sme presegati bruto zazidane površine, določene z gradbeno mejo;
– FSI je največ 2'7;
– strehe so lahko ravne ali položne, eno ali večkapnice, z naklonom do 10%;
– zunanje površine morajo biti oblikovane kot skupne parkovne površine in otroška igrišča; parkirna mesta morajo biti ozelenjena z visoko vegetacijo;
– parkirna mesta za obiskovalce je treba zagotoviti na nivoju terena;
– zelenih površin z otroškimi igrišči mora biti najmanj 15 m2 na stanovanje.
– morfološke enote 1A/2, 1A/5
– strehe podzemnih garažnih objektov morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije oziroma mora imeti streho garaže urejeno kot javno površino-ploščad ali odprto športno oziroma otroško igrišče, dve poslovni etaži nad transparentnim parkirnim pritličjem objekta vzporedno ob Celovški (K+P+2) se oblikovno prilagodita obstoječemu objektu na območju 3C/7);
– servisni objekt ob Vodnikovi cesti na ploščadi med Brilejevo 3 in Brilejevo 7 (K+P) se zgradi kot paviljonski objekt lahke gradnje;
– gradnja nadstrešnic ali zimskih vrtov k stanovanjem in lokalom ob ploščadi je dopustna le na osnovi enotnega projekta za celotno sosesko.
– morfološke enote 1A/4
– streha podzemne garaže mora biti urejena kot površina za javna parkirna mesta, dve poslovni etaži nad transparentnim parkirnim pritličjem objekta vzporedno ob Celovški (K+P+2) se oblikovno prilagodijo obstoječemu objektu na območju 3C/7).
– morfološka enota 1A/6
– FSI je največ 1'5;
– višinski gabarit novih objektov je največ K+P+2+T;
– strehe so lahko ravne ali položne, eno ali večkapnice, z naklonom do 10%;
– zunanje površine morajo biti oblikovane kot skupne parkovne površine in otroška igrišča; parkirna mesta morajo biti ozelenjena z visoko vegetacijo;
– morfološka struktura naj bo v celotni m.e. enaka in naj ne odstopa od vzorca v sosednji m.e. 2D/1. Sklopi objektov naj bodo podolgovati v smeri vzhod-zahod in tudi prečno.
– morfološka enota 1A/7
– višinski gabarit novih objektov je največ 3K+P+4+T, streha je ravna;
– zunanje površine morajo biti oblikovane kot skupne parkovne površine.
– morfološke enote 2A/1, 2A/2, 2A/3
– dovoljen višinski gabarit objektov je največ K+P(VP)+1+M. Pri ravnih strehah ali strehah z majhnim naklonom, kjer ni podstrešja, je gabarit K+P+2.
– morfološka enota 2B/1, 2B/2
– dovoljen višinski gabarit objektov je največ K+VP+1+M;
– rekonstrukcija podstrešij oziroma preureditev podstrešij v bivalne prostore se mora izvajati po enotnem načrtu za celotno morfološko enoto; preureditve se lahko izvajajo fazno, obseg posamezne faze je celotni niz objektov; barva in naklon strešne kritine na obstoječih in preurejenih objektih morata biti enaka; višina kolenčnega zidu mora biti 150 cm.
– morfološka enote 2D/1
Oblikovanje objektov v vaških jedrih mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja po:
– legi objektov, ki naj bo usklajena s tipično parcelno razdelitvijo;
– velikosti in višini objektov, ki naj bo sorazmerna obstoječi zazidavi;
– ohranjanju gradbene linije in merila obstoječe zazidave;
– smereh slemen, materialih in barvi kritine ter naklonu streh;
– ograje so lahko zidane, lesene oziroma žične, višina se prilagaja okoliškim ograjam;
– za poseg v prostor je treba pridobiti soglasje pristojne službe za varovanje kulturne dediščine.
– morfološka enota 3C/9
– v primeru rekonstrukcije objekta se na strehi objekta lahko uredi parkirne površine;
– višinski gabarit novih objektov je največ K+P+1.
– morfološka enota 4C/1, 4C/2, 4C/4
– FSI je največ 1'2;
– višinski gabarit novih objektov je največ K+P(VP)+2+M oziroma (T).
– morfološka enota 4C/3
– FSI je največ 1'2;
– višinski gabarit novih objektov je največ K+P(VP)+2+T;
– streha je lahko ravna ali položna, eno ali večkapna, z naklonom do 10%;
– parkirna mesta za obiskovalce je treba zagotoviti na nivoju terena.
– morfološka enota 5C/1
– višina novogradnje mora biti enaka višini obstoječega objekta;
– streha mora biti v enakem naklonu in z enako kritino kot je na obstoječem objektu.
– morfološka enota 5C/2
– višina dozidav in nadzidav ne sme presegati najvišjega dela objekta.
– morfološka enota 5C/3
– višinski gabarit novih objektov je največ K+P+1;
– največji faktor pozidanosti je 0,2 izjemoma tudi več, če tako določajo veljavni normativi za dejavnost, ki je dopustna v območju.
– streha je lahko ravna ali položna, eno ali večkapna, z naklonom do 10%.
– morfološka enota 5C/4
– višinski gabariti novih objektov so največ (objekt D in F: K+P+3, objekt E in G: P);
– streha je lahko ravna ali položna, eno ali večkapna, z naklonom do 10%;
– dovoljena je gradnja ene ali več kletnih etaž tudi izven gabarita nadzemnega dela objekta;
– streha podzemne garaže mora imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije oziroma mora imeti streho garaže urejeno kot javno površino-trg ali odprto športno oziroma otroško igrišče.
– morfološka enota 8/1
– višinski gabarit novih objektov je največ K+P+1.
– morfološka enota 8/6
– streha podzemne garaže mora imeti dovolj debelo humusno plast (najmanj 1,00m), ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije oziroma mora imeti streho garaže urejeno kot javno površino-trg ali odprto športno oziroma otroško igrišče.
c) Varstvo naravne in kulturne dediščine
V območju veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine na naslednjih objektih ter v njihovi neposredni bližini:
1. Območje naravne vrednote lokalnega pomena Ljubljana Dravlje – dob 2 (Identif. št.: 8860), ki je določena s pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot.
2. Območje kulturne dediščine Ljubljana – Arheološko najdišče Dravlje, ki je na Ministrstvu za kulturo vpisano v register nepremičnine kulturne dediščine pod evidenčno številko oziroma številko predloga za vpis (EŠD: 14894).
3. Območje kulturnega spomenika Ljubljana – Cerkev sv. Roka v Dravljah (EŠD: 1984), ki je razglašen s Sklepom o razglasitvi cerkve sv. Roka v Dravljah za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 50/01).
4. Območje kulturne dediščine Ljubljana – Cerkev Kristusovega učlovečenja v Dravljah, ki je na Ministrstvu za kulturo vpisano v register nepremičnine kulturne dediščine pod evidenčno številko oziroma številko predloga za vpis (EŠD: 4158).
5. Območje kulturne dediščine Ljubljana – Jedro vasi Dravlje, ki je na Ministrstvu za kulturo vpisano v register nepremičnine kulturne dediščine pod evidenčno številko oziroma številko predloga za vpis (EŠD: 2562).
Naravovarstvene pogoje za poseg v prostor posreduje Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Ljubljana, Kersnikova 3 za naravno vrednoto (točka 1).
Kulturnovarstvene pogoje za poseg v prostor posreduje Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana, Tržaška 4 (točke 2–5).
d) Prometno urejanje
Linija, ki označuje rezervat Celovške ceste se lahko za potrebe širitve Celovške ceste izjemoma pomakne za največ 5,00 m v notranjost ureditvenega območja ŠS4/1.
Ceste:
Znotraj gabaritov, ki jih določajo regulacijske linije cest, so predvidene naslednje ureditve cest:
Celovška cesta: 4 vozni pasovi, 2 vozna pasova za mestno železnico, 2 kolesarski stezi, 2 hodnika za pešce, avtobusna postajališča, srednji in stranski zeleni pasovi;
Pečnikova ulica: 2 vozna pasova, 2 kolesarski stezi, 2 hodnika za pešce;
Regentova cesta: 2 vozna pasova, 2 kolesarski stezi, 2 hodnika za pešce, avtobusna postajališča;
Brilejeva ulica: med Regentovo in uvozom pod ploščadi 2 vozna pasova, 2 hodnika za pešce, vzdolžno in pravokotno parkiranje na terenu; v območju pod ploščadmi 2 vozna pasova, vzdolžno in pravokotno parkiranje: izvozi iz ploščadi 2 vozna pasova, 2 hodnika za pešce, vzdolžno in pravokotno parkiranje na terenu;
Pržanjska ulica: 2 vozna pasova, 2 hodnika za pešce, obračališče na severnem in južnem slepem zaključku, peš povezava na Vodnikovo;
Dovozna cesta vzhodno od Pržanjske ulice: 2 vozna pasova, obračališče;
Vodnikova cesta: med Celovško in Na Korošci 2 vozna pasova, 2 hodnika za pešce, 1 vzdolžno parkiranje; med Na Korošci in Sojerjevo ulico 2 vozna pasova, 2 hodnika za pešce; med Sojerjevo in Majorja Lavriča ulico 2 vozna pasova, 1 hodnik za pešce ali brez hodnika za pešce, na jugu obračališče;
Povezovalna cesta med Vodnikovo in Dolomitsko: 2 vozna pasova, pravokotno parkiranje;
Dolomitska ulica: 2 vozna pasova;
Povezovalna cesta med Dolomitsko in Na Korošci: 2 vozna pasova, 1 hodnik za pešce, 1 pravokotno parkiranje;
Bohinjčeva ulica: 2 vozna pasova, 1 hodnik za pešce;
Na Korošci: 2 vozna pasova, 1 hodnik za pešce;
Šlosarjeva ulica: 2 vozna pasova, 1 hodnik za pešce, 1 vzdolžno parkiranje;
Krovska ulica: 2 vozna pasova, 1 hodnik za pešce, 1 pravokotno parkiranje;
Korenčanova ulica: 2 vozna pasova, 2 hodnika za pešce;
Dražgoška ulica: 2 vozna pasova, 1 hodnik za pešce;
Servisna cesta ob Celovški cesti: med Dražgoško in Kunaverjevo 2 vozna pasova, med Kunaverjevo in Majorja Lavriča ulico enosmerno vozišče;
Za krajem: enosmerno vozišče;
Sojerjeva ulica: 2 vozna pasova, 2 hodnika za pešce;
Kovaška: enosmerno vozišče;
Povezovalna cesta med Vodnikovo in Regentovo cesto: 2 vozna pasova, 2 hodnika za pešce;
Draveljska ulica: enosmerno vozišče, v južnem delu dvosmerni dovoz, obračališče;
Klopčičeva ulica: 2 vozna pasova, 1 hodnik za pešce, pravokotno parkiranje na terenu in v podzemnih etažah;
Kunaverjeva ulica: 2 vozna pasova, 1 hodnik za pešce, pravokotno parkiranje na terenu in v podzemnih etažah;
Smrtnikova ulica: 2 vozna pasova, 2 hodnika za pešce, pravokotno parkiranje na terenu in v podzemnih etažah;
Majorja Lavriča ulica: 2 vozna pasova, 1 hodnik za pešce, 1 kolesarska steza;
Pri prometnem urejanju je treba upoštevati:
minimalni profil dvosmernih cest – dvosmerno vozni pas in enostranski hodnik:
– vozni pas 5.00–5.50 m z razširitvijo v krivinah (izjemoma 4.75 m)
– pločnik 1.60 (dopustne lokalne zožitve do 1.00 m)
minimalni profil enosmernih cest – vozni pas in enostranski hodnik:
– vozni pas 3.00–3.50 m
– pločnik 1.60 (izjemoma 1.00–1.50 m).
enosmerne – slepe ceste z urejenimi obračališči, če je dolžina večja od 150 m
minimalni profil kolesarskih stez:
– enostranske ob vozišču 1.50 m
– dvostranske ob vozišču 2.50 m.
Pešpoti
Vse pešpoti, ki potekajo po skupnih površinah v morfoloških enotah in v območju cest so javne. Dovoljena je gradnja novih pešpoti ter rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih.
e) Komunalno urejanje in energetika
Vodovodno omrežje
Ureditveno območje ŠS 4/1 Dravlje, je z vodo oskrbovano iz ljubljanskega centralnega vodovodnega sistema iz vodarne Kleče preko primarnih vodovodov LŽ DN 300 in LŽ DN 400, ki potekajo v Celovški cesti. Deli območij ŠS 4/4 in ŠR 4/3, ki so od območja ŠS 4/1 ločeni, so prav tako z vodo oskrbovani iz ljubljanskega vodovodnega sistema preko primarnih vodovodov PVC d 200 in PVC d 300 in sicer iz vodarne Šentvid. Znotraj vseh območij potekajo vodovodi različnih materialov in profilov od DN 80 mm do DN 300 mm.
Načrtovana je obnova vodovoda PVC d 160, d 200, d 225 v Regentovi ulici od severne obvoznice do Brilejeve ulice. Omenjeni vodovod poteka po zahodni meji ureditvenega območja ŠS 4/1, za kar je treba izdelati projektno nalogo.
Upoštevati je treba Odlok o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 17/06, 59/07) in interni dokument JP Vododovod – Kanalizacija: TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega sistema.
Kanalizacijsko omrežje
Kanalizacija je v območjih urejanja ŠS 4/1 zgrajena v ločenem sistemu, padavinska odpadna voda se odvaja v zacevljen potok. Na tem delu ponikanje padavinske vode ni mogoče.
Na ostalem območju je kanalizacija zgrajena v mešanem sistemu, odpadne padavinske vode se ponikajo. Možnost ponikanja je treba določiti na osnovi hidrogeološkega in geomehanskega poročila.
Pri projektiranju javnega kanalizacijskega omrežja je treba upoštevati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 14/06, 59/07).
Daljinski sistem oskrbe s toploto
Objekte v območje ŠS 4/1 je možno priključiti na sistem daljinskega ogrevanja v neposredni bližini obstoječega omrežja za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode.
Za priključevanje obstoječih in novopredvidenih objektov bo potrebno zgraditi priključne vročevode.
Za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo priključnih vročevodov in priključitve na vročevodni sistem, bo potrebno na osnovi idejne zasnove (idejnega projekta) ureditve območja predhodno pridobiti projektne pogoje s srani Energetikr Ljubljana d.o.o.
Distribucijsko plinovodno omrežje
Za priključevanje obstoječih objektov bo treba zgraditi hišne plinske priključke, za eventualne nove objekte pa dograditi sekundarno plinovodno omrežje.
Za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo omrežja, hišnih plinskih priključkov in priključitve na plinovodni sistem, bo treba na osnovi idejne zasnove (idejnega projekta) ureditve območja predhodno pridobiti projektne pogoje s strani Energetike Ljubljana d.o.o.
Območje ŠS 4/1 del – (morfološke enote z oznako 2, 4, in 9/1, 9/2, 9/4, 9/5, 3C/1, 3C/2, 3C/4, 3C/5):
– Objekti se priključijo na omrežje zemeljskega plina za potrebe ogrevanja, priprave tople sanitarne vode, kuhe, tehnologije in hlajenja.
– Za priključevanje obstoječih objektov bo potrebno zgraditi hišne plinske priključke, za eventualne nove objekte pa dograditi sekundarno plinovodno omrežje.
– Za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo omrežja, hišnih plinskih priključkov in priključitve na plinovodni sistem, bo potrebno na osnovi idejne zasnove (idejnega projekta) ureditve območja,potrebno predhodno pridobiti projektne pogoje s strani Energetike Ljubljana d.o.o. Pred izdajo projektnih pogojev bo potrebno pri Energetiki Ljubljana d.o.o. za priključitev predvidenih objektov naročiti izdelavo idejne zasnove (programske rešitve) plinovodnega omrežja.
Območje ŠS 4/1 del – (morfološke enote z oznako 1, 5 in 3C/6, 3C/7, 3C/9, 3C/10, 8/1, 8/2, 9/7):
– Objekti se na obravnavanem območju priključijo na omrežje zemeljskega plina za potrebe kuhe, tehnologije in hlajenja.
– Za priključevanje obstoječih objektov bo potrebno zgraditi hišne plinske priključke, za eventualne nove objekte pa dograditi sekundarno plinovodno omrežje.
– Za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo omrežja, hišnih plinskih priključkov in priključitve na plinovodni sistem, bo potrebno na osnovi idejne zasnove (idejnega projekta) ureditve območja, potrebno predhodno pridobiti projektne pogoje s strani Energetike Ljubljana d.o.o.
– Pred izdajo projektnih pogojev bo potrebno pri Energetiki Ljubljana d.o.o. za priključitev predvidenih objektov naročiti izdelavo idejne zasnove (programske rešitve) plinovodnega omrežja.
Elektroenergetsko omrežje
Vse nove trase elektroenergetskih povezav se izvedejo kot kabelske kanalizacije z obbetoniranimi cevmi in vlečnimi jaški ustreznih dimenzij.
Telekomunikacijsko omrežje
Telekomunikacijsko omrežje je v obravnavanem območju izvedeno z zemeljskimi kabli in kabelsko kanalizacijo in je vključeno v TC Dravlje. Za priključitev novih objektov je treba povečati kapacitete TK omrežja na obstoječih trasah do območja urejanja. Izdelati je treba projekt priključitve objektov, ki mora obsegati območje urejanja in priključitve na TK omrežje.
f) Varovanje okolja
Varstvo pred hrupom
V območju velja III. stopnja dovoljene ravni hrupa, razen v 50 m pasu ob obvozni cesti in Celovški cesti, kjer velja IV. stopnja.
Varovanje vode
Območje med Celovško cesto, Pečnikovo ulico, Pržanjsko ulico, Vodnikovo ulico in zahodno obvoznico leži v vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (VVO IIB); območje med Regentovo cesto, Pečnikovo ulico, Pržanjsko ulico, Vodnikovo ulico in zahodno obvoznico leži v vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (VVO III). V zvezi z varstvom podtalnice je treba upoštevati določila veljavnih predpisov, ki urejajo vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04, 7/06).
Odstranjevanje odpadkov
V območju je treba urediti zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
g) Usmeritve za določitev javnega dobra
Usmeritve za določitev javnega dobra so za realizirane posege povzete iz zazidalnega načrta (odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov ŠS 7/1, ŠS 8/2, ŠS 8/3 in del ŠS 7/3 Dravlje (Uradni list SRS, št. 39/73-890 – parcelacijski načrt list št. 12), ki z uveljavitvijo teh prostorsko ureditvenih pogojev ostane še naprej v veljavi. Pri teh usmeritvah je treba obravnavati tudi že izdane odločbe o določitvi stavbnih zemljišč.
Usmeritve za določitev javnega dobra za novo predvidene posege so opredeljene na novo.
Usmeritve za določitev javnega dobra so podane na regulacijski karti list št. 4.
h) Druge usmeritve
V času gradnje novih objektov je treba za varovanje obstoječih objektov, ki so v neposredni okolici novogradnje, sprejeti ukrepe glede varovanja. Ti ukrepi se določijo v gradbenem dovoljenju.
30. člen
V 39. členu se v poglavju »a) Vrste posegov v prostor« v podpoglavju »morfološke enote 1A/1, 1A/2 in 1A/3« v drugi alineji prvega odstavka črta beseda »tekoča«.
V poglavju »e) Varstvo okolja« se črta druga alineja.
31. člen
V 39.a členu se v poglavju »1. Dodatna merila in pogoji« v podpoglavju »Kanalizacija« osmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kanalizacija mora biti vodotesna. Pred zasipom novih zgrajenih kanalov mora biti izvršen preizkus na vodotesnost.«.
32. člen
41. člen se črta.
33. člen
43. člen se črta.
34. člen
V 44. členu se v poglavju »c) Varstvo okolja« črta druga alineja.
35. člen
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za gradnjo vseh novih objektov mora investitor, če to ne bo razvidno iz izdanih pogojev pristojnih upravljavcev prometne in komunalne infrastrukture, od pristojnega oddelka Mestne občine Ljubljana pridobiti podatke o gradnji javne infrastrukture, ki je potrebna za delovanje in obratovanje predvidenih objektov. Če bo potrebna gradnja javne infrastrukture, mora investitor s pristojnim oddelkom Mestne občine Ljubljana na podlagi programa opremljanja skleniti pogodbo o opremljanju.«
36. člen
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana, Izpostavi Šiška,
– Četrtni skupnosti Dravlje.«.
37. člen
47. člen se črta.
38. člen
V 48. členu se na koncu besedila dodajo alineje, ki se glasijo:
»– Odlok o sprejetju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠS8/2 Dravlje (Uradni list SRS, št. 28/82),
– Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS8/1 – Dravlje (Glasnik, št. 21/69 in Uradni list SRS, št. 6/77),
– Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov ŠS7/1, ŠS8/2, ŠS8/3 in del ŠS7/3 Dravlje (Uradni list SRS, št. 39/73), razen določil, ki se nanašajo na parcelacijo, in grafičnega lista št. 12 – Parcelacijski načrt v delu, ki opredeljuje parcelacijo za že zgrajene objekte«.
39. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3521-2/2003-61
Ljubljana, dne 26. januarja 2009
Župan
Mestne občine Ljubljana
Zoran Janković l.r.

AAA Zlata odličnost