L E T N I   P R O G R A M   K U L T U R E
                   Občine Sežana za leto 2009

                              UVOD

   Pravna podlaga za sprejem lokalnega programa kulture je
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v
nadaljevanju: ZUJIK). Javni interes na področju kulture je
interes za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih
dobrin, ki se uresničuje z zagotavljanjem pogojev zanje. Javni
interes za kulturo temelji na zagotavljanju javnih kulturnih
dobrin, s katerim se uresničuje kulturni razvoj lokalne
skupnosti.
   9. člen ZUJIK narekuje sprejem dokumenta, ki določa javni
interes za kulturo in udejanjenje le-tega. Podlaga za to so:
letni izvedbeni načrti nosilcev javnega interesa, javni razpisi
in javni pozivi za sofinanciranje javnih kulturnih programov in
kulturnih projektov, aktov o ustanovitvi javnih zavodov,
njihovih strateških načrtov in letnih programov dela, javnih
razpisov za oddajo javne kulturne infrastrukture ter upravnih
odločb.
   Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo v 14.
členu govori o smiselni uporabi zakona in določa: »Če lokalna
skupnost ne določi drugačne vsebine in postopka lokalnega
programa za kulturo, se zanj smiselno uporabljajo določbe tega
zakona v zvezi z nacionalnim programom za kulturo.«
   Občina Sežana lokalnega strateškega programa za kulturo, ki
opredeljuje področja kulture, kjer se zagotavljajo kulturne
dobrine kot javne dobrine, načrtuje investicije v kulturno
infrastrukturo, postavlja cilje in prioritete kulturne politike
in določi čas za njihovo uresničitev, še ni sprejela, je pa v
pripravi. Lokalni strateški program za kulturo se sprejema za
obdobje štirih let, lahko pa vsebuje tudi dolgoročne usmeritve,
ki presegajo to obdobje.
   Med izvajalci, ki nemoteno zagotavljajo javne kulturne
dobrine na območju Občine Sežana, je le Kosovelova knjižnica
sprejela strateški načrt svoje dejavnosti za obdobje 2008–2011.
   Letni izvedbeni program kulture Občine Sežana je skupaj z
letnimi programi nosilcev javnega interesa za kulturo in
proračunom občine za leto 2009 podlaga za razdelitev sredstev
za kulturne dejavnosti, kulturne programe in projekte. Javni
interes za kulturo se udejanja predvsem na podlagi javnega
razpisa in javnega poziva za financiranje javnih kulturnih
programov in kulturnih projektov za leto 2009 in letnih
programov javnih zavodov.
   Kulturne dejavnosti so vse oblike ustvarjanja, posredovanja
in varovanja kulturnih dobrin na področju nepremične in
premične kulturne dediščine, besednih, uprizoritvenih,
glasbenih, vizualnih, filmskih, avdiovizualnih in drugih
umetnosti, ter novih medijev, na področju založništva in
knjižničarstva, kinematografije in na drugih področjih kulture.
   Poleg zagotavljanja kulturnih dobrin občina uresničuje javni
interes za kulturo tudi z vzdrževanjem javne in druge kulturne
infrastrukture (investicije, vzdrževanje, kulturna dediščina).
   Izvajalci letnega programa kulture so: javni zavodi, Javni
sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna enota Sežana, Zveza
kulturnih društev Sežana, kulturna društva, samostojni kulturni
izvajalci in druge organizacije, registrirane za izvajanje
kulturnih dejavnosti.

  PROGRAMI, KI SE BODO V LETU 2009 IZVAJALI V JAVNEM INTERESU

                        1. Javni Zavodi

     1.1 Knjižnična dejavnost – Kosovelova knjižnica Sežana

   V javni interes na področju knjižnične dejavnosti spadajo:
optimalna ponudba knjižničnega gradiva, informacij in storitev
različnim uporabnikom, spodbujanje in širjenje bralne kulture
in s tem pridobivanje novih bralcev oziroma uporabnikov in
članov, zagotavljanje prostorskih pogojev ter tehnične in
pohištvene opreme za uporabo gradiva, omogočanje dostopa do
urejenih zbirk domoznanskega gradiva, informacijskih virov ter
zagotavljanje dostopnosti knjižničnega gradiva za uporabnike s
posebnimi potrebami. Knjižnična dejavnost je namenjena
informiranju in potrebam vseh prebivalcev po izobraževanju,
raziskovanju, kulturi in razvedrilu ter razvijanju pismenosti.
Zato spodbuja vseživljenjsko učenje, razvija bralno kulturo ter
različne oblike pismenosti. Njena naloga je tudi utrjevati in
razvijati strokovnost, organiziranost, povezanost in enotnost
knjižnične dejavnosti. Pri tem širokem spektru dejavnosti pa je
pomembno, da ta najde segment, kateremu se bolj posveti in da
pri realizaciji posamezne naloge uporabi kreativne pristope.
   Knjižnično dejavnost izvaja javni zavod Kosovelova knjižnica
Sežana. V interesu občine je približati vsem prebivalcem boljšo
dostopnost do knjižničnega gradiva in informacij.
   Kosovelova knjižnica Sežana je osrednja splošna knjižnica
III. tipa (od 20.000 do 30.000 prebivalcev gravitacijskega
območja), ki izvaja javno službo na področju kulture.
Predhodnici sedanje knjižnice sta občinska Ljudska knjižnica
Sežana, ki je bila ustanovljena 30. aprila 1948 in Kosovelova
knjižnica Sežana, ustanovljena 13. februarja 1963. Pri svojem
delovanju sledi načelu dostopnosti gradiva in informacij za
vsakogar z željo zmanjševanja socialnih razlik in nagovarja
najširši krog potencialnih uporabnikov. V organizacijski shemi
spadajo pod okrilje osrednje knjižnice še enote v Divači, Komnu
in na Kozini.
   Delovanje splošne knjižnice kot javnega zavoda določajo
Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1),
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Zakon o
zavodih in Standardi za splošne knjižnice, ki jih je izdal
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost kot osnovo za razvoj
knjižnic, Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kosovelova
knjižnica Sežana ter vrsta podzakonskih predpisov.
   Knjižnica tudi v letu 2009 nadaljuje z načrtovanim delom v
zvezi s širjenjem bralne kulture, popularizacijo knjižničnega
gradiva in odpravljanjem funkcionalne nepismenosti (delo z
bralci, svetovanje in programi za mlade in odrasle bralce, delo
z uporabniki s posebnimi potrebami, bibliopedagoško delo z
mladimi bralci in srednješolci, informacijsko opismenjevanje),
spodbujanjem vseživljenjskega učenja ter dopolnjevanjem in
podpiranjem formalnega izobraževanja. Samostojno in v
sodelovanju s kulturnimi, izobraževalnimi in drugimi
organizacijami ter društvi bo pripravljala in izvajala
prireditve in razstave ter razvijala raznovrstno dejavnost z
namenom širjenja bralne kulture oziroma vseživljenjskega
učenja, študijske krožke in druge oblike, ki razvijajo interes
za knjižnično gradivo in knjižničarsko stroko ter knjižnično
dejavnost.
   Z aktom o ustanovitvi je bila knjižnici prenešena v
upravljanje Kosovelova domačija v Tomaju. Knjižnica skrbi,
skupaj z oskrbnico, za vzdrževanje in vodenje po zapuščini
Kosovelovih.

         1.2 Umetniški programi – Kosovelov dom Sežana

   Kosovelov dom Sežana je bil ustanovljen z Odlokom o
ustanovitvi javnega zavoda Kosovelovega doma – Kulturni center
Krasa (Uradni list RS, št. 86/02, 130/03). Dom je kulturna
institucija, ki danes ni le reprezentančni objekt regije, ampak
pripomore s svojim delovanjem k prepoznavnosti Občine Sežana
ter celotnega Krasa in v tujini. K temu pripomorejo zavzeti
delavci doma kot tudi uresničevanje programskih usmeritev na
vseh področjih kulturnega udejstvovanja: likovne razstave z
gostovanji po Evropi, gledališke koprodukcije z drugimi
gledališči (še vedno izjemno odmevna predstava Z. Dorića: Kako
smo ljubili tovariša Tita), sodelovanje z uglednimi ustanovami
po Sloveniji, koncertna dejavnost, lutkovne in gledališke
predstave za predšolsko in nižjo stopnjo, sobotne matineje v
soorganizaciji s kulturnimi društvi v Občini Sežana, zamejskimi
kulturnimi organizacijami in društvi bivše Občine Sežana.
   Kosovelov dom opravlja svojo poslanstvo od njegove
ustanovitve v letu 1991 dalje. Na letnem nivoju se v njem
odvije okrog 330 predstav. V povprečju se vsake prireditve
udeleži okrog 210 ljudi.
   Kosovelov dom opravlja večino dejavnosti v eni osrednji
dvorani s 459 sedeži. Pred tremi leti je vodstvo usposobilo
manjšo plesno dvorano, ki je namenjena različnim ljubiteljskim
dejavnostim in v letu 2007 malo dvorano s 50 sedeži, ki služi
otroškim programom, plesnim vajam ter druge dejavnosti s
področja kulture, v okviru manjših organiziranih skupin. V
objektu se nahaja še nedokončana srednja dvorana, ki ni
usposobljena za odvijanje kulturnih prireditev. Z zaključkom
leta 2008 je bil obnovljen zunanji amfiteater in bo omogočal še
bogatejši program.
   To pomeni, da mora vodstvo centra skrbno in natančno
koordinirati delo na takšen način, da zadosti različnim zvrstem
kulturnega izražanja članov, vključenih v posamezna kulturna
društva, ki gravitirajo na ta hram kraške kulture.
   V letu 2009 poleg že v preteklih letih načrtovane dejavnosti
v svojem programu Kosovelov dom načrtuje vrsto investicijskih
posegov (glej poglavje: Javna infrastruktura na področju
kulture).
   Kosovelov dom načrtuje v letu 2009 dva gledališka abonmaja,
vsak po šest predstav, glasbeni abonma s sedmimi koncerti (lani
šest), šolski gledališki abonm – pet predstav ter predšolski
gledališki abonma-štiri predstave, abonma Jazz in vino s
štirimi koncerti, otroški program v pomladni dvorani – Srečkine
sobote, deset razstav v mali galeriji (lani sedem) in sedem v
veliki galeriji, festival kitare s sedmimi koncerti, redni
filmski program ter program umetniškega filma Kino kino,
likovno mednarodno kolonijo Škocjanske jame, poseben večer ob
slovenskem kulturnem prazniku in medijsko oglaševanje.
Ustanovili so gledališko šolo in gledališko skupino Kons, s
katero želijo za gledališko delo pritegniti predvsem mlade
(tedenska srečanja).
   Poleg omenjenih programov bo z ureditvijo amfiteatra in
multifunkcijske dvorane v Kosovelovem domu potekal še dodaten
program. Povečal se bo predvsem komorni program. Pripravljali
bodo različne prireditve, ki doslej niso bile mogoče oziroma se
jih niso lotevali zaradi majhnega obiska, saj bi v veliki
dvorani ne bile smiselne. Gre predvsem za glasbene dogodke
različnih zvrsti lahkotnejših žanrov (džez, šansoni, folk …),
predstave sodobnega plesa, predavanja z diapozitivi,
videoprojekcije idr. ter za gostovanja ljubiteljskih kulturnih
skupin (predvsem gledališč), ki so v Kosovelovem domu doslej
zagotovo imele premalo priložnosti za predstavitev. Povečalo se
bo tudi število projekcij tako imenovanih art filmov in filmov
evropske produkcije, ki jih bodo preselili iz velike dvorane.
Več bo gledaliških predstav za otroke, ki so običajno scensko
manj zahtevne, v srednji dvorani pa bo do izraza prišel
neposreden stik med igralci in otroci. Šole se bodo lahko
odločale tudi za predstave po naročilu, ki so bile doslej
zaradi velikosti velike dvorane predrage.

       1.3 Muzejska dejavnost – Goriški muzej Nova Gorica

   Muzejsko dejavnost na območju Občine Sežana izvaja javni
zavod Goriški muzej Nova Gorica v skladu z Zakonom o varstvu
kulturne dediščine in Uredbo o vzpostavitvi muzejske mreže za
izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne
dediščine in določitvi državnih muzejev. V letu 2005 je Občina
Sežana z muzejem sklenila pogodbo o strokovnem razvoju muzejske
dejavnosti v Občini Sežana, ki ima poleg opravljanja javne
službe naslednje naloge: organizacijo dodatnega raziskovalnega
dela, tematsko vezanega na varovanje kulturne dediščine na
območju občine, objava izsledkov raziskav, organizacijo
muzejskih razstav v Občini Sežana in druge naloge s področja
premične dediščine, ki se jih pogodbenici dogovorita.
   V letu 2009 načrtuje nadaljevanje svojih projektov in
prejšnjih let, in sicer:
   odkup muzejskih predmetov – zgodovina kamnarstva, postavitev
razstave »Uporaba neavtohtonega kamna na Krasu« in raziskovanje
in opredelitev zapuščine Kosovelovih, ki je v lasti A. Kosovel
(Del dediščine je še vedno v Ljubljani, v hiši, kjer je živel
Stanko Kosovel in je sedaj v lasti hčerke Aino, ki v njej tudi
prebiva.).

                    2. Ljubiteljska kultura

    2.1 Dejavnost Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti –
                      območna enota Sežana

   Z Zakonom o Skladu Republike Slovenije za ljubiteljske
kulturne dejavnosti leta 1996 je bil ustanovljen javni sklad z
namenom, da naj prenese izvajanje nacionalnega kulturnega
programa v delu, ki pokriva ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Sklad ima območne izpostave in med njimi je tudi Območna
izpostava Sežana.
   Država v ta namen zagotavlja strokovno pomoč za razvoj
ljubiteljskih kulturnih dejavnosti prek strokovne službe sklada
in njegovih območnih izpostav ter sofinancira tiste programe,
ki v skladu z merili določenimi na podlagi nacionalnega
kulturnega programa presegajo lokalni pomen. Lokalna skupnost
zagotavlja prostorske pogoje za delo društev, skupin in
posameznikov, ki izvajajo ljubiteljske kulturne programe ter
sredstva za njihove programe, ki so lokalnega pomena.
   Tako Občina Sežana zagotavlja del sredstev za ljubiteljsko
kulturno dejavnost, ki za leto 2009 zajema: srečanje otroških
in mladinskih pevskih zborov, literarno kolonijo (tridnevno
delavno srečanje literarnih ustvarjalcev začetnikov iz vse
Slovenije), revijo Primorska poje, revijo kraških pihalnih
orkestrov, literarna nagrada »Mlada Vilenica«, primorski
pesniki Srečku Kosovelu, mednarodna prevajalska delavnica,
podelitev Štrekljeve nagrade, Škocjanski festival, večer,
namenjen predstavitvi dosežkov kraških pevskih zborov in zborov
iz zamejstva v Italiji – pevski zbori Kresni noči, območno
srečanje manjših instrumentalnih skupin, regijsko in
medregijsko likovno razstavo, medobmočno srečanje odraslih
folklornih skupin, območno srečanje ljudskih pevcev in godcev
ter tamburašev, območno srečanje plesnih skupin, območno
srečanje odraslih in otroških gledaliških, območno srečanje
lutkovnih skupin in festival »Urška« (medobmočno srečanje
pesnikov in pisateljev začetnikov).
   V letu 2009 je načrtovana organizacijska sprememba
dejavnosti sklada. Vodja OI je zaposlen za polovični delovni
čas, prejšnji vodja OI je bil zaposlen v Kosovelovem domu in so
bili prostori za dejavnost območne enote sklada zagotovljeni v
javnem zavodu. Ker pa je v prostorih Kosovelovega doma za
pisarniško poslovanje prostorska stiska, prav tako pa ni
primernih prostorov za srečanja z društvi, se primerne rešitve
še iščejo. Nova lokacija je bila predvidena na Srebrničevi 1,
Sežana.
   Pojavlja se tudi potreba po polnem delovnem času glede na
aktivnosti kulturne ljubiteljske dejavnosti in povečanje
števila društev na tem področju, in sicer za vse štiri kraške
občine – Sežana, Divača, Komen in Hrpelje - Kozina.

 2.2 Mednarodna literarna nagrada »Vilenica«, literarna nagrada
                        »Mlada Vilenica«

   Do sedaj je Občina Sežana sofinancirala obe prireditvi, tako
literarno nagrado »Mlada Vilenica« v izvedbi OI JSKD ter
prireditev Mednarodna literarna nagrada »Vilenica« (več
organizatorjev in akterjev) prek OI JSKD Sežana. Literarna
nagrada »Mlada Vilenica« ostaja v izvedbi OI JSKD Sežana. Za
Mednarodna literarna nagrada »Vilenica« pa je v zadnjih letih
potekalo več dogovarjanj z vsemi akterji in organizatorji
prireditve, ki postaja vsako leto večja in organizacijsko
zahtevnejša. Zato naj bi v letu 2009 sklenili dogovor z
Društvom slovenskih pisateljev kot glavnim organizatorjem
prireditve, ki deluje kot društvo v javnem interesu na področju
kulture.

             2.3 Štrekljeva nagrada, Primorska poje

   Občina Sežana bo sofinancirala prireditev ob podelitvi
Štrekljeve nagrade, ki se sicer odvija v Občini Komen in revijo
pevskih zborov Primorska poje. Srečanje pevskih zborov, ki je
med najbolj množičnimi v Sloveniji, se odvija v posameznih
krajih Primorske, med drugim tudi v Sežani. Obe prireditvi se
odvijata v organizaciji in sodelovanju Sklada za ljubiteljske
dejavnosti RS – območna enota Sežana. Občina Sežana je za
sodelovanje pri obeh prireditvah podpisala s sodelujočimi
občinami pismo o nameri.

            2.4 Dejavnost društev s področja kulture

   Pomembno vlogo pri izvajanju ljubiteljskih kulturnih
dejavnosti na območju občine imajo društva, Zveza kulturnih
društev Sežana in Območna izpostava Javnega sklada RS za
kulturne dejavnosti, ki sprejemajo svoj letni program.
   Število kulturnih društev vsako leto narašča, kar kaže vse
večjo potrebo občanov po ljubiteljskem kulturnem udejstvovanju
in ustvarjanju.
   Ljubiteljsko ustvarjanje in poustvarjanje na področju
kulture se v pretežni meri uresničuje v kulturnih društvih in
njihovi zvezi. V interesu občine je finančno podpreti dejavnost
vseh aktivnih kulturnih društev, ki delujejo na naslednjih
kulturnih področjih: glasbenem; pevski zbori in instrumentalna
glasba; vizualnih umetnosti (fotografija, slikarstvo,
oblikovanje); gledališke in plesne dejavnosti, na področju
etnologije, literarnih ter drugih in izvajajo program kot redno
dejavnost društva.
   Sredstva bodo društvom porazdeljena v skladu z javnim
razpisom po sprejemu proračuna ter v skladu s pravilnikom o
sofinanciranju dejavnosti kulturnih društev, v katerem je
opredeljen postopek, upravičenci, merila in kriteriji za
sofinanciranje kulturnih društev.

                 2.5 Dejavnost Kosovelove sobe

   Kosovelova soba je del kulturne dediščine Občine Sežana.
Ustanovljena je bila v prostorih stare osnovne šole na
Bazoviški cesti 9, ki velja za rojstno hišo pesnika Srečka
Kosovela. Soba je bila oblikovana na pobudo Ljudske univerze
leta 1976 in še sedaj je v njenem upravljanju. V spomin na
velikega pesnika je postavljena zbirka njegovega literarnega
ustvarjanja in avdiovizuelni prikaz njegovega življenja in
dela. V sobi se odvijajo tudi posamični kulturni projekti.
   Tudi v letu 2009 je v javnem interesu občine, da podpre
dejavnost Kosovelove sobe v sedanjem obsegu.

              3. Mediji in avdiovizuelna sredstva

           3.1 Občinski informator – Kraški obzornik

   Javni interes občine je informiranost občanov Občine Sežana.
V ta namen je z odlokom o občinskem glasilu ustanovila Kraški
obzornik. V letu 2008 je občinsko glasilo izšlo sedem številk,
saj si je uredniški odbor prizadeval za več izdaj zaradi
ažurnosti posredovanja novic. Zadnja številka je izšla barvna v
celoti (ostale številke so črno-bele z barvnim ovojem). V letu
2009 so v ta namen zagotovljena proračunska sredstva in izšlo
naj bi osem številk (sedem rednih številk in ena posebna), in
sicer februarja, marca, aprila, maja, junija, oktobra, decembra
in posebna številka avgusta. Naklada znaša 4800 izvodov.

                4. Naravna in kulturna dediščina

               4.1 Vzdrževanje Botaničnega parka

   Sežanski botanični park obstaja že od leta 1848, ko je
družina Scaramanga iz Trsta od domačinov odkupila posest in na
njej zgradila vilo Mirasasso. Z leti so zemljo še dokupovali in
tako se je park, ki so ga zasadili okrog vile, rasel in širil,
saj so ga nenehno zasajevali z različnimi sadikami in semeni z
vsega sveta, ki so jih prinašali mornarji in sam takratni
lastnik parka Giovanni Scaramanga di Hiccolo Cavaliere. Leta
1890 so dogradili rastlinjak, ki je nekakšna miniatura
schönbrunskega rastlinjaka pri Dunaju. Zaradi navedenega je
Botanični park naravna dediščina, ki je sicer v upravljanju
Komunalno-stanovanjskega podjetja Sežana. Dejavnost sofinancira
Občina Sežana.
   Rastlinjak (palmarij) je grajen element botaničnega parka.
Obnovljen je bil v letu 2006, med drugim tudi s pomočjo
sredstev Ministrstva za kulturo. Kaže pa se potreba tudi po
obnovi rastlinskih vrst, zato so v proračunu za leto 2009 v
okviru sredstev za vzdrževanje objektov skupne rabe – botanični
parki (večletna pogodba s KSP Sežana, letno izdelan program)
zagotovljena sredstva za popravilo vrat, polaganje kamnitih
robnikov ob gredicah in dobavo novih tropskih rastlin.

               4.2 Vzpostavitev muzeja kamnarstva

   Javni interes na področju varstva kulturne dediščine je
vzdrževanje in obnavljanje dediščine ter preprečevanje njene
ogroženosti ter zagotavljanje javne dostopnosti dediščine.
   Med projekte s področja varovanja kulturne dediščine sodi
tudi oblikovanje in vzpostavitev muzeja kamnarstva.
   Kras kot pokrajino je najbolj zaznamovalo kamnarstvo in
kamnoseštvo. Pridobivanje kamna na Krasu ima tisočletno
tradicijo, znano že v antiki. V Nabrežini je še danes kamnolom
Cava Romana. Okoli večine kraških vasi je moč zaslediti manjše
kamnolome –»jave«, ki so jih kmetje odpirali na svoji zemlji
zase in najemnike, lahko pa je bilo tudi več lastnikov. Kamen
so pridobivali po posebnih postopkih: velike monolitne bloke so
lomili od kamnite stene in jih nato zvračali na etažo.
Monolitne bloke so nato klesali v delavnicah, ki so bile v
kamnolomu ali drugje po kraških vaseh. Kamnoseki so kamen na
fino obdelali za okenske in vratne okvirje, stopnišča,
ognjiščne okvirje, konzole, nagrobne križe, obode vodnjakov,
kamnite žlebove, cerkvena znamenja – »pile«, kamnite oboke pri
vhodu v domačije –»kolone«, terilnike ter drugo posodje in
drugo. Še danes je moč občudovati mojstrsko roko kamnoseškega
obrtnika po vaseh, kjer so lastniki domačij z ljubeznijo do
kamna ohranili stavbno dediščino svojih očetov.
   Da bi kamnito kulturno dediščino ohranili in prezentirali je
smiselna postavitev muzeja kamnarske in kamnoseške dejavnosti.
Značaj zbirke in muzeja bi bil vzgojno-izobraževalni pa tudi
tržni. S sklepom Občinskega sveta je bil julija 2008
ustanovljen projektni svet za postavitev muzeja kamnoseštva in
kamnarstva na Krasu. Muzeju bo ime MUZEJ NA PROSTEM V KAMNOLOMU
LIPICA I.
   V letu 2009 je predvidena ureditev začasnega muzejskega
depoja za manjše predmete (zaprta stavba) in za začasno
namestitev večjih predmetov in strojev, ki bi se nahajali na
enem mestu (po dogovoru z MARMOR, Sežana d.d.). Lokacija obeh
še ni določena. Delo se bo opravljalo v zimskih mesecih (ko je
manj dela v kamnolomu – do 31. marca 2009 in od novembra 2009
do konca leta).

      4.3 Obnova kulturnih spomenikov, sakralnih objektov

   Občina Sežana je leta 1992 sprejela Odlok o razglasitvi
naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju Občine
Sežana. Odlok je zajemal območje sedanjih štirih novonastalih
občin. Po letu 1992 se je zakonodaja na področju kulture
spremenila; sprejet je bil Zakon o uresničevanju javnega
interesa za kulturo (1992, 2002, 2006 in 2007) ter Zakon o
varstvu kulturne dediščine (2008), ki narekujeta drugačen režim
varovanja kulturne dediščine, kot je to nalagal Zakon o
varovanju naravne in kulturne dediščine iz leta 1981. To
pomeni, da bi morala Občina Sežana valorizirati naravno in
kulturno dediščino svojega območja in vzpostaviti prioritetni
vrstni red obnove kulturnih spomenikov pa naj bo to sakralna,
etnološka, arheološka, arhitekturna ali naravoslovna dediščina.
   Že nekaj let so v proračunu zagotovljena sredstva za obnovo
kulturnih spomenikov. V letu 2008 smo sredstva z javnim
razpisom dodelili društvu Kras S.O.S. za sofinanciranje
začetnih del pri obnovi spomenika »Komunska kašča« v Šmarjah
ter Župnijskemu uradu Tomaj za popravilo strehe ter popravilo
podpornega zidu cerkve Sv. Nikolaja v Avberju.
   Javni interes je ohranjati kulturno dediščino in zaradi še
dodatnih nujnih sanacijskih posegov na nepremični kulturni
dediščini se znesek sredstev za leto 2009 v ta namen še
povečuje. Zainteresiranim vlagateljem bodo sredstva za
sofinanciranje obnove dodeljena na podlagi javnega razpisa.

          5. Javna infrastruktura na področju kulture

  5.1 Investicijsko vzdrževanje objektov-Kosovelova knjižnica

   Za vzdrževanje objekta knjižnice in opreme zagotavlja občina
s proračunom del sredstev. Z zagotovljenimi sredstvi se
knjižnici deloma pokrijejo stroški investicijskega vzdrževanja.

          5.2 Dograditev velikega odra – Kosovelov dom

   Delež za investicijska vlaganja je namenjen za plačilo
dvanajstih obrokov anuitet, na podlagi leasing pogodbe po
priloženem amortizacijskem načrtu za najem opreme odra s
postopnim odkupom. V proračunu so zagotavljamo sredstva v
višini, kolikor naj bi znašal delež za leto 2009.

5.3 Ureditev srednje dvorane in sanacija amfiteatra – Kosovelov
                              dom

   Skrb za vzdrževanje javne infrastrukture na področju kulture
terja vrsto investicijskih posegov. Za približevanje splošnim
standardom in tehničnim pogojem, ki jih mora izpolnjevati
Kosovelov dom za nadaljnje izvajanje kulturnih dejavnosti, je
Občina Sežana dolžna nadaljevati z investicijskim vlaganjem.
   Kosovelov dom je prevzel svojo funkcijo pred šestnajstimi
leti, vendar v omejenem obsegu, saj je bil zaključen le
osrednji del z veliko dvorano in večnamenski predprostori (avli
s stopniščem, upravni del in zunanje gledališče), ne pa
spremljajoči prostori in pomožni dvorani, ki so nujni za
celovito ponudbo kulturnega hrama. Po tolikih letih pa se žal
kaže tudi dotrajanost materialov in nujna sanacija le-teh.
   V letu 2009 je načrtovano dokončanje srednje dvorane z
namenom, da bi to postala večnamenska oziroma multifunkcijska
dvorana (dvorana, ki je bila predvidena v prvotnih načrtih kot
kinodvorana), ki bo služila za koncerte, predavanja,
predstavitve, TV studio, razstavni prostor, maturantske plese,
multimedijske dogodke, pogostitve ob različnih obletnicah ...
Oboje vodi k manjšemu trošenju denarja, namensko za vzdrževanje
in ogrevanje, ker se sedaj citirane prireditve odvijajo v
veliki dvorani in predprostorih. Poleg vsega pa naj bi v taisti
dvorani potekala tudi predavanja oziroma vaje študentov Šole za
oblikovanje Šolskega centra Srečko Kosovel Sežana.
   Multifunkcijska dvorana bo gostom omogočala več
predstavnosti hkrati. Organizacija prostora večnamenske dvorane
bo ponujala hitre in enostavne spremembe prizorišč, kar naj bi
omogočila sodobna inovativna tehnologija:
   1. Inteligentni strop, ki bo omogočal pritrditev
razsvetljave, zvočnikov, projektorjev, projekcijskih platen,
scenografije in vsega, kar bo služilo dogodkom, z možnostjo
enostavnih in hitrih sprememb.
   2. Akustične obloge zidov s povezovalnimi kanali.
   3. Preglednost in funkcionalnost tehnične kabine.
   4. Opremljenost za multimedijske dogodke.
   Dvorana bo služila kot sodoben gledališki prostor, ki bo
sposoben povezati klasično gledališko govorico s sodobnimi
tehnološkimi pripomočki in s tem dodatno obogatiti gledališko
magijo. Tako bo sodoben sistem sočasne projekcije petih, šestih
LCD projektorjev, ki bodo nadomeščali klasično scenografijo,
vnašali dinamiko v prostor.
   Povzetek uporabnosti:
   Tehnologija naj bi omogočila, da bo dvorana primerna za
gledališke uprizoritve, multimedijske instalacije, koncerte,
razstave, plesne predstave, studijske snemanja, plesni podij in
ne nazadnje jazz ali etno klub. Skratka: od gostilne do
eksperimenta!
   Del investicijskih sredstev naj bi bil namenjen vgraditvi
tovornega dvigala.
   Tovorno dvigalo bi omogočalo prevoz tehnične opreme, kulis,
praktikablov in drugo od dostavne rampe do amfiteatra in hkrati
dostop in vertikalni transport do skladišča 1 in 2, ki sta
locirani v dveh nadstropjih. Delo v domu je pokazalo, da je
brez tega tehničnega pripomočka polovica zgradbe paralizirana.
   V investicije je načrtovana tudi vzpostavitev požarno-
varnostnih pogojev za delovanje doma, ker je bil Kosovelov dom
s strani pristojnih inšpekcijskih služb opozorjen, da je dolžan
opraviti to pomanjkljivost sicer bo potrebno KD zapreti.
   Po zbranih ponudbah in popisih del znašajo ocenjena potrebna
sredstva za izvedbo načrtovanih investicijskih posegov 706.000
EUR.
   Investicija je prijavljena na javni razpis za sofinanciranje
projektov javne kulturne infrastrukture v okviru Evropskega
regionalnega sklada v okviru Operativnega programa krepitve
regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013. JR je
sicer zaključen, vendar Občina Sežana nima še ustreznega
odgovora, ali je projekt uvrščen v sofinanciranje ali ne. V
primeru pozitivnega odgovora lahko pričakujemo 424.780 EUR
soinvestitorskih sredstev.
   Do treh let nazaj delovanja javnega zavoda se je več
prireditev v poletnem času odvijalo tudi v amfiteatru
Kosovelovega doma, ki ponuja vrsto možnosti in ta danost je
bila izkoriščena v preteklih letih za potrebe mladih (Klub
študentov Sežana v sodelovanju z MC Podlaga), festivalom jazza,
bluesa in etno glasbe (izjemna akustika amfiteatra) ter
gledališkimi in plesnimi predstavami.
   Po tolikih letih je moral Kosovelov dom amfiteater zapreti
za obiskovalce zaradi poškodovanosti objekta, ki obsega že 70%
površine. Za rešitev zunanjega gledališča je bil nujen gradbeni
poseg.
   Investicija sanacija zunanjega gledališča se je pričela že v
letu 2008, po izvedenem javnem razpisu v juniju 2008. Za
izvajalca del je bil izbran Kraški zidar z najnižjo ponujeno
ceno. Gradbena pogodba za izvedbo je bila podpisana konec
julija 2008 s pričetkom del v avgustu. Izvajalec je z deli
zamujal, zato je bil sklenjen aneks k gradbeni pogodbi z novo
vrednostjo 179.751,73 EUR in rokom izvedbe (30. 11. 2008).
Izvedba investicije je bila zaključena konec 2008, izplačila
bodo izvedena v letu 2009 s končnim obračunom po kvalitativnem
prevzemu objekta.
   Poseg je zajemal: odstranitev obstoječe sedežne in
stopniščne konstrukcije, posledično zaradi dotrajanosti
materialov in postavitev montažnih betonskih tribun v naravni
barvi betona. Po postavitvi vseh elementov so bile položene
obstoječe kamnite stopnice. Na montažnih betonskih elementih so
bila montirana sedala iz letev tropskega lesa na inox
podkonstrukciji. Na sredini gledališča je zgrajen bil zgrajen
tehnični plato.

  6. Finančna sredstva za izvedbo programa kulture v letu 2009

+-------------------------------------+------------------------+
|        PODROČJE / IZVAJALEC         | PRORAČUNSKA SREDSTVA - |
|                                     |          EUR           |
+-------------------------------------+------------------------+
|                                     |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|I. Javni zavodi                      |614.395                 |
+-------------------------------------+------------------------+
|    KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA      |226.031                 |
+-------------------------------------+------------------------+
|    – redna dejavnost (plače + mat.  |199.606                 |
|odh. + zavar. objekta)               |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|    – sredstva za nabavo             |26.425                  |
|knjižničnega gradiva                 |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|                                     |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|    KOSOVELOV DOM SEŽANA             |377.626                 |
+-------------------------------------+------------------------+
|    – redna dejavnost (plače + mat.  |324.378                 |
|odh. + zavar. objekta)               |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|    – programi Kosovelov dom         |53.248                  |
+-------------------------------------+------------------------+
|                                     |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|    GORIŠKI MUZEJ                    |10.738                  |
+-------------------------------------+------------------------+
|    – dejavnost GM na območju občine |10.738                  |
|Sežana                               |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|                                     |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|II. Ljubiteljska kultura             |66.105                  |
+-------------------------------------+------------------------+
|    – dejavnost JSKD – območna enota |10.000                  |
|Sežana                               |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|    – Štrekljeva nagrada, Primorska  |1.105                   |
|poje                                 |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|    – dejavnost društev s področja   |34.000                  |
|kulture                              |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|    – Mednarodni festival Vilenica   |21.000                  |
|in lit. nagrada Mlada Vilenica       |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|                                     |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|III. Mediji in avdiovizuelna kultura |45.304                  |
+-------------------------------------+------------------------+
|    – občinski informator – Kraški   |45.304                  |
|obzornik                             |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|                                     |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|IV. Naravna in kulturna dediščina    |42.100                  |
+-------------------------------------+------------------------+
|    – vzdrževanje Botaničnega parka  |7.100                   |
+-------------------------------------+------------------------+
|    – vzpostavitev muzeja kamnarstva |5.000                   |
+-------------------------------------+------------------------+
|    – obnova kulturnih spomenikov,   |30.000                  |
|sakralnih objektov                   |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|                                     |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|V. Javna infrastruktura              |953.964                 |
+-------------------------------------+------------------------+
|    – investicijsko vzdrževanje      |4.516                   |
|objektov – Kosovelova knjižnica      |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|    – dograditev velikega odra –     |59.000                  |
|Kosovelov dom                        |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|    –  Kosovelov dom – nabava opreme |13.000                  |
+-------------------------------------+------------------------+
|    – ureditev srednje dvorane,      |836.000                 |
|sanacija amfiteatra – investicije v  |                        |
|Kosovelovem domu                     |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|    – Kosovelova domačija – mat.     |40.509                  |
|odhodki in vzdrževanje objekta       |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|    – Kosovelova soba – vzdrževanje  |939                     |
+-------------------------------------+------------------------+
|                                     |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|                                     |                        |
+-------------------------------------+------------------------+
|VI. Skupaj sredstva za kulturo       |1.721.868               |
+-------------------------------------+------------------------+


                                  Župan
                              Občine Sežana
                           Davorin Terčon l.r.