Uradni list

Številka 12
Uradni list RS, št. 12/2009 z dne 13. 2. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 12/2009 z dne 13. 2. 2009

Kazalo

399. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno cono »Pri Pildu«, stran 1257.

Na podlagi petega odstavka 61. člena in sedmega odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS – UPB2, Uradni list RS, št. 94/07) ter 18. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 34/99, 71/01, 61/02 in 93/05) je Občinski svet Občine Metlika na 16. redni seji dne 4. 12. 2008 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno cono »Pri Pildu«
1. člen
(splošne določbe)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za poslovno cono »Pri Pildu« (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelal PROPLAN, Ivanka Kraljič, s.p., Krško, pod številko OPPN-06/08.
2. člen
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
(A) Odlok o OPPN
(B) Besedilo
(C) Kartografski del
– Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov         1:5000
občine Metlika
– Geodetski načrt s certifikatom                        1:500
– Geodetski načrt z mejo območja urejanja              1:1000
– DKN z mejo območja urejanja                          1:1000
– Situacija obstoječega stanja                         1:1000
– Zazidalna situacija                                  1:1000
– Prerez A-A, Prerez B-B                               1:1000
– Načrt parcel z zakoličbo                             1:1000
– Situacija zakoličbe                                  1:1000
– Prometna situacija                                   1:1000
– Situacija infrastrukture                             1:1000
– Prikaz vplivov                                       1:1000
– Ukrepi za obrambo in zaščito                         1:1000
(D) Priloge
– Sklep o začetku postopka OPPN
– Izvleček iz planskega akta
– Povzetek za javnost
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN
– Strokovne podlage
– Stališča do pripomb
– Smernice za načrtovanje
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Na severu območje meji z državno cesto II. reda G2-105, Novo mesto–Metlika–državna meja, na zahodu z lokalno cesto LC 21120 Metlika–Semič, na jugu s kmetijskimi zemljišči, na vzhodu z obstoječo stanovanjsko pozidavo.
(2) Območje OPPN se nanaša na parc. št.: 4063, 399, 398/4, 398/7, 398/10 del, 398/9, 398/2, 398/3, 398/5, 398/8, 388/7, 388/6 del, 389/7, 389/9, 389/6 del, 389/8, 4049/3, 4049/2, 4049/1, 4049/4, 389/2, 389/3, 397/1, 397/2, 391/3, 391/2, 391/8, 391/9, 391/6 del, 391/7 del, 396/5, 396/1, 396/6, 396/4, 396/1, 394/5, 394/6, 394/7, 394/8, 394/2, 394/3, 394/4, 394/1, 394/9, 394/10, 4050/3, 4050/4, 392 del, 374 del, 369/1 del, 369/2 del, 236/5, 236/15, 236/16, 236/17, 236/18, 236/14, 236/13, 236/12, 236/4, 236/6, 236/7, 4053/1 del, 235/2, 235/3, 235/1, 235/4, 237/4, 237/5, 237/6, 237/3, 237/7, 237/1 del, 245, 242, 241 del, 4051/3, 4051/2, 4051/1, 256/3, 256/2, 259 del, 254/2, 254/3, 254/1, 262/2, 262/1, 262/3, 262/4, 262/5, 262/6, 262/7, 262/8, 261 del, 4023/1 del, 4023/4, 265/3, 265/2, 267/20, 267/21, 267/41, 265/1, 307/4, 307/1, 308 del, 307/2 del, 307/3 del, 304 del, 4367, 267/33, 267/34, 267/54, 267/56, 267/36, 267/55, 267/37, 267/64, 267/65, 267/66, 267/67, 267/68, 267/69, 267/46, 267/4 del, 267/63, 267/1, 267/62, 4012/4 del, 4012/3 del, 4012/1 del, 269/8, 269/9, 269/10, 269/1,269/4, 264 del, vse k.o. Metlika.
(3) Skupna površina območja OPPN je cca 17.5 ha.
4. člen
(ureditve izven območja OPPN)
Izven območja OPPN se izvede:
– priključek osrednje ceste iz območja urejanja na predvideno cesto po projektu št. PGD-20/05, izdela Topos, Novo mesto, december 2005;
– priključek na javni vodovod ob lokalni cesti za Semič;
– delni potek meteorne kanalizacije izven območje OPPN so potoka Sušica;
– povezovanje infrastrukturnih vodov iz območja urejanja na predvidene infrastrukturne vode po projektu PGD-20/05, izdelal Topos, Novo mesto, december 2005 in na obstoječe infrastrukturne vode zunaj območja OPPN, in sicer na kanalizacijski, vodovodni, telefonski in električni vod, ki potekajo ob državni cesti Novo mesto–Metlika–državna meja.
5. člen
(skupno vplivno območje)
Skupno vplivno območje obsega parc. št.: 4063, 399, 398/4, 398/7, 398/10 del, 398/9, 398/2, 398/3, 398/5, 398/8, 388/7, 388/6 del, 389/7, 389/9, 389/6 del, 389/8, 4049/3, 4049/2, 4049/1, 4049/4, 389/2, 389/3, 397/1, 397/2, 391/3, 391/2, 391/8, 391/9, 391/6 del, 391/7 del, 396/5, 396/1, 396/6, 396/4, 396/1, 394/5, 394/6, 394/7, 394/8, 394/2, 394/3, 394/4, 394/1, 394/9, 394/10, 4050/3, 4050/4, 392 del, 374 del, 369/1 del, 369/2 del, 236/5, 236/15, 236/16, 236/17, 236/18, 236/14, 236/13, 236/12, 236/4, 236/6, 236/7, 4053/1 del, 235/2, 235/3, 235/1, 235/4, 237/4, 237/5, 237/6, 237/3, 237/7, 237/1 del, 245, 242, 241 del, 4051/3, 4051/2, 4051/1, 256/3, 256/2, 259 del, 254/2, 254/3, 254/1, 262/2, 262/1, 262/3, 262/4, 262/5, 262/6, 262/7, 262/8, 261 del, 4023/1 del, 4023/4, 265/3, 265/2, 267/20, 267/21, 267/41, 265/1, 307/4, 307/1, 308 del, 307/2 del, 307/3 del, 304 del, 4367, 267/33, 267/34, 267/54, 267/56, 267/36, 267/55, 267/37, 267/64, 267/65, 267/66, 267/67, 267/68, 267/69, 267/46, 267/4 del, 267/63, 267/1, 267/62, 4012/4 del, 4012/3 del, 4012/1 del, 269/8, 269/9, 269/10, 269/1,269/4, 264 del, vse k.o. Metlika.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(vrste gradenj)
Na območju OPPN so dovoljene:
– gradnje novega objekta (tudi dozidave, nadzidave, legalizacije),
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti objektov,
– redna vzdrževalna dela na objektih,
– investicijska vzdrževalna dela na objektih,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– odstranitve objektov.
7. člen
(vrste dopustnih objektov)
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list, RS, št. 33/03):
– stanovanjske stavbe (vsaj polovica uporabne površine se uporablja za prebivanje),
– nestanovanjske stavbe (vsaj polovica uporabne površine se uporablja za dejavnost),
• gostinske stavbe – hoteli, moteli, prenočišča, točilnice, gostilne, restavracije ipd.,
• upravne in pisarniške stavbe – stavbe javne uprave, banke, pošte, zavarovalnice ipd.,
• trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti – trgovske stavbe ipd.,
• stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij – cestno vzdrževalne baze, garažne stavbe,
• industrijske stavbe in skladišča – delavnice, tovarne, silosi, skladišča ipd.,
• stavbe splošnega družbenega pomena – muzej, knjižnica, stavbe za izobraževanje,
• druge nestanovanjske stavbe – druge stavbe
– gradbeni inženirski objekti (npr. lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane poti, prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, prenosna komunikacijska omrežja, prenosni elektroenergetski vodi, distribucijski plinovodi, distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti, hidranti, cevovodi za odpadno vodo, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja ipd.).
(2) Na območju OPPN je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08), če s tem odlokom ni drugače določeno. Dovoljeni so:
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe, pomožni infrastrukturni objekti (dovoljeni so: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti), začasni objekti, vadbeni objekti (dovoljeni so le vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem), spominska obeležja, urbana oprema.
Nezahtevni in enostavni objekti in drugi spremljajoči objekti morajo biti oblikovno usklajeni s fasado, streho in kritino glavnega objekta.
(3) Na območju OPPN so dovoljeni tudi večnamenski objekti, objekti ki se uporabljajo ali so projektirani za več namenov.
8. člen
(ureditev okolice)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje ureditve:
– hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).
9. člen
(vrste dejavnosti)
(1) Znotraj območja OPPN so dovoljene naslednje dejavnosti povzete po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08):
A) KMETIJSTVO, LOV, GOZDARSTVO
– 01.19 Pridelovanje cvetja in drugih enoletnih rastlin,
– 01.25 Gojenje drugih sadnih dreves in grmovnic,
– 01.28 Gojenje začimbnih, aromatskih in zdravilnih rastlin,
– 01.29 Gojenje drugih trajnih nasadov,
– 01.3 Razmnoževanje rastlin,
– 01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo, priprava pridelkov.
C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse vrste dejavnosti;
D) OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN VODO
– dovoljene so vse vrste dejavnosti;
F) GRADBENIŠTVO
– dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(G) TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
– dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
– dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(I) GOSTINSTVO
– dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
– dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(O) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI
– dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(P) IZOBRAŽEVANJE
– dovoljene so: 85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
– dovoljene so:   86.23 Zobozdravstvena dejavnost
                  86.9 Druge dejavnosti za zdravje
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
– dovoljene so vse vrste dejavnosti;
(U) DEJAVNOST EKSTERITORIALNIH ORGANIZACIJ IN TELES
– dovoljene so vse vrste dejavnosti.
(2) Navedene dejavnosti so dovoljene, če se na parceli in/ali javni površini zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
(3) Na območju OPPN so prepovedane dejavnosti, ki bi presegale zakonsko dovoljene meje onesnaževanja zraka (smrad, plini, prah ipd.)
(4) Kolikor se bodo opravljale dejavnosti, za katere bi bilo potrebno izvesti postopek presoje vplivov na okolje po predpisih s področja varstva okolja se mora izvesti postopek Celovite presoje vplivov na okolje.
10. člen
(regulacijski elementi)
(1) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti delno ali v celoti s fasado ali vsaj z eno točko fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
(2) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost.
(3) Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami in/ali gradbeno linijo, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov (stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeni inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti ter drugi spremljajoči objekti) ter vseh zunanjih ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Na površini za razvoj objekta(ov) je dopustno urejati tudi parkirišča in zelenice.
Stavbišča obstoječih in predvidenih objektov prav tako predstavljajo površino za razvoj objekta(ov).
(4) Parkirišče je površina, namenjena parkiranju osebnih in drugih vozil za zaposlene, stanujoče in za obiskovalce. Na parkirišču je dovoljena postavitev gradbenih inženirskih objektov in drugih spremljajočih objektov (npr. nadstrešnice), dovoljene so vse zunanje ureditve, ni pa dovoljeno graditi stavb (razen na površini za razvoj objektov).
(5) Zelenice so površine, namenjene hortikulturnim in parternim ureditvam (travniki, cvetličnjaki, drevoredi, tlakovanja ipd.). Na zelenicah je dovoljena postavitev gradbenih inženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, vseh hortikulturnih in parternih ureditev, dovoljeno je urejati vhode na parcelo, ni pa dovoljeno graditi stavb in drugih spremljajočih objektov.
11. člen
(ureditvene enote)
Območje OPPN se razdeli na naslednje ureditvene enote:
UE1 – obstoječa pozidava,
UE2 – predvidene nestanovanjske stavbe,
UE3 – predvideni stanovanjsko-poslovni objekti,
UE4 – mestni gozd.
12. člen
(UE1 – obstoječa pozidava)
(1) Ohranjajo se obstoječi stanovanjski, poslovni in gospodarski objekti.
(2) Dovoljene so vse vrste dejavnosti iz 9. člena odloka.
(3) Dovoljena so: vzdrževalna dela, rušitev, rekonstrukcija, dozidava in nadzidava obstoječih objektov največ do višine glavnega objekta, s tem da je faktor izkoriščenosti zemljišča največ 1,0 in faktor zazidave parcele največ 0,7.
(4) Vsi oblikovni elementi novega (dela) objekta morajo biti usklajeni z obstoječim objektom.
13. člen
(UE2 – predvidene nestanovanjske stavbe)
Za vse nove nestanovanjske stavbe znotraj OPPN veljajo naslednji pogoji:
Vrste dejavnosti: dovoljene so vse vrste dejavnosti iz 9. člena odloka.
Tipologija zazidave: individualni prostostoječi objekti, dvojčki ali atrijski objekti.
Velikost in zmogljivost objekta:
Horizontalni gabariti: določeni so v grafični prilogi št. 6 Zazidalna situacija na površini za razvoj objekta ob upoštevanju stopnje izkoriščenosti in faktorja zazidave parcele.
Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (npr. venca ravne strehe, slemena strehe v naklonu ali vrha steklene piramide ipd.) do 14,00 m nad koto urejenega terena. Dopustno je zgraditi več kletnih etaž, vendar v celoti vkopanih v teren, ali le 0.60 m vidnih nad terenom. V celoti je lahko vidna le ena fasada ene kletne etaže.
Oblikovanje zunanje podobe objekta: pri proizvodnih objektih je potrebno oblikovno ločiti (z volumnom, barvo, materialom ipd.) upravni (pisarniški) del od proizvodnega. Upravni del objekta mora biti orientiran proti cesti z opaznim (poudarjenim) vhodom v objekt.
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: določena je v grafični prilogi 6. Zazidalna situacija. Kota pritličja je lahko največ 0,60 m nad koto urejenega terena.
– Kolenčni zid: 0,00 m.
– Streha: ravna, možna je kombinacija več različnih oblik streh, s tem, da prevladuje ravna. V primeru poševnih strešin so te naklona do 30˚. Na streho je možno postavljati steklene kupole, svetlobne trakove, piramide, kolektorje, oddajnike, reklame ipd..
– Kritina: temnosive barve, dovoljena je delno tudi transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov.
– Fasada: omet, steklo ali fasadne obloge iz različnih materialov, svetlih barv, dopustna je kombinacija več barv. Prepovedana je uporaba vidne pocinkane pločevine ter svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov.
– Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta.
– Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafični prilogi 6 Zazidalna situacija.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: najmanj 3,0 m, oziroma določena je v grafičnem delu OPPN s površino za razvoj objekta(ov).
– Oddaljenost od sosednjega objekta: najmanj 5,00 m, oziroma določena je v grafičnem delu OPPN s površino za razvoj objekta(ov).
– Ureditev okolice objekta:
– hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov ipd.).
Površine, namenjene izključno peš prometu, so asfaltirane ali tlakovane z drobnimi tlakovci. Parkirišča so lahko asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami. Manipulativna dvorišča so asfaltirana. Zaščitna ograja proizvodnega in/ali poslovnega kompleksa je transparentna, kovinska, višine največ do 4,5 m. Ob prometnici se zasadi drevored visokih avtohtonih dreves. Ostale zelene površine se zatravijo ali/in zasadijo z visokimi avtohtonimi drevesi. Višinske razlike terena se rešujejo z brežinami ali v kombinaciji z opornimi zidovi. Brežine se zatravijo, lahko se zasadijo z nizkimi grmovnicami. Oporni zidovi so kamniti ali obloženi s kamnom, lahko se prekrijejo z trajno zelenimi ali sezonskimi plezalkami.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): do maks. 1,0.
Faktor zazidave parcele: do maks. 0,7.
14. člen
(UE3 – predvideni stanovanjsko-poslovni objekti)
Za vse nove nestanovanjske stavbe znotraj OPPN veljajo naslednji pogoji:
Vrste dejavnosti: dovoljene so vse vrste dejavnosti iz 9. člena odloka razen:
– (C) predelovalne dejavnosti, in sicer: 10 Proizvodnja živil, 11 Proizvodnja pijač, 12 Proizvodnja tobačnih izdelkov, 13 Proizvodnja tekstilij, 15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov, 17 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja, 19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov, 20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, 21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, 22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, 23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, 24 Proizvodnja kovin, 27 Proizvodnja električnih naprav, 28 Proizvodnja drugih strojev in naprav, 29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, 30 Proizvodnja drugih vozil in plovil,
– (D) Oskrba z električno energijo, plinom in paro,
– (G) Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, in sicer: 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili,
– (H) Promet in skladiščenje,
– (O) Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti,
– (P) Izobraževanje,
– (R) Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.
Tipologija zazidave: individualni prostostoječi objekti, dvojčki ali atrijski objekti.
Velikost in zmogljivost objekta:
Horizontalni gabariti: določeni so v grafični prilogi št. 6 Zazidalna situacija na površini za razvoj objekta ob upoštevanju stopnje izkoriščenosti in faktorja zazidave parcele.
Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (npr. venca ravne strehe, slemena strehe v naklonu ali vrha steklene piramide ipd.) do 10,00 m nad koto urejenega terena. Dopustno je zgraditi več kletnih etaž, vendar v celoti vkopanih v teren, ali le 0.60 m vidnih nad terenom. V celoti je lahko vidna le ena fasada ene kletne etaže.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: določena je v grafični prilogi 6. Zazidalna situacija. Kota pritličja je lahko največ 0,60 m nad koto urejenega terena.
– Kolenčni zid: maks. 0,8 m.
– Streha: v osnovi enokapnica ali večkapnica na min. 2/3 delu površine horizontalne projekcije strehe, možna je kombinacija z ostalimi oblikami streh. Naklon je od 35° do 42°, na streho je možno postavljati frčade, steklene kupole, strešna okna, svetlobne trakove, piramide, kolektorje, oddajnike, reklame ipd.. Vsi objekti na isti gradbeni parceli morajo imeti enaki naklon strehe.
– Kritina: temnosive barve, dovoljena je delno tudi transparentna streha, vendar največ na 1/3 horizontalne projekcije strehe, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov in vidne pločevine. Vsi objekti na isti parceli morajo imeti kritino iz enakega materiala.
– Fasada: omet, steklo, les, svetlih barv. Prepovedana je uporaba vidne pocinkane pločevine ter svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov.
– Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta.
– Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafični prilogi 6 Zazidalna situacija.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: najmanj 3,0 m, oziroma določena je v grafičnem delu OPPN s površino za razvoj objekta(ov).
– Oddaljenost od sosednjega objekta: najmanj 5,00 m, oziroma določena je v grafičnem delu OPPN s površino za razvoj objekta(ov).
– Ureditev okolice objekta:
– hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov ipd.).
Površine, namenjene izključno peš prometu, so asfaltirane ali tlakovane z drobnimi tlakovci. Parkirišča so lahko asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami. Manipulativna dvorišča so asfaltirana ali tlakovana. Ograja parcele je v obliki žive meje iz avtohtonih grmovnic, višine do 1.20 m.
Ob prometnici se zasadi drevored visokih avtohtonih dreves. Ostale zelene površine se zatravijo ali/in zasadijo z visokimi avtohtonimi drevesi.
Višinske razlike terena se rešujejo z brežinami ali v kombinaciji z opornimi zidovi. Brežine se zatravijo, lahko se zasadijo z nizkimi grmovnicami. Oporni zidovi so kamniti ali obloženi s kamnom, lahko se prekrijejo z trajno zelenimi ali sezonskimi plezalkami.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): do največ 1,0.
Faktor zazidave parcele: do največ 0,5.
15. člen
(UE4 – mestni gozd)
(1) Na območju mestnega gozda so prepovedane vse dejavnosti.
(2) Dovoljena je gradnja: gradbeno inženirskih objektov, nezahtevnim in enostavnih objektih ter vse ureditve iz 8. člena tega odloka (hortikulturne in parterne ureditve). Pri dovoljenih ureditvah se koristijo le naravni materiali.
16. člen
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko postavljajo na celotni parceli, s tem, da ne smejo izstopati iz gradbene linije, lahko pa so od nje odmaknjeni v globino parcele. Od parcelne meje morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, odstopanje je dovoljeno v primeru gradnje dveh nezahtevnih objektov za dve parceli skupaj, ki se stikata z eno fasado.
(2) Objekti za lastne potrebe so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina morata biti enaki naklonu strehe in kritini glavnega objekta na isti parceli, dovoljena je tudi ravna ali zakrivljena (polkrožna ipd.) streha. Ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta.
Garaže za osebna vozila so lahko sestavni del stanovanjsko-poslovnega objekta, ali pa so samostojne stavbe, za katere veljajo enaki pogoji, kot za stanovanjsko-poslovne objekte, s tem da od njih morajo biti nižji.
(3) Ekološki otoki se postavijo po potrebi, na betonsko podlago, ogradijo z leseno netransparentno ograjo višine do 2,50 m ter se, če prostor dopušča, maskirajo z visokim in nizkim grmičevjem. Dovoljeno je nadkritje ekoloških otokov s transparentno streho različnih oblik, vendar poenoteno za celotno območje OPPN.
(4) Oporni zidovi so v kamniti izvedbi ali obloženi s kamnom.
(5) Zunanje stopnice so lesene, kamnite ali iz drugega nedrsečega naravnega materiala.
17. člen
(nadstrešnice)
Nadstrešnice, ki ne sodijo v nezahtevne in enostavne objekte iz 7. člena tega odloka, so lahko konstrukcije po izbiri projektanta, ravne ali blago položne strehe, z naklonom do 15° s kritino, ki je transparentna ali enotna kritini glavnega objekta. Dovoljena je izvedba dveh nadstrešnic za dve parceli skupaj, ki se stikata z eno fasado. Konstrukcija in oblikovni elementi obeh nadstrešnic morajo biti poenoteni. V primeru gradnje dveh skupnih nadstrešnic se lahko postavita zunaj površine za razvoj objekta(ov).
18. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Zelene površine:
– zelenice na parcelah se zatravijo ali hortikulturno uredijo,
– brežine se zatravijo in/ali zasadijo z nizkimi avtohtonimi grmovnicami,
– drevored ob cesti se izvede iz avtohtonih rastlin nižje rasti in manjših krošenj.
(2) Športne površine:
– znotraj območja urejanja je dovoljena ureditev travnatega igrišča za šport in rekreacijo.
(3) Peš površine:
– peš površine na parceli se tlakujejo, ob cesti so lahko tlakovane ali asfaltirane.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
19. člen
(izdelani projekti)
Pri prometnem in ostalem infrastrukturnem urejanju območja OPPN (vodovod, kanalizacija, elektrika, telefon, plin) je potrebno upoštevati projekt PGD-20/05, ki ga je izdelal Topos, Novo mesto, december 2005 in ostalo izdelano projektno dokumentacijo za posamezne obstoječe objekte v kolikor v tem odloku ni določeno drugače. Nove rešitve je v čim večji meri potrebno prilagajati izdelanim projektom.
20. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Splošni pogoji
(1) Ob vseh priključkih na posamezne parcele, namenjene za gradnjo, mora biti zagotovljeno obračanje vozil na parceli, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
(2) Hodniki za pešce morajo biti dvignjeni od roba vozišča in od njega fizično ločeni.
(3) Vsi pokrovi jaškov morajo biti locirani izven vozišča cest oziroma na levem ali desnem robu vozišča.
(4) Instalacije v cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez naknadnih prekopov.
(5) Vsa cestna oprema se zaradi zimskega pluženja locira izven telesa hodnika za pešce, v zelenici.
Motorni promet:
(1) Interna zbirna osrednja cesta
Znotraj območja OPPN se zgradi interna zbirna osrednja cesta, ki poteka v smeri vzhod – zahod, ki je dvosmerna, v asfaltni izvedbi. Na zahodni strani se priključi na projektirano cesto po projektu PGD-20/05, ki ga je izdelal Topos Novo mesto, december 2005 in preko nje na lokalno cesto LC 21120 Metlika–Semič, na vzhodni strani pa na glavno državno cesto G2-105 Novo mesto–Metlika–državna meja. Profil vozišča je 2 x 3,00, z dvostranskim hodnikom za pešce 2 x 1,60 m.
(2) Interne prečne ceste
Interna zbirna osrednja cesta je s prečnimi cestami povezana z glavno državno cesto na severu in na jugu s projektirano cesto po projektu PGD-20/05, ki ga je izdelal Topos Novo mesto, december 2005. Prečne ceste so v asfaltni izvedbi, profil vozišča je 2 x 3,00 m z enostranskim hodnikom za pešce 1 x 1,60 m.
(3) Priključki na državno cesto
Pri priključevanju internih prečnih cest na državno cesto je potrebno upoštevati projekt PGD, PZI št. 55/04, (Topos Novo mesto, september 2004), oziroma zaradi novih rešitev (prestavitev obstoječega priključka) je potrebno izdelati spremembe omenjenega projekta ali izdelati novi projekt v skladu z veljavnim zakonom.
Na priključkih na glavno cesto II. reda, št. G2-105, odsek 0256 Novo mesto (Revoz)–Metlika je potrebno vzpostaviti prometni režim desno – desno, kjer ni predvidenih levo zavijalnih pasov oziroma je priključke potrebno prilagoditi projektu rekonstrukcije državne ceste.
V območju krožišča mora biti zagotovljena preglednost v skladu s TSC 03.341 Krožna križišča.
(4) Območje ob državni cesti
V območju varovalnega pasu glavne ceste je prepovedana postavitev tabel za obveščanje in oglaševanje.
Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme v skladu s 3. točko 70. člena Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06).
(5) Obstoječa interna severna cesta
Vzporedno z glavno državno cesto poteka obstoječa asfaltirana cesta, profila 2 x 3,00 m z enostranskim hodnikom za pešce 1 x 1,60 m. Cesta se delno rekonstruira glede na potek prečnih cest.
(6) Vhodi na parcele
Vhodi na parcele so asfaltirani, širine najmanj 3,50 m, s poglobljenimi robniki ali uvoznimi radiji.
(7) Mirujoči promet: parkirišča z obračališčem se morajo zagotoviti na lastni parceli, izvedejo se lahko kot asfaltirana, tlakovana ali s travnatimi ploščami.
Znotraj območja se asfaltira parkirišče za tovorna vozila z obojestranskim vhodom/izhodom.
Obstoječe parkirišče za tovorna vozila se preuredi v parkirišče za osebna vozila in zelene površine.
(8) Kolesarski promet: se odvija po vozišču prometnic.
(9) Peš promet: se odvija po hodnikih za pešce v sklopu prometnic, ki so asfaltirani ali tlakovani, širine najmanj 1,60 m.
21. člen
(pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
Splošni pogoji:
(1) Na trasi priključnega vodovoda oziroma v njegovem varovalnem pasu je prepovedano postavljati vse vrste gradbenih objektov.
(2) V varovalnem pasu vodovoda je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanje ali zniževanje globine vodovoda od predpisane.
(3) Na mestih poteka infrastrukturnih vodov (vodovoda, elektrike, telefona ipd.) pod povoznimi površinami se vode položi v zaščitno cev, ki sega najmanj 1,5 m čez obe strani roba vozišča.
(4) Vodomerni jašek se izvede na vedno dostopnem mestu in ne na parkirnih prostorih ali prometnih površinah.
(5) Obračunski vodomer se v klasični vodomerni jašek namesti tako, da je minimalna globina vodomera 1,50 m od pokrova jaška.
(6) Pri projektni obdelavi, kjer se natančno opredeli potek komunalne, energetske in ostale infrastrukture na območju cest, je potrebno v primeru odstopanj od že načrtovanih tangenc, eventualnih potreb po prestavitvah, zaščitah in dograditvah rešitve predhodno uskladiti z upravljavcem teh cest.
(7) Posegi v varovalnem pasu objekta gospodarske javne infrastrukture se izvajajo pod strokovnim nadzorom pristojnega organa oziroma službe.
(8) Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora odmik dreves od posameznih vodov znašati najmanj 1,50 m, od vodovoda in kanalizacije pa min. 2,00 m.
Vodovodno omrežje
(1) Območje OPPN se napaja iz vodovodnega sistema Obrh, iz vodohrana Veselica.
(2) Območje OPPN se preko novega vodovodnega priključka v severovzhodnem delu območja urejanja naveže na obstoječ vodovod PE ø90 mm, ki poteka ob glavni državni cesti G2-105 Novo mesto–Metlika–državna meja in se v severozahodnem delu območja urejanja naveže na obstoječ vodovod PE ø150 mm, ki poteka ob lokalni cesti LC 21120 Metlika–Semič. Notranji razvod se izvede zankasto. Zagotovita se pitna in požarna voda.
(3) Vsi objekti se priključijo na nov razvod preko lastnega odjemnega mesta, lociranega na lastni parceli. Vodomerni jaški se locirajo na posameznih parcelah, na vedno dostopnem mestu (zunaj ograj ipd.), lahko so betonske izvedbe kvadratnega tlorisa, svetlih dimenzij 100 x 100 cm, globine najmanj 150 cm ali montažni, ki morajo biti toplotno izolirani.
(4) Celotno vodovodno omrežje znotraj OPPN se izvede iz cevi LŽ duktilne izvedbe preseka najmanj 100 mm. Minimalna globina vodenja cevi je 1,2 m do temena cevi.
(5) Pri izdelavi projektne dokumentacije za predmetno vodovodno omrežje je poleg smernic za načrtovanje in mnenja k OPPN potrebna še nadaljnja uskladitev oziroma upoštevanje dodatnih ustnih navodil upravljavca vodovodnega omrežja.
Hidrantno omrežje:
Za zagotovitev požarne vode se v območje OPPN postavijo nadzemni hidranti na razdalji 80,00 m.
Kanalizacijsko omrežje:
(1) Izvede se ločen sistem kanalizacije.
(2) PADAVINSKE ODPADNE VODE: kontrolirano se zbirajo v javno meteorno kanalizacijo in delno izpuščajo v potok Sušica, delno v razpršene ponikalnice. S parkirišč na posameznih parcelah jih je potrebno predhodno prečistiti preko lovilca olj. Do izgradnje javne meteorne kanalizacije se vodijo v ponikalnice.
(3) KOMUNALNA ODPADNA VODA: na območju OPPN se izvede vodonepropustna kanalizacija z upoštevanjem zahtevanih odmikov od sosednjih komunalnih naprav in objektov. Komunalne odpadne vode se vodijo v obstoječo mešano kanalizacijo iz cevi PVC ø40 cm in BC ø60 cm, ki poteka ob robu glavne državne ceste G2-105 Novo mesto–Metlika–državna meja ter naprej v čistilno napravo. Nov cevovod se izvede s PVC ali HCCP cevmi zadostne togosti, najmanj SN 8. Priključitev posameznih objektov se izvede v revizijskem jašku, najmanjši presek kanalizacijskega priključka je 200 mm. Minimalna kvaliteta cevi mora zadoščati standardom, predpisanim v tehničnih pravilnikih EU. Do izgradnje javne kanalizacije se komunalne odpadne vode vodijo v nepretočne greznice na praznjenje, ki se na parceli locirajo tako, da so dostopne za specialna vozila za praznjenje greznic in da je v kasnejši fazi možna priključitev preko greznice na javno kanalizacijo. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema je obvezna priključitev nanj.
(4) Pri izdelavi projektne dokumentacije za predmetno kanalizacijsko omrežje je poleg smernic za načrtovanje in mnenja k OPPN potrebna še nadaljnja uskladitev oziroma upoštevanje dodatnih ustnih navodil upravljavca kanalizacijskega omrežja.
Elektroenergetsko omrežje
(1) SREDNJE NAPETOSTNI (SN) RAZVOD
Znotraj območja OPPN se prestavi obstoječ 20 kV kablovod v elektrokabelsko kanalizacijo s PVC cevmi ø160 mm. Pred izvedbo prestavitve je potrebno zgraditi 20 kV povezavo med obstoječima TP Breg Revolucije in TP Trdinova.
Po potrebi je dovoljena postavitev novih transformatorskih postaj, ki jih je potrebno zankati v SN omrežje. Nove TP naj vsebujejo tri ali štiri-celični SN stikalni blok, predvidene moči do 2 x 1000kVA.
Za večje porabnike električne energije je dovoljena postavitev lastnih transformatorskih postaj.
(2) NIZKONAPETOSTNI RAZVOD (NN)
Na območju OPPN se NN razvod vodi v elektrokabelski kanalizaciji od novih oziroma obstoječih TP 20/0,4 kV Poslovna cona in TP Cesta XV. brigade. Uporabniki se na NN elektro omrežje priključujejo preko skupnih prostostoječih elektro omaric, ki so locirane na vedno dostopnem mestu na parceli objekta, za največ 3–4 odjemna mesta. Tipski jaški so standardnih dimenzij, razmak med njimi je praviloma do 50 m.
(3) JAVNA RAZSVETLJAVA (JR)
Na območju OPPN se NN kabel za napajanje JR položi ob robu pločnika v zaščitno PVC ali PE cev. V skupni jarek s kablom se položi ozemljitveni valjanec Fe/Zn 25 x 4 mm, na katerega so priključeni vsi stebri javne razsvetljave.
Ob vseh cestah na območju OPPN se montirajo svetilke javne razsvetljave višine do 4 m. Razdalja med svetilkami lahko znaša največ 40 m in je odvisna od višine stebrov, tipa sijalke ter potrebnega nivoja svetlosti.
(4) Pri izdelavi projektne dokumentacije za predmetno elektroenergetsko omrežje je poleg smernic za načrtovanje in mnenja k OPPN potrebna še nadaljnja uskladitev oziroma upoštevanje dodatnih ustnih navodil upravljavca elektroenergetskega omrežja.
Telekomunikacijsko omrežje (TK)
(1) Za oskrbo območja OPPN z novimi telekomunikacijskimi priključki se dogradi primarno TK omrežje – dvocevno TK kanalizacijo (2 x 2PVC ø125 mm) z navezava na obstoječ kabelski jašek v križišču državne ceste in lokalne ceste za Semič. Glavna kabelska kanalizacija se izvede s PVC cevmi ø110 mm. Iz kabelske kanalizacije bodo do posameznih parcel izvedeni posamezni odcepi. Posamezni objekti se priključijo preko dovodne TK omarice, ki mora biti na vedno dostopnem mestu.
Kabelska televizija (KTV)
(1) KTV kabelska kanalizacija bo potekala enako kot telefonska. Območje OPPN se priključi na obstoječe KTV omrežje. Trasa bo skupna s telefonsko kabelsko kanalizacijo, vendar z ločenimi jaški.
Odstranjevanje odpadkov
(1) Na območju OPPN se uvede individualen odvoz komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest. Prevzemno mesto mora biti opremljeno z dvema tipiziranima posodama za biološki in mešani odpad. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža/papir, kartoni, lesni odpadki in drugo/, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
(2) Dovoljuje se postavitev ekološkega otoka, če bodo za to izkazane potrebe.
Ogrevanje
Za ogrevanje se dovoljuje gradnja skupne plinske kotlarne na utekočinjeni naftni plin iz vkopanih cistern. Možni so tudi individualni načini ogrevanja z utekočinjenim naftnim plinom iz vkopanih cistern ali z uporabo drugih energentov, kot so obnovljivi viri energije (geotermalna energija, toplotne črpalke, voda, sonce, veter ipd).
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
22. člen
(varovanje okolja)
Varstvo vode in podtalnice
(1) Na območju OPPN se ne nahajajo varovana vodna območja podtalnice, vodnih virov ali varstvenih pasov črpališč vodovodov.
(2) Padavinske odpadne vode s prometnih površin se preko javne meteorne kanalizacije vodijo v potok Sušico, do izgradnje meteorne kanalizacije se vodijo v ponikalnice preko lovilcev olj.
(3) Odpadna komunalna voda se mora preko kanalizacije speljati na čistilno napravo.
Varstvo zraka
Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
Varstvo pred hrupom
Skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) se območje OPPN uvršča v IV. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 75 dBA za dan in 65 dBA za noč, kritične pa 80 dBA za dan in 80 dBA za noč.
Varstvo plodne zemlje
Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v Občini Metlika.
Odstranjevanje odpadkov
Na območju urejanja se uredi organizirano zbiranje odpadkov po posameznih odjemnih mestih. Gradbeni odpadki se odstranjujejo, transportirajo in odlagajo skladno z veljavnimi predpisi.
23. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot.
(2) Ohranja se gozdiček v osrednjem delu OPPN.
24. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Na območju OPPN ni evidentirane nepremične kulturne dediščine.
25. člen
(varstvo krajinskih značilnosti)
(1) Na območju OPPN se morajo kote objektov in cestišča prilagajati obstoječi konfiguraciji terena.
(2) Višinske razlike terena se urejajo samo z brežinami ali v kombinaciji s kamnitimi opornimi zidovi.
(3) Ohranja se gozd iglavcev v osrednjem delu OPPN.
(4) Znotraj območja OPPN se žive meje, drevoredi in ostala vegetacija zasadi iz avtohtonih rastlinskih vrst.
26. člen
(način ravnanja s prstjo in odvečno zemljo)
Ob izkopu gradbene jame se odstrani plodna zemlja in se deponira na primernem mestu. Uporablja se za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora v občini.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
27. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Potres
Pri načrtovanju novih objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je treba upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Mercalli – Cancan – Seiberg.
Požar
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objektov, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce, hidrantno omrežje zagotavlja zadostne količine požarne vode. Medsebojna oddaljenost med objekti je minimalno 5,00 m, v primeru manjšega razmika se mora izvesti zid brez odprtin, ali se morajo upoštevati drugi ukrepi za preprečitev prenosa požara z objekta na objekt.
(3) Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja obvezna izdelava študije požarne varnosti, so dolžni pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
Obramba in zaščita
(1) Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji glede na predpise s tega področja ni potrebno predvideti.
(2) Pred izdelavo projektne dokumentacije za infrastrukturne objekte je potrebno narediti geološke raziskave terena glede vpliva odpadnih padavinskih voda (ponikalnice) na stabilnost terena.
Arhitektonske ovire
Na vseh komunikacijah se izvedejo klančine z naklonom 1:13 do 1:15.
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Transformatorske postaje predstavljajo nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njihovo obratovanje se morajo upoštevati veljavni predpisi s tega področja.
VII. NAČRT PARCELACIJE
28. člen
(načrt parcelacije)
Načrt parcel in koordinate zakoličbenih točk gradbenih parcel in objektov so prikazani v grafičnem delu OPPN.
29. člen
(javno dobro)
(1) Javno dobro predstavljajo vse prometnice in parkirišče za tovorna vozila ter parcele transformatorskih postaj in ekoloških otokov.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
30. člen
(etapnost gradnje)
(1) V prvi fazi se izvede delna ali celotna prometna in infrastrukturna ureditev območja z zemeljskimi deli, vendar kot zaključena funkcionalna celota in dimenzionirana za končno število uporabnikov.
(2) V drugi fazi se izvede katerikoli del OPPN, kot funkcionalna celota po pogojih tega odloka, z izgradnjo ostale infrastrukture po trasah, določenih v tem OPPN, in dimenzioniranih za končno število uporabnikov.
(3) Na parceli morajo biti zagotovljene najmanj dovozna cesta (po trasi, predvideni s tem OPPN in upoštevajoč pogoje tega OPPN glede širine, vzdolžnega in prečnega profila), elektrika, vodovod in kanalizacija (upoštevajoč trase in zmogljivosti po pogojih tega OPPN).
(4) Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
(5) Infrastrukturne vode je možno graditi fazno skupaj s cesto, kot zaključene celote, ki nemoteno napajajo določeno območje, dimenzionirani pa morajo biti za končno število uporabnikov.
31. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pred gradnjo mora investitor opraviti geološke raziskave terena in upoštevati rezultate le-teh.
(2) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
(3) Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.
32. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Tolerance za horizontalne gabarite objektov so podane znotraj površine za razvoj objekta(ov), pri tem je potrebno upoštevati druga določila tega odloka (faktor izrabe, zazidave ipd.). Objekti so lahko manjši od grafično prikazanih.
(2) Tolerance za vertikalne gabarite so podane z največjo možno višino objekta, dovoljeni so nižji objekti. Od določene višine objekta lahko odstopajo postavitve dimnikov, anten, oddajnikov ipd. ter v primeru arhitektonskega oblikovnega poudarka, ki zaseda največ 1/3 površine strehe.
(3) Parcele, namenjene gradnji samostoječih, individualnih objektov je možno združevati. Ob tem se združita tudi površini za razvoj objekta(ov).
(4) Ograjevanje parcel ni obvezno.
(5) Dovoljena so odstopanja od določitve lokacije in števila vhodov v objekt oziroma na parcelo, s tem da se upoštevajo prometni predpisi pri priključevanju na zbirne ceste.
(6) Dovoljeno je združiti dva vhoda na parcelo za dve parceli skupaj.
(7) Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija (prilagajanje obstoječi parcelaciji), ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
(8) Dovoljeno je odstopanje od parcelacije, določene s tem odlokom (prilagajanje parcelacije) v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi ipd.).
(9) Pri objektih, ki s celotno fasado sledijo gradbeni liniji, je dovoljeno odstopanje od gradbene linije objektov za največ ±1,40 m (zunaj ali znotraj gradbene linije), vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta (brez teras ipd.). Dovoljeno je odstopanje od gradbene linije v zgornjih etažah objekta za +1.20 m, kolikor se ne posega na parcelo drugega lastnika ali ob soglasju soseda.
(10) Dovoljena so odstopanja od kot pritličij za ±0,50 m, oziroma se prilagajajo koti izgrajenega cestišča v naravi in od njega ne smejo biti višje od 0,50 m.
(11) Pri objektih in trasah prometne, komunalno-energetske infrastrukture in sistema zvez je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globini polaganja, medsebojnih razmikov, zmogljivosti, materialov in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve. Koncept infrastrukturnih ureditev je dovoljeno spreminjati v primeru prilagajanja konceptu infrastrukturne ureditve za celotno naselje Metlika.
(12) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve.
(13) Pri gradnji cest je dovoljeno manjše odstopanje od poteka ceste v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi lastništva, obstoječih objektov ali terenskih pogojev, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce, razen v primeru, ko pride do odstopanja geodetske izmere na terenu od kartografskega prikaza, vendar se mora dimenzioniranje vedno izvesti na osnovi veljavne prometne zakonodaje.
(14) Do izgradnje kanalizacijskega omrežja je dovoljena začasna uporaba vodotesnih greznic na praznjenje in ponikalnic.
(15) Dovoljena je začasna sprememba namembnosti prometnih površin v površine namenjene prireditvam.
(16) Objekti, ki so predvideni za rušitev in znotraj katerih se opravlja dejavnost na osnovi veljavnih dovoljenj, ostanejo v funkciji ves čas opravljanja sedanje dejavnosti. Na njih so dovoljene le rekonstrukcije in vzdrževalna dela za čas opravljanja sedanje dejavnosti.
(17) Objekt je možno izvesti brez kleti, kakor tudi z neizkoriščenim podstrešjem.
(18) Objekte je izjemoma dovoljeno graditi zunaj površine za razvoj objekta(ov) na manipulativnem dvorišču ali parkirišču pod pogojem, da se enak delež odvzete površine manipulativnega dvorišča ali parkirišča nadomesti na površini za razvoj objekta(ov).
(19) Preko zelenic je dovoljeno urejati nove dostope na parcelo.
(20) Dovoljeno je odstopanje od velikosti in oblike tlakovanih površin, ki so prikazane v grafičnih prilogah tega OPPN, vendar upoštevajoč določila tega odloka. Prav tako je dovoljeno odstopanje od ostale zunanje ureditve na parceli, ki je prikazana v grafičnih prilogah.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
(začasna namembnost zemljišč)
Zemljišča, ki ne bodo pozidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
34. člen
(projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja)
Projektiranje prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture se izvede v skladu z veljavnimi predpisi na posameznem področju.
35. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN je na vpogled pri pristojni občinski službi Občine Metlika in Upravni enoti Metlika.
36. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
37. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-003/2007-008
Metlika, dne 4. decembra 2008
Županja
Občine Metlika
Renata Brunskole l.r.