Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/2009 z dne 12. 1. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/2009 z dne 12. 1. 2009

Kazalo

73. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Lavžnik v Šempetru pri Gorici, stran 178.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 99/07) in 14. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04, 74/05 in 132/06) je Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba na 22. seji dne 18. decembra 2008 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Lavžnik v Šempetru pri Gorici
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt Lavžnik v Šempetru pri Gorici, ki ga je izdelalo podjetje LOCUS d.o.o. pod številko 436 novembra 2008. Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) določa prostorske ureditve znotraj ureditvenega območja ŠE-IG/1, opredeljenega z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Šempeter - Vrtojba za obdobje 1986–2000 z usmeritvami prostorskega razvoja občine do leta 2020 in prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Šempeter - Vrtojba za obdobje 1986–1990, dopolnitve 2002 (Uradni list RS, št. 97/08).
2. člen
(vsebina odloka)
Odlok o OPPN Lavžnik v Šempetru pri Gorici (v nadaljnjem besedilu: Odlok) določa:
ureditveno območje, opis prostorskih ureditev, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin,
rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorskih ureditev, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
3. člen
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
OPPN vsebuje:
(1) Odlok
(2) Grafični del OPPN:
1. Izsek iz kartografske dokumentacije prostorskega plana občine M 1:5000
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1:1000
3. Ureditveno situacijo M 1:1000
4. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro M 1:1000
5. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom M 1:1000
6. Načrt parcelacije M 1:1000
(3) Priloge OPPN:
1. prikaz stanja prostora
2. strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
3. smernice in mnenja
4. obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta,
5. povzetek za javnost.
UREDITVENO OBMOČJE
4. člen
(obseg ureditvenega območja)
Ureditveno območje OPPN obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami: 3446/9, 481/10, 481/11, 481/12, 481/13, 481/3, 481/5, 481/6, 481/7, 481/8, 481/9, 526/1, 526/10, 526/11, 526/4, 526/5, 526/6, 526/7, 526/8, 526/9, 527, 532, 790/12, 790/13, 799/1, 799/2, 799/3, 804, 805, 807/1, 827/1, 827/18, 827/19, 828, 829/1, 829/10, 829/11, 829/2, 829/3, 829/4, 829/5, 829/6, 829/7, 829/8, 829/9, 832/1, 832/2, 832/3, 833/1, 833/2, 833/3, 834/1, 834/2, 834/3, 834/4, 834/5, 834/6, 834/7, 834/8, 835/10, 835/11, 835/12, 835/2, 839/1, 840/1, 840/3, 840/4, 840/5, 843/1, 843/3, 843/4, 884/2, 885/1, 885/10, 885/11, 885/12, 885/2, 885/3, 885/4, 885/5, 885/6, 885/7, 885/8, 885/9, 886/2, 886/3, 886/4, 886/5, 888/2, 888/5 vse v k.o. Šempeter.
Površina ureditvenega območja znaša 9,592 ha.
V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja prikaz v grafičnem delu OPPN. Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je prikazana v načrtu parcelacije.
OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
5. člen
(prostorske ureditve na ureditvenem območju)
Območje OPPN je namenjeno dograditvi in prenovi gospodarske cone. Na ureditvenem območju so predvidene sledeče ureditve:
– na območju večjega kompleksa degradiranih industrijskih objektov je predvidena sanacija in prenova objektov in površin v trgovski center s pripadajočimi skladišči in parkirnimi površinami za obiskovalce in zaposlene,
– na nezazidanih stavbnih zemljiščih je v manjših območjih urejanja je predvidena gradnja industrijskih stavb za potrebe skladišč, obrtnih, poslovnih ali trgovskih dejavnosti, ureditev občinskega centra za zbiranje odpadkov in ureditev skupnega parkirišča za zaposlene in obiskovalce bližnjih obrtnih delavnic,
– na delno pozidanih površinah je možna rušitev obstoječih posamičnih funkcionalno neustreznih objektov in dograditev z novimi industrijskimi stavbami in objekti,
– na kompleksu obstoječih objektov proizvodne obrti, ki so v obratovanju je možna delna rekonstrukcija posameznih delov stavb,
– komunalna, energetska in prometna ureditev območja se nanaša na rekonstrukcijo dotrajanih in neustrezno dimenzioniranih objektov in naprav, prestavitev TP in dograditev manjkajoče gospodarske javne infrastrukture na celotnem območju.
6. člen
(program dejavnosti po ureditvenih enotah)
V skladu z grafičnim delom OPPN, se ureditveno območje prostorskega akta deli na manjša območja ureditvenih enot (Ue) ki so namenjena sledečim dejavnostim:
Ue1 omrežju javnih cest, površini objekta energetske infrastrukture in površini za ekološki otok, ter omrežju gospodarske javne infrastrukture,
Ue2 skladiščnim in proizvodno obrtnim dejavnostim,
Ue3 osrednjim trgovskim in spremljajočim dejavnostim,
Ue4 obrtno proizvodnim in skladiščnim, poslovnim in storitvenim dejavnostim,
Ue5 trgovskim in spremljajočim dejavnostim,
Ue6 skladiščnim, trgovskim, obrtnim, poslovnim dejavnostim,
Ue7 komunalni dejavnosti (okoljski infrastrukturi) in prometnim (parkiranju),
Ue8 zemljišče v kmetijski rabi,
Ue9 trgovskim dejavnostim,
Ue10 obrtno proizvodnim, storitvenim, poslovnim in trgovskim in spremljajočim dejavnostim,
Ue11 obrtnim in trgovskim dejavnostim,
Ue12 obrtnim proizvodnim in poslovnim dejavnostim,
Ue13 omrežju internih poti in omrežju gospodarske javne infrastrukture,
Ue14 interni poti in omrežju gospodarske javne infrastrukture.
UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
7. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Območje gospodarske cone se priključuje na javno cestno omrežje v sosednjih območjih s tremi priključki:
– priključek A – priključek na državno cesto R3 614 – južna obvoznica Šempetra,
– priključek B – priključek se navezuje na obstoječo notranjo cesto, ki poteka po urejevalni enoti ŠE-P/5 in se navezuje na LC Goriške fronte,
– priključek C – priključek se navezuje na obstoječo notranjo cesto, ki poteka deloma po urejevalni enoti ŠE-P/5 in deloma po urejevalni enoti ŠE-S/16 ki je po namenski rabi stanovanjska in se navezuje na LC Goriške fronte. Kljub povečanju prometa v obravnavanem območju se prometni režim prilagodi obstoječemu stanovanjskemu območju.
(2) Območje gospodarske cone je priključeno na obstoječe omrežje gospodarske javne infrastrukture v sosednjih območjih:
– fekalna kanalizacija:
Priklop na primarni S-kanal v urejevalni enoti ŠE-C/8 z dvema fekalnima kanaloma. Prvi kanal poteka iz obravnavanega območja na Z robu Ue3 po urejevalni enoti ŠE-S/15, drugi kanal pa poteka od črpališča z zadrževalnim bazenom izven obravnavanega območja po urejevalni enoti ŠE-RZ/4.
– meteorna kanalizacija:
Priklop na glavni recipient Vrtojbica preko urejevalne enote ŠE-RZ/4 z dvema kanaloma. Prvi kanal poteka iz JZ roba Ue3 v obstoječem pokritem odvodniku, drugi kanal pa poteka v odprtem odvodniku v bližini obstoječih hiš.
– vodovod:
Priključitev omrežja je na obstoječ vodovod z zahodne smeri na obstoječ profil AC200, ki je izven obravnavanega območja v urejevalni enoti Še-RZ/4.
(3) Posegi, načrtovani izven območja prostorskega akta so:
– rekonstrukcija obstoječega meteornega kanala na območju urejevalne enote ŠE-RZ/4 z iztokom v Vrtojbico,
– rekonstrukcija obstoječega fekalnega kanala na območju urejevalne enote ŠE-S/15 z iztokom pod Vrtojbico na primarni S-kanal,
– rekonstrukcija obstoječega vodovoda na zahodni strani po urejevalni enoti ŠE-RZ/4,
– ureditev kolesarske povezave (občinske kolesarske poti) od predvidenega križišča ob Vrtojbici iz ceste R3 614 do obravnavane gospodarske cone preko urejevalnih enot ŠE-C/8 in Še-RZ/4.
(4) Posegi izven ureditvenega območja OPPN so dovoljeni za potrebe izgradnje, prestavitve, rekonstrukcije komunalne, energetske in prometne infrastrukture, za potrebe priključevanja objektov ki so znotraj območja urejanja OPPN, kakor tudi za postavitev opornih zidov in ograj ter ureditev interventnih poti s soglasjem upravljavca infrastrukture na meji obravnavanega ureditvenega območja s sosednjimi ureditvenimi območji.
(5) Vsi objekti s pripadajočo interno infrastrukturo morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, posegi preko te meje niso dovoljeni. Zunanja meja priobalnega zemljišča je bila določena z aktom Vlade Republike Slovenije: Uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob potoku Vrtojbica v Občini Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 138/06 in 16/07).
8. člen
(umestitev javnih in drugih skupnih površin)
(1) Javne površine v območju gospodarske cone je omrežje javnih cest s pripadajočimi
utrjenimi površinami, pločniki in zelenicami ter ekološkim otokom in prostorom za trafo postajo znotraj ureditvene enote Ue1 ter parkirišče in industrijska tehtnica, ki sta v ureditveni enoti Ue7. Vse naštete Javne površine se po izgradnji gospodarske cone opredelijo kot javno dobro.
(2) Omrežje javnih cest v gospodarski coni sestavljajo:
– glavni cesti A1 in A2 z odcepi od Ao1 do Ao6 vključno z prometno površino, ki so v ureditveni enoti Ue1.
(3) Druge skupne površine v gospodarski coni so:
– interne poti v urejevalni enoti Ue13 in Ue14.
9. člen
(umestitev stavb in objektov po ureditvenih enotah)
Prikaz umeščanja stavb in objektov po enotni klasifikaciji vrst objektov po ureditvenih enotah:
REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN TER POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
10. člen
(skupni pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Merila za določanje parcel namenjenih gradnji.
Parcele namenjene gradnji znotraj ureditvenih enot se lahko združujejo oziroma delijo v skladu z lokacijskimi pogoji za posamezno ureditveno enoto.
(2) Lokacijski pogoji in usmeritve za urejanje javnih in drugih skupnih površin.
Manjše zelene površine v območju cestnih koridorjev so humuzirane in v največji meri zasajene s pokrovnimi rastlinami.
V območju zelenic izven komunalnih vodov se izvede zasaditev površin z visoko drevesno vegetacijo, v območju komunalnih vodov pa so primerne grmovne pokrovnice. Drevje za zasaditev obcestnih drevoredov naj se izbira iz avtohtonih vrst primernih za urbana območja. Zelenice med parkirnimi mesti ob vozišču in pločnikom se lahko mestoma tlakujejo s travnatimi betonskimi ploščami (prehodi preko travnatih površin za pešce).
(3) Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo objektov in njihove okolice.
1. Usmeritve in pogoji za določitev potrebnega števila parkirnih mest na parcelah namenjenih gradnji.
Pri določanju števila parkirnih mest za osebne avtomobile je potrebno upoštevati predvidene dejavnosti in neto uporabno površino objektov na gradbeni parceli.
+---------------+-------------------------+--------------------+
|   Dejavnosti  |Število PM/neto uporabno |     Od tega za     |
|               |površino (ne manj kot je |  obiskovalce v %   |
|               |       zaposlenih)       |  (vendar ne manj   |
|               |                         |     kot 1 PM)      |
+---------------+-------------------------+--------------------+
|prodajni       |1PM/ 30-40 m(na 2)       |        75%         |
|prostori       |                         |                    |
+---------------+-------------------------+--------------------+
|obrtno         |1PM/ 60-80 m(na 2)       |        20%         |
|proizvodna     |                         |                    |
|dejavnost      |                         |                    |
+---------------+-------------------------+--------------------+
|skladišča      |1PM/80-100m(na 2)        |         –          |
+---------------+-------------------------+--------------------+
|pisarniški in  |1PM/ 5-10 sedežev        |        90%         |
|upravni        |                         |                    |
|prostori       |                         |                    |
+---------------+-------------------------+--------------------+
|gostinski      |1PM/ 4 sedeže + 1PM/1m   |        75%         |
|lokali         |točilnega pulta          |                    |
+---------------+-------------------------+--------------------+
Parkiranje tovornih vozil je dovoljeno le na, v ta namen, posebej urejenih delih parcel namenjenih gradnji, kar se podrobneje določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
2. Usmeritve za ureditev okolice objektov.
Pri urejanju okolice stavbe na parceli namenjeni gradnji v obsegu funkcionalnega zemljišča veljajo naslednji pogoji:
– višina zemljišča mora biti prilagojena najbližjim sosednim zemljiščem, če to dopušča oblika parcele;
– podporni zidovi so dovoljeni le v primeru, ko niso možna druga zavarovanja brežin;
– posestne meje je dovoljeno pregrajevati z živimi mejami ali ograjami; ob prometnicah se mora višina ograj in živih mej prilagoditi varnosti prometa (preglednost) ter upoštevati veljavne občinske odloke;
– znotraj parcele namenjene gradnji je potrebno ograje iz živih mej umakniti od roba javnih cest in poti v skladu s pogoji upravljavcev na zahtevan odmik, da bo s tem omogočena nemotena raba prometnih površin.
– vse nezahtevne in enostavne objekte, ki funkcionalno niso vezani na ulični pas, je potrebno locirati v notranjost parcele namenjene gradnji. Parkirišča se praviloma uredi pred stavbo v ob uličnem pasu gradbene parcele,
– parkirne površine morajo biti razmeščene tako, da ne motijo delovnega okolja, parkirišča pa morajo biti urejena tako, da ne prepuščajo škodljivih snovi.
(4) Usmeritve in pogoji za posege na obstoječih objektih.
Možne so rušitve, novogradnje in prizidave k obstoječim objektom v okviru funkcionalnih zemljišč oziroma mej parcel namenjenih gradnji in v okviru pogojev tega prostorskega akta.
(5) Pogoji gradnje v varovalnih pasovih parcel za gradnjo, za katere niso posebej podane rešitve v OPPN.
Na južnem območju ureditvenih enot Ue 10, Ue 11 in Ue 12 ter priključku na državno cesto R3 614 (južna obvoznica Šempetra) ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje. Dopustno je postavljati le table in napise skladno z določil 67. in 68. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06) in v skladu s predpisi o prometni signalizaciji.
(6) Usmeritve in pogoji za podkletitev objektov
Pri izvedbi morebitne kletne etaže objektov morajo biti upoštevani naslednji pogoji:
– podkletitev objektov je možna ob predhodnih geotehničinih raziskavah, ki so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja; pri tem se upoštevajo ukrepi za zavarovanje sosednjih že zgrajenih objektov,
– preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno etažo;
– morebitne odpadne vode v kletni etaži se morajo prečrpavati v kanalizacijo ureditvene enote.
(7) Lega objektov na zemljišču
Stavbe je možno postaviti znotraj gradbene meje. Gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
(8) Odmiki objektov od parcelnih mej
– najmanjši medsebojni odmik prostostoječih stavb ter odmik od parcelne meje se določi glede na dejavnost v skladu s sanitarno tehničnimi, požarnovarnostnimi in obrambnimi predpisi,
– najmanjši medsebojni odmik prostostoječih stavb mora biti tolikšen, da novi objekti ne vplivajo škodljivo na rabo sosednjih parcel,
– novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje min. 4 m. Manjši odmik od predpisanega je dovoljen, če to dopuščajo sanitarni in požarnovarstveni predpisi ter ostali pogoji in pri tem ni motena sosednja posest.
Investitor novega objekta je v takem primeru dolžan ustrezno preprečiti negativne vplive na parcelo ali objekt mejaša,
– objekti so lahko grajeni tudi tako, da se celotna ali del fasade stika s sosednjim objektom.
(9) Dopustne višine objektov so podane po ureditvenih enotah za objekte z ravnimi strehami. Kolikor imajo objekti dvokapne strehe, se šteje dopustno višino do kapne lege objekta. Etažnost poslovnih delov industrijskih stavb je prilagojena dopustni višini objekta.
(10) Zakoličba objektov
Lega objektov na parcelah namenjenih gradnji je določena v državnem koordinatnem sistemu z natančno lokacijo gradbenih meja od osi cest oziroma roba cest, razvidno iz – »Ureditvena situacija« (list št 3, merilo 1:1000).
(11) Oblikovna zasnova objektov
1. Na območju OPPN naj bodo objekti oblikovani skladno z zasnovo celotne ureditve.
Velikosti objektov (menjava višin in tlorisnih površin) sledi namenu in parcelaciji znotraj ureditvenih enot. Materiali fasadnih oblog naj bodo čim bolj poenoteni. Infrastrukturni objekti ter urbana oprema na celotnem območju gospodarske cone se enotno oblikujejo.
2. ceste je možno graditi le v skladu z zasnovo prikazano na grafičnem listu št. 4. Višinski gabariti novih cest se prilagodijo obstoječim. Površine parkirišč in manipulacijske površine se višinsko prilagodijo obstoječim in novim cestam.
(12) Oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih nestanovanjskih objektov
Parkirišča na parcelah namenjenih gradnji je treba praviloma locirati ob ulice. V nadaljevanju sledijo poslovne stavbe ali proizvodni in drugi objekti, v notranjosti ali v nadaljevanju poslovnih objektov pa druge spremljajoče stavbe in enostavni ter nezahtevni objekti v kolikor so potrebni.
Strehe poslovnih in industrijskih stavb so praviloma ravne ali v blagih naklonih, razen v primerih ko se vgradijo naprave za izkoriščanje sončne energije, so strehe lahko tudi dvokapne z prilagojenimi nakloni.
Fasade objektov naj bodo obložene s fasadnimi elementi, ki so proizvedeni za industrijske ali poslovne objekte, vendar barvno usklajene.
Vhodni deli stavb naj bodo ustrezno poudarjeni oziroma primerno oblikovani.
Prizidave, nadzidave ali adaptacije obstoječih objektov naj sledijo oblikovnim zahtevam novogradenj.
Pri zahtevnih objektih z večjim volumnom je treba poiskati ustrezne oblikovalske rešitve; členitve za vizualno razbremenitev stavbnega kompleksa ali pa poudariti volumen v ustrezni oblikovalski kvaliteti.
(13) Gradnja enostavnih in nezahtevnih nestanovanjskih objektov
1. dopustna je gradnja enostavnih nestanovanjskih objektov kot so; nadstreški, pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti namenjeni skladiščenju in sezonski gostinski vrtovi, urbana oprema, pomožni cestni, energetski in komunalni objekti ter telekomunikacijske antene in oddajniki. Objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni z osnovnim objektom,
2. dopustna je gradnja nezahtevnih objektov kot so: ograje nižje od 2,2 m, škarpe in podporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m in pomožni infrastrukturni objekti,
3. naštete enostavne in nezahtevne nestanovanjske objekte se gradi pod pogoji kot jih določa Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).
11. člen
(način, vrsta in namen prenove obstoječih objektov in površin ter pogoji in usmeritve za rekonstrukcijo in gradnjo znotraj ureditvenih enot)
(1) Ureditvena enota – Ue3:
1. način, vrsta in namen prenove obstoječih objektov in površin; arhitekturno gradbena prenova opuščenih industrijskih stavb in razvrednotene okolice bo izvedena kot tehnična prenova z gradbeno sanacijo in modernizacijo starih, funkcionalno in tehnično pomanjkljivih in dotrajanih industrijskih stavb. Prenovljena bo tudi neustrezna komunalna oprema pripadajočih površin.
Revitalizacija območja opuščenih industrijskih stavb je namenjena ureditvi novega nakupovalnega središča s spremljajočimi storitvenimi dejavnostmi širšemu gravitacijskemu zaledju Šempetra pri Gorici. Delna prenova ureditvenega območja vključno z ureditveno enoto Ue5 predstavlja večino vseh površin gospodarske cone
2. območje prenove; območje obstoječih opuščenih proizvodnih objektov in površin nekdanje tovarne »Vozil« je na naslednjih parcelah s sledečo dosedanjo rabo:
– parcela št. 481/10 (dvorišče 263 m²),
– parcela št. 481/11 (dvorišče 3463 m²),
– parcela št. 481/3 (dvorišče 18863 m²),
– parcela št. 481/5 – del (dvorišče 603 m²),
– parcela št. 526/1 – del (poslovna stavba 809 m², dvorišče 250 m²),
– parcela št. 526/11 (poslovna stavba 191 m²),
– parcela št. 526/4 (poslovna stavba 7008 m²),
– parcela št. 526/5 (poslovna stavba 3504 m²),
– parcela št. 526/6 (poslovna stavba 2568 m²),
– parcela št. 526/7 – del (poslovna stavba 2222 m²),
– parcela št. 832/2 – del (dvorišče 1239 m²).
3. obstoječi objekti predvideni za prenovo; pretežni del obravnavanih industrijskih hal, ki so bile skupaj s pripadajočim aneksom zgrajene pred 25 do 30 leti, že nekaj let ni več v rabi in so trenutno povsem izpraznjene. Instalacijske in tehnološke naprave, ki so se prej nahajale v objektih so demontirane.
Obstoječi objekti so proizvodne hale z 12.566 m2 in prizidki z 2.888,80 m2, ki so locirani na parc. št. 526/1, 526/4, 526/5, 526/6, 526/7-del in 526/11-del k.o. Šempeter.
Vse proizvodne hale so montažne izvedbe z ločnimi armiranobetonskimi strehami različnih razponov, ki so med 10 in 15 m. Streha je iz prefabriciranih AB elementov na AB lokih z nameščenimi vmesnimi svetlobnimi trakovi. Na severni strani pretežnega dela proizvodnih hal je po celi dolžini aneks, ki je v dveh etažah in se delno vključuje tako v pritličju kot v nadstropju v proizvodne prostore, v ostalem pa so v njem pisarniški, sanitarni in drugi spremljajoči prostori za potrebe zaposlenih.
4. lega prometnih površin; glavni zahodni del trgovskega centra bo z novo interno cesto znotraj ureditvene enote Ue 3 priključen na rekonstruirano priključno glavno cesto A1 preko glavne ceste A2. V okviru prometne ureditve trgovskega centra je v podaljšku obstoječega južnega cestnega priključka predviden dostop za kupce, za zaposlene in za dovoz in odvoz blaga. Za potrebe novega trgovskega centra se predvideva cca 374 parkirnih mest pred in v manjšem obsegu za zaposlene za obstoječim objektom. Ob centru so predvidene tudi površine za pešce in kolesarje vključno z povezavami s sosednjimi območji. Zagotovljena je tudi interventna pot za gasilska vozila.
5. parcele namenjene gradnji; so vse zemljiške parcele, ki ležijo znotraj Ue3. Sem spadajo obstoječe industrijske stavbe s pripadajočimi zemljišči kamor bo umeščen trgovski center z pripadajočo novo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo.
6. lega objektov; v ureditveni enoti je določena gradbenimi mejami, ki izhajajo iz postavitve obstoječih objektov. Obstoječi proizvodni objekti se lahko rušijo, prenovijo, dogradijo ali zgradijo novi objekti (stavbe in nadstreški) znotraj prikazanih gradbenih meja. Zunanji vrtni center se lahko gradi izven določenih gradbenih mej vendar mora biti prislonjen na osnovno stavbo.
7. merila in pogoji za urejanje prostora; arhitekturna zasnova sledi programu in gabaritom obstoječega objekta. Višina fasadnih pasov je poravnana z višino temena ločne strehe. K obstoječemu adaptiranemu delu objekta bo dodana nadstrešnica za skladiščne in manipulacijske površine, ki funkcionalno dopolni program objekta, obenem pa vizualno zmanjšuje ekstremno dolžino obstoječe hale.
Lociranje in gabarit ograjenega dela zunanjega vrtnega centra je zasnovan iz enakih izhodišč. Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena z osnovnim objektom. Dopustni objekti za oglaševanje so reklamni stolpi ali panoji, na katere so nameščena oglasna sporočila za namestitev oglasnih sporočil do višine najvišje točke največ 24 m, merjeno od najnižje točke objekta. Panoji so lahko tudi del fasade stavbe.
8. zunanje ureditve in lega zelenih površin; v okviru zunanje in hortikulturne ureditve bodo predvidene zelene površine z drevjem in zelenicami, asfaltirane peščeve, parkirne, kolesarske in dovozne površine ter oporni zidovi ob meji ureditvenega območja. V okviru zunanjih ureditev se v skladu z Ureditveno situacijo uredi ekološki otok. Po potrebi se lahko gradi bazen za požarno vodo.
9. usmeritve za lociranje dejavnosti; glavnina prodajne površine kompleksa trgovskega centra s pripadajočimi pomožnimi in tehničnimi prostori bo locirana v pritličju obstoječega objekta, del pa v novi medetaži objekta. Ob vhodnem hallu pritličja je predviden prostor za gostinski lokal in sanitarije za kupce.
Pisarniški prostori uprave in garderobe zaposlenih bodo locirani v medetaži centra. V medetaži je predviden tudi del skladiščnih površin. Površine pod nadstrešnico pritličja so namenjene vrtnemu centru, deponijam gradbenega materiala in črne metalurgije, delno pa za dostavo in oddajo blaga. Del zunanjega vrtnega centra bo lociran ob južno stranico objekta. Odprte deponije gradbenega materiala so locirane ob objektu na S in Z strani.
(2) Ureditvena enota Ue5:
1. način, vrsta in namen prenove obstoječih objektov in površin; je del celote kot »vzhodni« del trgovskega centra in je enak ureditveni enoti Ue3;
2. območje prenove; območje obstoječih opuščenih proizvodnih objektov in površin nekdanje tovarne »Vozil« je na naslednjih parcelah s sledečo rabo:
– parcela št. 481/5 – del (dvorišče 603 m²),
– parcela št. 481/6 (dvorišče 157 m²),
– parcela št. 526/7 – del (poslovna stavba 2222 m²),
– parcela št. 526/8 (poslovna stavba 628 m²),
– parcela št. 832/2 – del (dvorišče 1239 m²),
– parcela št. 832/3 (dvorišče 27 m²),
– parcela št. 833/2 (poslovna stavba 35 m², dvorišče 867 m²),
– parcela št. 833/3 (dvorišče 574 m²),
– parcela št. 834/8 (pot 15 m²),
– parcela št. 886/3 (pot 301 m²),
– parcela št. 886/4 (pot 90 m²);
3. obstoječi objekti predvidene za prenovo; industrijska stavba je bila zgrajena pred 25 do 30 leti in že nekaj let ni več v rabi. Trenutno je povsem izpraznjena. Instalacijske in tehnološke naprave, ki so se prej nahajale v objektu so demontirane. Vsa proizvodna hala je montažne izvedbe z ločnimi armiranobetonskimi strehami različnih razponov do 30m. Streha je iz prefabriciranih AB elementov na AB lokih z nameščenimi vmesnimi svetlobnimi trakovi. Površine neposredno ob obravnavnih objektih so asfaltirane, preostale proste površine predvsem na južni in skrajni jugozahodni strani pa so delno makadamske.
Obstoječi objekt je proizvodna hala z 2790 m2 površin, na parc. št. 526/7-del in 526/8 k.o. Šempeter. V podaljšku, na skrajnem vzhodnem delu hale, je lociran nadstrešek razpona 30 m, ki se na vzhodni strani naslanja na drugo halo in je v ureditveni enoti Ue6, sicer pa je iz severne in južne strani odprt. Streha je ravna.
4. lega prometnih površin; dostopnost k »vzhodnemu« delu trgovskega centra je iz cestnega odseka Ao1 ureditvene enote Ue1. Dostop je predviden za kupce, za zaposlene in za dovoz in odvoz blaga. Za potrebe novega »vzhodnega« dela trgovskega centra se predvideva okvirno 80 parkirnih mest pred objektom. Ob centru so predvidene tudi površine za pešce,
5. zaradi sistemske ureditve omrežja gospodarske javne infrastrukture se pod delom obstoječe hale z širino 31,0 m na meji z ureditveno enoto Ue3 zgradi podzemni pohodni kolektor za rekonstrukcijo in dograditev komunalnega in energetskega omrežja,
6. parcele namenjene gradnji; so vse zemljiške parcele, ki ležijo znotraj Ue5. V prenovljeno industrijsko stavbo s pripadajočimi zemljišči bodo umeščene nove dejavnosti oziroma vsebine »vzhodnega« dela trgovskega centra s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo.
7. lega objektov; lega objektov v enoti je določena z gradbenimi mejami, ki izhajajo iz postavitve obstoječih objektov. Obstoječi proizvodni objekti se lahko rušijo, prenovijo, dogradijo ali zgradijo novi objekti (stavbe in nadstreški) znotraj prikazanih gradbenih meja.
8. merila in pogoji za urejanje prostora; arhitekturna zasnova sledi programu in višinskim gabaritom obstoječega objekta in je del oblikovne celote ureditvene enote Ue3. Višina fasadnih pasov je poravnana z višino temena ločne strehe.
9. zunanje ureditve in lega zelenih površin; v okviru zunanje in hortikulturne ureditve bodo predvidene zelene površine z drevjem in zelenicami, asfaltirane peščeve, parkirne in dovozne površine.
10. usmeritve za lociranje dejavnosti; prodajne površine (manjši lokali in skladišča) s pripadajočimi pomožnimi in tehničnimi prostori bodo locirane v celoti znotraj obstoječe stavbe. Pisarniški prostori uprave in garderobe zaposlenih bodo locirani v medetaži »vzhodnega« centra.
12. člen
(rešitve umeščanja načrtovanih objektov in površin ter pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo znotraj preostalih ureditvenih enotah)
(1) Ureditvena enota – Ue-2:
1. lega prometnih površin; dostopnost na posamezno parcelo je iz obstoječih cestnih odsekov interne poti Ue-13. Parkirišča za zaposlene in za stranke bodo urejena znotraj parcel za gradnjo;
2. parcele namenjene gradnji; manjša enota urejanja Ue-2 je razdeljena na dve parceli namenjeni gradnji za proizvodne in skladiščne stavbe. Dovoljeno je združevanje obeh parcel;
3. lega objektov; lega objektov v enoti je določena z regulacijskimi črtami: gradbenimi mejami. Obstoječ proizvodni objekt se lahko ruši, prenovi, dogradi ali zgradi nov objekt znotraj prikazanih gradbenih meja. Nova objekta na meji med parcelama se lahko stikujeta, če sta prostostoječa pa sta odmika od lastniške meje 4m. Dimenzije objektov so odvisne od širine parcele oziroma od združevanja parcel namenjene gradnji.
4. merila in pogoji za urejanje prostora; maksimalni faktor zazidanosti parcele za gradnjo: 0,4. Minimalni delež zelenih površin znotraj gradbene parcel: 10%. Maksimalna višina stavb: 8 m. Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena z osnovnim objektom;
5. lega zelenih površin; glavne zelene površine, kjer je zaželena zasaditev visoke drevnine so ob mejah parcel s cestami;
6. usmeritve za lociranje dejavnosti; skladiščne ali proizvodne objekte je locirati ob obstoječih cestah, preostale spremljajoče objekte pa v notranjosti zazidljivih površin.
(3) Ureditvena enota – Ue6 2) Ureditvena enota – Ue4
1. lega prometnih površin; dostopnost k obstoječim proizvodnim prostorom je iz obstoječih cestnih odsekov internih poti ureditvene enote Ue13. Parkirna mesta so dogovorno razporejena znotraj internih poti z lastniki obratovalnic. Utrjeno dvorišče internih poti služi dostopom k podjetjem, ki imajo dogovorjeno služnost, funkcionalnim dvoriščem obstoječih proizvodnih prostorov in neoviranem dostopu intervencijskih požarnih vozil ter možnosti rekonstrukcije in dograditve gospodarske javne infrastrukture.
2. parcele namenjene gradnji; zemljiške parcele v ureditvene enote Ue4, ki jih zaseda v večjem delu industrijska stavba z več lastniki so namenjene proizvodni i obrti in skladiščnim dejavnostim, v manjšem delu pa pokritemu dvorišču, ki je skladišče na meji z ureditveno enoto Ue5,
3. lega objektov; večinski del ureditvene enote je pozidan z industrijskimi stavbami, ki tvorijo enotni stavbni niz s površino 8.200 m2 in poprečno višino 8m, deljen na lastniške enote kjer so skladišče obutve, proizvodni obrati kovinskih konstrukcij, pisarne in obrat strojegradnje ter gostinstvo in podobno. Lega objektov je določena z gradbenimi mejami, ki izhajajo iz postavitve obstoječih objektov,
4. merila in pogoji za urejanje prostora; obstoječ proizvodni objekt se lahko prenavlja v celoti in dozida le na JV delu znotraj prikazanih gradbenih meja do višine obstoječe stavbe,
5. lega zelenih površin; zaradi utesnjenosti območja s prostimi površinami oziroma zaradi popolne pozidanosti območja ni mogoče načrtovati zelenih površin.
6. usmeritve za lociranje dejavnosti; obstoječe dejavnosti.
1. lega prometnih površin; dostopnost na območje je iz odcepa Ao3 in urejevalne enote Ue 14. Parkiranje za obiskovalce in zaposlene je možno urediti v južnem in zahodnem delu območja z dostopom iz glave ceste A2. parcele namenjene gradnji: ureditvena enota je namenjena gradnji skladišč, poslovnim in trgovskim dejavnostim in se lahko lastniško deli znotraj urejevalne enote,
2. lega objektov; v enoti je določena z gradbenimi mejami. Obstoječ skladiščni objekt v uporabi se lahko dogradi ali se zgradi nove objekte znotraj prikazanih gradbenih meja. Novi objekti na meji med lastniškimi parcelami se lahko stikujejo. Če sto prostostoječi je odmik od lastniške meje 4 m.
3. merila in pogoji za urejanje prostora; arhitekturna zasnova sledi višinskim gabaritom in oblikovanju objektov sosednji urejevalni enoti Ue5. Maksimalni faktor zazidanosti parcele za gradnjo: 0,75, Minimalni delež zelenih površin znotraj gradbene parcel: 5%, Maksimalna višina stavb: 8m. Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena z osnovnimi objekti. Neustrezno locirano trafopostajo se demontira in prestavi v Ue1,
4. lega zelenih površin; zaradi utesnjenosti območja s prostimi površinami oziroma zaradi visoke pozidanosti območja je zaželena zasaditev drevnine ob mejah parcel s pločniki oziroma na parkirišču,
5. usmeritve za lociranje dejavnosti; trgovske dejavnosti je locirati v zahodne in južne robne dele objektov ob načrtovanem parkirišču.
(4) Ureditvena enota – Ue7:
1. lega prometnih površin; dostopnost na območje je iz obstoječega cestnega odcepa Ao5 in glavne ceste A2. Dodatna parkirišča za zaposlene in obiskovalce sosednih ureditvenih enot bodo zagotovljena na skupnem parkirišču,
2. parcele namenjene gradnji; južni del ureditvene enote je namenjen ureditvi občinskega centra za zbiranje odpadkov, severni del pa ureditvi dodatnega parkirišča za zaposlene in obiskovalce ter obstoječi industrijski tehtnici,
3. lega objektov; ureditev občinskega centra za zbiranje odpadkov. Po opustitvi centra se na tej površini uredi dodatna skupna parkirišča in uredi manjkajoči del pločnika. Lega dokončnih objektov v enoti je določena z gradbenimi mejami.
4. merila in pogoji za urejanje prostora; minimalni delež zelenih površin znotraj parcele: 10%.
5. zunanje ureditve in lega zelenih površin; glavne zelene površine, kjer je zaželena zasaditev drevnin so ob pločniku. Možna so zemeljske izravnave terena in postavitev opornih večjih zidov ter uvozi do parkirišča,
6. usmeritve za lociranje dejavnosti; po preselitvi centra bo območje namenjeno skupnemu parkiranju.
(5) Ureditvena enota – Ue 8
Celotno zemljišče je v kmetijski rabi, ki se ne spreminja.
(6) Ureditvena enota – Ue 9
1. lega prometnih površin; dovoz in odvoz k »južnemu« delu trgovskega centra za osebna vozila je iz predvidenega cestnega odcepa Ao2, iz severa. Dovoz kamionov je prav tako iz odcepa Ao2, odvoz pa na glavno cesto A1, kot obvezen desni izvoz. Pokrito parkirišče za obiskovalce in zaposlene se načrtuje pod trgovino,
2. parcele namenjene gradnji; vse parcele, ki so na območju Ue9 so namenjene gradnji trgovine in gostinski dejavnosti za potrebe obiskovalcev območja, ter prometnim površinam,
3. lega objektov; lega objektov v enoti je določena z gradbenimi mejami,
4. merila in pogoji za urejanje prostora; novi trgovski objekt se izvede kot dvo in pol etažen s pol vkopanimi parkirišči pod trgovino. Maksimalni faktor zazidanosti parcele za gradnjo: 0,55. Minimalni delež zelenih površin znotraj gradbene parcel: 5%. Maksimalna višina stavbe je 9 m. Obstoječe skladišče vnetljivih tekočin v obsegu 240 m2 se ruši,
5. zunanje ureditve in lega zelenih površin; ureditev zelenice je predvidena v pasu ob vhodni fasadi stavbe. Manipulativni plato za tovornjake in vlačilce je na isti višinski koti kot je plato ureditvene enote Ue11,
6. usmeritve za lociranje dejavnosti; stavba je zaključen trgovski objekt z pretovarjalno rampo iz juga.
(7) Ureditvena enota – Ue10
1. lega prometnih površin; dostop in odvoz k objektom na območju Ue10 je iz že zgrajenih cest in sicer iz glavne ceste A1 in odcepa Ao4. Parkirišča za obiskovalce in zaposlene so na že zazidanih oziroma nezazidanih parcelah namenjenih gradnji,
2. parcele namenjene gradnji; parcele so namenjene gradnji objektov proizvodno obrtnim dejavnostim, storitvenim dejavnostim, trgovini in gostinski dejavnosti za potrebe obiskovalcev enote,
3. lega objektov; lega objektov v enoti je določena z gradbenimi mejami. Obstoječe proizvodne objekte se lahko prenovi, dogradi znotraj prikazanih gradbenih meja,
4. merila in pogoji za urejanje prostora; maksimalni faktor zazidanosti parcele za gradnjo je 0,5. Minimalni delež zelenih površin znotraj enote urejanja je 5%, maksimalna višina stavb je 9 m. Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov mora biti oblikovna in funkcionalno usklajena z osnovnim objektom,
5. lega zelenih površin; ureditev zelenice je predvidena v severnem in južnem pasu ob prometnih površinah enote urejanja,
6. usmeritve za lociranje dejavnosti; stavbe za proizvodno obrt, trgovino in storitve so locirane locirane v znotraj gradbenih meja z možnimi prekinitvami.
(8) Ureditvena enota – Ue11
1. lega prometnih površin; dovoz vključno z transporterji k objektu je iz odcepa Ao2 oziroma iz dvorišča trgovine, ki je v ureditveni enoti Ue 9. Odvoz pa samo kot desno vključevanje v promet iz skupnega odcepa z trgovino na odsek javne poti A1,
2. parcele namenjene gradnji; je samostojna enota namenjena gradnji za proizvodno obrtno trgovske dejavnosti. Znotraj nje je določena parcela za ureditev nujne dostopne traktorske poti do parc. št. 855/1 k.o. Šempeter, ki je izven območja urejanja OPPN,
3. lega objektov; za gradnjo objekta znotraj Ue11 bodo potrebni dodatni zemeljski izkopi in oporni zidovi. Lega objekta v enoti je določena z gradbenimi mejami,
4. merila in pogoji za urejanje prostora; maksimalni faktor zazidanosti parcele za gradnjo je 0,4, minimalni delež zelenih površin znotraj gradbene parcel je 5%, maksimalna višina stavbe pa 6 m,
5. lega zelenih površin; ureditev zelenice je predvidena v pasu ob prometnih površinah z upoštevanjem prometne preglednosti in ob parkirišču,
6. usmeritve za lociranje dejavnosti; stavba je zaključen obrtno trgovski objekt prislonjen k brežini.
(9) Ureditvena enota – Ue12
1. lega prometnih površin; dostopnost na parcelo 799/2 k.o. Šempeter je iz cestnega odcepa Ao5 in iz dodatnega pasu ceste A2, preostali del ureditvene enote pa se navezuje na glavno cesto A2 in odcep Ao4. Parkirišča za zaposlene in za stranke bodo urejena znotraj parcele za gradnjo. Parc. št 835/11 k.o. Šempeter ima poseben odcep iz glavne ceste A2 za dostop transporterjev.
2. parcele namenjene gradnji; Ureditvena enota je namenjena gradnji objektom za obrtne, proizvodne, poslovne in skladiščne dejavnosti.
3. lega objektov; v enoti je določena z gradbenimi mejami. Obstoječe proizvodne objekte se lahko prenovi ali dogradi. Na parceli 799/2 k.o. Šempeter se lahko prenovi ali ruši obstoječ objekt oziroma zgradi nov objekt znotraj prikazanih gradbenih meja.
4. merila in pogoji za urejanje prostora; maksimalni faktor zazidanosti parcele za gradnjo je 0,45, minimalni delež zelenih površin znotraj gradbene parcel je 10%, maksimalna višina stavb je 8m nad okoliškim nivojem cest. Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov mora biti oblikovno in funkcionalno usklajena z osnovnim objektom.
5. lega zelenih površin; glavne zelene površine, kjer je zaželena zasaditev visoke drevnine so ob mejah parcel s cestami.
6. usmeritve za lociranje dejavnosti; proizvodne objekte je locirati ob robu gradbenih meja.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
14. člen
(skupne določbe)
Za nemoteno delovanje gospodarske cone je potrebno zagotoviti opremljenost zemljišč za gradnjo na ureditvenem območju z dostopi na javno cestno omrežje in komunalnimi priključki ter zagotoviti manjkajočo priključitev celotnega omrežja gospodarske javne infrastrukture gospodarske cone na omrežje gospodarske javne infrastrukture izven te cone.
V času redne proizvodnje je bil tovarniški kompleks opremljen z osnovno komunalno infrastrukturo in z navezavo internega tovarniškega omrežja na javne ceste. Izvedeno je bilo vodovodno, kanalizacijsko, električno in telefonsko omrežje, ki danes ne ustreza več novim dejavnostim in novim pogojem prenove in dograditve območja urejanja.
Nove rešitve so razvidne iz grafičnega dela osnutka OPPN, lista številka 4: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro M 1:1000 in lista številka 5: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom M 1:1000.
Kot projektne pogoje za projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture v gospodarski coni štejejo določila tega odloka.
15. člen
(ceste)
(1) Ceste v gospodarski coni:
Obstoječi odseki cest v gospodarski coni niso med seboj v celoti povezani in v nekaterih delih, glede na to, da se odvija prevoz z vlačilci, nimajo ustreznih širin. Poleg tega ni poskrbljeno za varnost pešcev, saj hodniki za pešce niso urejeni. Obstoječ priključek glavne ceste A1 ni ustrezno prilagojen predvideni gostoti prometa.
(2) glavne ceste in odcepi znotraj ureditvene enote Ue1so:
1. glavna cesta A1 z odcepom med Ue9 in Ue11,
2. glavna cesta A2 z novimi odcepi Ao1, Ao2, Ao3, Ao4, Ao5 in Ao6 ter javno prometno površino,
3. glavne ceste in odcepi ter javna prometna površina imajo status javnih cest na območju gospodarske cone.
4. javna prometna površina med notranjo interno cesto Ue14 in glavno cesto A2 je namenjena obračališču transporterjev.
(3) interne poti znotraj ureditvene enote Ue13 in Ue14 so:
1. notranje interne poti B1,B2,B3, in notranja interna pot ureditvene enote Ue14.
2. priključitev notranjih internih poti;
– notranja interna pot B1 se priključuje na glavno cesto A2 pri odcepu Ao6 in na notranjo interno notranjo pot B2,
– notranja interna pot B2 se priključuje na priključek B- notranjo cesto, ki poteka po urejevalni enoti ŠE-P/5 in na interno notranjo pot B3.
– notranja interna pot B3 se priključuje na interno pot B2. Širina hodnika za pešce je prilagojena obstoječemu stanju,
– interna pot ureditvene enote Ue14 se priključi na javno prometno površino, ki se navezuje na glavno cesto A2.
3. notranje interne poti B1, B3, del B2 in interna notranja pot ureditvene enote Ue14 morajo stalno zagotavljati prost dostop v širini 3,5 m za interventna požarna vozila in za rekonstrukcijo in dograditev omrežja gospodarske javne infrastrukture. Dela pri rekonstrukciji in novogradnjah morajo potekati tako, da ne bodo ovirala delovnega procesa obratovalnic na tem območju.
4. dostop preko internih notranjih poti je dovoljen lastnikom podjetij ob prometnicah in drugim, ki imajo pridobljeno služnost.
5. na začetku notranje interne poti B1 ob priključku na odcep Ao6 in na koncu notranje interne poti B3 se lahko postavita rampi.
(4) Rekonstrukcija obstoječih cestnih odsekov:
– rekonstrukcija odseka obstoječe ceste (del glavne ceste A2) v območju ureditvenih enot Ue6, Ue10 in Ue12 je potrebna zaradi preozkega cestišča, ki ne omogoča varne vožnje vlačilcev na tem odseku. Zato se izvede širitev cestišča v ovinku za srečanje vlačilca in manjšega tovornega vozila ter uredi enostranski pločnik širine 1,6 m, kar posledično zahteva rušitev oziroma prestavitev obstoječe trafo postaje,
– rekonstrukcija odseka obstoječe ceste (del glavne ceste A2) v območju ureditvenih enot Ue4, Ue6 in Ue7 z ureditvijo cestišča širine 7,0 m in enostranskega pločnika širine 1,6 m ter dostopa do skupnega parkirišča,
– ureditev pločnika ob glavni cesti A2 v območju ureditvene enote Ue5,
– rekonstrukcija glavne ceste A1 zaradi povečane prometne obremenitve obstoječih cest v gospodarski coni Lavžnik s preureditvijo obstoječega cestišča in križišča ter ureditev skupnega izvoza iz Ue 9 in Ue11.
(5) Novogradnja in rekonstrukcija novih cestnih odcepov:
– odcep Ao1. Cestišče bo širine 6,0 m z ureditvijo pločnika,
– odcep Ao2. Cestišče bo širine 6,0 m,
– odcep Ao3. Cestišče bo širine 5,0 m z ureditvijo obojestranskega pločnika,
– odcep Ao4 obstoječe ceste širine 4,5 m med Ue10 in Ue12 se skrajša. Uvozni radij pa se poveča zaradi dostopa transporterjev,
– odcep Ao5 je namenjen priključevanju občinskega centra za zbiranje odpadkov, dostopu na parcelo namenjeni gradnji v Ue12 in dostopu do sosednjih kmetijskih zemljišč izven območja OPPN. Na zemljišču Ue1 ob tem odcepu je predvidena prestavitev trafopostaje in ureditev ekološkega otoka,
– odcep Ao6 se lijakasto razširi do obstoječe parcelne meje 807/2 k.o. Šempeter,
– med ureditvenima enotama Ue9 in Ue11 se uredi odcep širine 4.0 m, ki je namenjen traktorskemu dostopu k stavbnemu zemljišču na parceli št. 855/1 k.o. Šempeter, ki je izven območja obravnave,
– v ovinku glavne ceste A2 pa do odcepa Ao5 nasproti ureditvene enote Ue12 se uredi priključek za transporter za potrebe objekta na parceli št. 835/11 in 799/2 k.o. Šempeter.
(6) Normalni profili cest v gospodarski coni
Glavna cesta ureditvene enote Ue1 – oznake A1
Normalni profil glavne ceste A1 ima naslednje elemente:
----------------------------------------------------------
Vozišče                       2 x    3,50 m   =   7,00 m
Hodnik za pešce –                    1,60 m   =   1,60 m
enostranski
dodatni pas za desno                 3,25 m
zavijanje
dodatni pas za dostop                3,00 m
tovornih vozil k objektom v          0,50 m
Ue10 vmesni ločilni otok
----------------------------------------------------------
Skupaj                                            8,60 m
----------------------------------------------------------
Obstoječi priključek glavne ceste A1 – priključek A se rekonstruira tako, da se spremeni geometrija priključnega kraka s posebnim pasom za desne zavijalce. Vključno z ločilnim otokom. Križišče glavne ceste A1 z regionalno cesto R3-614/1046 se dodatno opremi z kabelsko kanalizacijo za svetlobno signalne naprave za bodočo semaforizacijo križišča. Semaforizacija križišča se bo izvedla po potrebi v drugi fazi, časovno odvisno od razvoja prometa.
Ob glavni cesti A2 v območju ureditvene enote Ue4 ni predvidenega hodnika za pešce.
Križišče med A1 in A2 je primerno razširjeno za istočasno obojestransko odvijanje prometa z vlačilci. Ostra krivina med Ue6 in Ue12 je razširjena za srečanje vlačilca in manjšega tovornega vozila, istočasno pa se predvidi dodaten pas za desne zavijalce zgolj zaradi dostopa vlačilca na Ue12 (vzvratna vožnja).
Ob ureditveni enoti Ue4 lahko zapelje v krivino le posamezen vlačilec. V tem delu se ne pričakuje večjega števila prehodov vlačilcev.
Odcepi ceste ureditvena enota Ue1 – oznake Ao
Normalni profil odcepa Ao1 v gospodarski coni ima naslednje elemente:
----------------------------------------------------------
Vozišče                      2 x    3,00 m   =    6,00 m
Hodnik za pešce                     1,60 m   =    1,60 m
----------------------------------------------------------
Skupaj                                            7,60 m
----------------------------------------------------------
Odcep Ao1 služi dostopu do parkirišč v Ue3 in Ue5 in interventni površini za gasilsko vozilo.
Normalni profil odcepa Ao2 v gospodarski coni ima naslednje elemente:
----------------------------------------------------------
Vozišče                      2 x    3,00 m   =    6,00 m
----------------------------------------------------------
Skupaj                                            6,00 m
----------------------------------------------------------
Odcep Ao2 vodi do podkletenega parkirišča. Ob vhodu se izvede enosmerni odcep osnovne širine 4.0 m za dostavo ter za dostop do ureditvene enote Ue11. Izhod je enosmeren in se priključuje na glavno cesto A1.
Normalni profil odcepa Ao3 v gospodarski coni ima naslednje elemente:
----------------------------------------------------------
Vozišče                      2 x    2,50 m   =    5,00 m
----------------------------------------------------------
Skupaj                                            5,00 m
----------------------------------------------------------
Odcep Ao3 služi dostopu do Ue6.
Normalni profil odcepa Ao4 v gospodarski coni ima naslednje elemente:
----------------------------------------------------------
Vozišče                      2 x    2,25 m   =    4,50 m
----------------------------------------------------------
Skupaj                                            4,50 m
----------------------------------------------------------
Odcep Ao4 služi dostopu Ue10 in Ue12.
Normalni profil odcepa Ao5, v gospodarski coni ima naslednje elemente:
----------------------------------------------------------
Vozišče                      2 x    3,00 m   =    6,00 m
----------------------------------------------------------
Skupaj                                            6,00 m
----------------------------------------------------------
Odcepi Ao5 služi dostopu Ue7 in Ue12.
Odcep Ao6 – priključek C je obstoječa stanovanjska pot, ki se navezuje na obstoječo zbirno LC Goriške fronte.
16. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Elektroenergetsko omrežje v gospodarski coni:
Na obstoječem kompleksu je izvedeno SN 20 kV omrežje, vključno s tremi transformatorskimi postajami. In sicer TP Vozila 1, TP Vozila 2, TP Lavžnik. Te transformatorske postaje so napajale bivši tovarniški kompleks. Potrebe po električni energiji za nove objekte, ki so predvideni pretežno za terciarno dejavnost, so nižje. SN 20 kV omrežje in pripadajoče TP, lahko zagotavljajo potrebno električno energijo na območju.
Razvod električnega omrežja je izveden v kabelski kanalizaciji v območju cestnih koridorjev.
Pod objektom Ue3 potekajo trije obstoječi 20 kV kablovodi, ki se prestavijo v cestni koridor. Obstoječa TP Lavžnik se prestavi, prav tako se uredi napajalne kabelske trase za to transformatorsko postajo, ki morajo biti v celoti v cestnih koridorjih. SN 20kV kablovodi morajo v območju cone tvoriti kabelsko zanko – RP Šempeter – TP Vozila 1 – TP Vozila 2 – TP Lavžnik – RP Šempeter, s čimer je zagotovljeno dvostransko napajanje vseh transformatorskih postaj 20/0,4 kV, namenjenih napajanju posameznih investitorjev v coni.
Predvidena je izvedba kabelske kanalizacije v območju cestnih koridorjev:
– za 20 kV kablovod: 6 x PVC cevi fi 160 mm ali 8 x fi 110 mm + 2 x PEHD cev fi 50 mm
– za NNO 0,4 kV omrežje: PVC cevi fi 110, število cevi glede na predvideno število porabnikov in lokacijo transformatorskih postaj.
Na kabelski kanalizaciji se na razdalji do 100 m ter na mestih spremembe smeri trase vgradijo tipski jaški. Za potrebe napajanja posameznih porabnikov – investitorjev se na kabelski kanalizaciji vgradijo tipski betonski elementi z vgrajenimi elektro merilnimi omaricami. Njihova lokacija je v zelenici med pločnikom in mejo cestnega koridorja oziroma parcelno mejo z zemljišči posameznih investitorjev.
17. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Obstoječe plinovodno omrežje se priključuje na mestno omrežje v dveh točkah in sicer iz južne obvoznice ob cestnem priključku na območje in severno iz LC, ki povezuje območje s cesto Goriške fronte. Obstoječe omrežje skoraj v celoti poteka v cestišču, razen v manjšem delu znotraj Ue11.
(2) Manjkajoče razvode plinovodnega omrežja se izvede v območju cestnih koridorjev. Predvidena je izvedba plinovoda kot tlačni vod, pritiska do 4,0 bare. Za napajanje posameznih porabnikov se na plinovod vgradijo zasuni z odcepom do posamezne gradbene parcele.
18. člen
(telekomunikacijsko in kabelsko omrežje)
V območju cestnih koridorjev se izvede kabelska kanalizacija TK in KSR omrežja, kot je razvidno iz grafičnih prilog. Kanalizacija se izvede iz PVC cevi fi 110 mm. Število cevi je odvisno od potrebnega števila kablov, kar se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na mestih odcepov kablov ali spojk kablov se izvedejo tipski betonski jaški različnih velikosti:
– pomožni jaški velikosti 120 x 120 x 120 cm,
– jaški velikosti do 150 x 180 x 190 cm.
Za priključitev posameznih investitorjev na TK in KSR omrežje se na robu cestnega koridorja oziroma ob parcelni meji z zemljišči posameznih investitorjev v neposredni bližini jaškov vgradijo tipske kabelske omarice na betonskih podstavkih. Priključna točka na TK kabelsko omrežje je jašek v urejevani enoti ŠE-P/5, ob cesti Goriške fronte. Trasa kabelske kanalizacije mora biti zaključena v kabelskih jaških 120 x 120 cm. Iz teh glavnih jaškov, do pomožnih jaškov pri vsakem posameznem objektu oziroma naročniku je potrebno speljati cev najmanj premera 50 mm.
19. člen
(vodovod)
(1) V območju obrtne cone se nahaja obnovljen vodovod profila 150 mm. Hidrantno omrežje je neustrezno razporejeno, zato ga je potrebno obnoviti. Na območju se zagotavlja pretok 10 l/s ter tlak 4bar, kar ustreza zahtevam iz požarne varnosti, pod pogojem, da bo objekt na UE3 imel sistem notranje mokre zaščite (sprinkler sistem). Morebitno večja zahteva po požarni vodi pri objektih Ue3 se zagotavlja iz »sprinkler« rezervoarja.
(2) Rešitve:
Rekonstrukcija vodovodnega omrežja se izvede; deloma z dograditvijo novih odsekov s profilom Ф 150, ki bodo povezovali celotno omrežje v večjem delu kot krožni cevovod brez slepih cevovodov in omogočali priključke za vse predvidene gradnje na območju, s prestavitvijo delov obstoječega omrežja v koridorje javnih površin cest in ukinitvijo neustreznih delov in hidrantov ter priključitev omrežja na obstoječ vodovod z vzhodne strani s profilom Ф 150, ter iz zahodne smeri na obstoječ profil AC200. Iz grafične priloge, ki prikazuje potek omrežij na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, je razviden potek omrežja vodovoda, s prikazom odsekov, ki se na novo zgradijo oziroma se opustijo.
Za posamezne investitorje je v fazi izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za posamezne objekte predvideti vodovodne priključke z vodotesnim vodomernim jaškom.
Na vodovodno omrežje se vgradijo nadzemni hidranti DN100 lomljive izvedbe, ki se postavijo na okvirno razdaljo 80 m. Kjer vgradnja nadtalnih hidrantov ni mogoča, se vgradijo podtalni hidranti DN100
Na posameznih parcelah bo potrebno, glede na vrsto in velikost objektov, ob urejanju objekta zagotoviti še dodatne hidrante, ki bodo v smislu pokrivanja objekta izpolnjevali zahteve Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91) in bodo od objektov oddaljeni najmanj 5 m in ne več kot 80 m. Vsak objekt se pokriva z najmanj dvema hidrantoma. Interno hidrantno omrežje mora biti krožno povezano in vezano na javni vod za odjemnim mestom.
Pri projektiranju je potrebno upoštevati odmike pri križanjih z ostalimi komunalnimi vodi v skladu z tehničnim pravilnikom o projektiranju javnega vodovodnega sistema.
20. člen
(kanalizacija)
Območje ima ponekod mešano, ponekod pa ločeno kanalizacijsko omrežje. Najbolj neurejeno stanje, kjer se kanalizacijski vodi mešajo med seboj je v območju obstoječih objektov. Problematične oziroma nesprejemljive so tudi veje kanalizacije, ki potekajo pod obstoječimi objekti.
Ločen sistem kanalizacije je zgrajen na glavni cesti A1, ki se priključuje na ločen sistem kanalizacije na glavni cesti A2, ki poteka od odcepa Ao6 vse do iztoka preko črpališča z zadrževalnim bazenom v odprti odvodnik in nato v Vrtojbico (meteorna kanalizacija) ter pod Vrtojbico na primarni S-kanal (fekalna kanalizacija). Ločen sistem je zgrajen tudi po severnem in zahodnem robu Ue3 s priklopom v pokritem odvodniku v Vrtojbico (meteorna kanalizacija) in priklopom pod Vrtojbico na primarni S-kanal (fekalna kanalizacija).
Za vzpostavitev dokončnega stanja kanalizacijskega omrežja je treba na nekaterih odsekih kanalizacijo rekonstruirati oziroma dograditi ter preusmeriti izpod objektov. Potekala naj bi le znotraj cestnih koridorjev, v nekaterih primerih kjer to ni mogoče pa tudi po dvoriščih pred objekti.
21. člen
(meteorna kanalizacija)
(1) Stanje: Padavinska voda iz urejevalne enote ŠE-P/5 je v celoti speljana v kanalizacijsko omrežje meteornih vod obravnavanega območja in sicer v obstoječo kanalizacijo. Prva veja poteka iz priključka »B« po notranji interni poti B2 ter se naprej nadaljuje po Ue4, Ue5 in odcepu Ao1 do priklopa v drugo vejo ki je v glavne ceste A2 ob Ue3. Druga veja poteka iz priključka »C« po odcepu Ao6 glavne ceste A2 ter se nadaljuje naprej po Ue3, kjer se izven območja obravnave izteka v odprti odvodnik, le-ta pa v Vrtojbico. Tretja veja poteka iz Ue13 in Ue2, po severnem in zahodnem robu Ue3 z iztokom v pokritem odvodniku v Vrtojbico. Padavinska voda iz območja Kosirišča se priključi v odprti jarek na Ue7, ki je delno že kanaliziran.
Odvod padavinske vode iz območja je speljan torej v Vrtojbico z dvema kanaloma in sicer iz JZ roba Ue3 v obstoječem pokritem odvodniku ter odprti odvodnik ob obstoječih hišah izven območja obravnave.
(2) Traso kanalizacije meteorne vode je rekonstruirati in dograditi v kolikor je le mogoče na območju cestnih koridorjev ter slediti naravnemu nagibu terena, kar omogoča gravitacijski odvod.
Zaradi preusmeritve obstoječe kanalizacije izpod objektov v cestne koridorje se predvidi rekonstrukcija obstoječe kanalizacije na relaciji interna pot B2 do odcepa Ao1. V ta odsek se priklopita dograjena odseka iz interne poti B1 in iz Ue4.
Zaradi povečanja utrjenih površin in preusmeritev kanalizacij je na obravnavanem območju pričakovati poddimenzioniranost obstoječega meteornega voda, ki poteka od glavne ceste A2 pri odcepu Ao3 naprej po Ue3. Zato se na tem območju dogradi nova dodatna veja meteorne kanalizacije, na katero se preusmeri tudi del obstoječe kanalizacije ter se priklopi na obstoječi kanal na Z robu Ue3. Od priklopa na Z robu Ue3 pa vse do iztoka v Vrtojbico je potrebno obstoječi odsek rekonstruirati z cevjo ustreznih dimenzij. Upoštevati je obvezno izdelano projektno dokumentacijo za ureditev Vrtojbice, št.dok. 4755, ki jo je izdelal Projekt d.d. iz Nove Gorice v februarju 1999. Odprti jarek na Ue7 se ukine ter se ga v celoti kanalizira. Preveriti je potrebno prevodnost že kanaliziranega dela ter ga po potrebi rekonstruirati. Iztok je v obstoječo kanalizacijo na Ue12, ki se navezuje na že prej omenjeno kanalizacijo v glavni cesti A2. Vse padavinske vode iz obravnavanega območja je treba priključiti na javno meteorno kanalizacijo. Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).
Odpadne vode morajo biti pred izpustom v Vrtojbico ustrezno očiščene.
Sistem čiščenja meteornih vod s cest in utrjenih površin je lahko centralen ali s posameznimi lovilci olj. V vsakem primeru morajo biti lovilci olj skladni s standardom SIST EN 858-2. Za izvedbo meteorne kanalizacije se predvideva uporaba vodotesnih cevi in tipskih revizijskih jaškov.
Kanalizacijski priključki za posamezne investitorje se obvezno zaključujejo z revizijskimi jaški na gradbeni parceli uporabnika.
22. člen
(odpadna kanalizacija)
(1) Stanje: Iz urejevalne enote ŠE-P/5 je v severnem delu speljan kanal odpadne vode, ki poteka po Ue2 in se preko Ue3 izven območja priključi z vodom pod Vrtojbico na primarni S-kanal. Drugi kanal pa poteka iz priključka »C« po odcepu Ao6, naprej po glavni cesti A2, ter po južnem delu Ue3 ter se nato izven območja priključi z vodom pod Vrtojbico na primarni S-kanal. Ob zadrževalnem bazenu je urejeno črpališče, ki prečrpava fekalije v omenjeni vod. Del kanalizacije je zgrajene še v glavni cesti A1 ter v interni poti B1. Novi objekti v Ue10 imajo greznice s priključitvijo na meteorno kanalizacijo.
(2) Dograditev nove veje fekalne kanalizacije je predvidena iz območja interne ceste B2 preko Ue3, Ue5 in odcepa Ao1 do priklopa na obstoječo vejo v glavni cesti A2. S tem se del obstoječe veje, ki poteka po Ue2 ukine. Zaradi preusmeritve kanalizacije izpod objektov se dogradi del kanalizacije v interni poti B1 in na Ue4 s priklopom na prej omenjeno vejo. Dogradi se tudi del kanalizacije na Ue14 s priklopom na obstoječo vejo v glavni cesti A2. Rekonstruirati je potrebno vejo na severnem robu Ue3 vse do priklopa pod Vrtojbico na primarni S-kanal.
V primeru podkletitve objektov je le-te potrebno priključiti na kanalizacijsko omrežje s prečrpavanjem. Ue12 se zaradi lege v nižjem terenu lahko priključi na kanalizacijsko omrežje le s prečrpavanjem.
Vsi načrtovani objekti iz obravnavanega območja pa tudi obstoječi, vključno z objekti iz Ue10, ki nimajo ustreznih priključkov se obvezno priključijo na javno fekalno kanalizacijo. Za izvedbo kanalizacije se predvideva uporaba vodotesnih PE cevi in tipskih revizijskih jaškov. Profili kanalizacijskih cevi so odvisni od količine odpadne vode v kanalu ter vzdolžnega padca kanala. Predviden min. profil kanalov je Ф 250 mm.
Novi kanalizacijski priključki za posamezne investitorje se obvezno zaključujejo z revizijskimi jaški na gradbeni parceli uporabnika.
Glede na to, da je območje možno pozidati v več fazah je nujno, da se kanalizacija tako meteorna kot tudi fekalna dimenzionira tako, da bo možno priključevanje tudi vseh kasnejših faz.
23. člen
(zunanja razsvetljava)
Zunanja razsvetljava je predvidena ob vseh javnih cestah v območju OPPN. Napajanje se zagotovi s kabli v območju cestnih koridorjev. Prižigališča se locirajo na tipske betonske elemente v kombinaciji z elektro merilnimi omaricami. Njihova lokacija je ob robu cestnega koridorja oziroma ob parcelni meji z zemljišči posameznih investitorjev. Kabelski razvod in prižigališča se opredeli s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja za komunalno infrastrukturo.
Zunanjo razsvetljavo se izvede v skladu s priporočili SDR – Razsvetljava in signalizacija za promet PR5/2000. Svetilna telesa se montira na pocinkane jeklene kandelabre ustrezne višine. Področje obravnave je celotno ureditveno območje OPPN, vključno s priključkom na državno cesto.
24. člen
(ogrevanje)
Objekti se ogrevajo na plin ali elektriko preko obstoječega in dograjenega razvodnega plinovodnega in električnega omrežja.
25. člen
(odstranjevanje odpadkov)
Na vsaki gradbeni parceli se zagotovi odjemna mesta za komunalne odpadke dostopna komunalnemu vozilu. Na območju gospodarske cone sta predvideni dve lokaciji za ureditev ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov in sicer v ureditveni enoti Ue1 ob cestnem odcepu A05 in v Ue3. Za dejavnosti, za katere je v skladu z veljavnimi predpisi posebej zahtevano ločeno zbiranje odpadkov, se le to zagotovi na posamezni gradbeni parceli tega investitorja.
26. člen
(obveznosti pri pripravi projektne dokumentacije za gradnjo)
Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in uporabo objeta je treba pridobiti tudi soglasja in dovoljenja za vso potrebno komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo, ki je potrebna za priključevanje posameznih objektov v ureditvenih enotah.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
27. člen
(rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
Območje prostorske ureditve se ne nahaja v območju kulturne dediščine ali v njenem vplivnem območju.
28. člen
(zrak)
(1) Kljub temu, da ne pričakujemo prekomernih koncentracij snovi iz prometa in potencialne proizvodnje v okolju, je treba po pričetku obratovanja cone upoštevati omilitvene ukrepe, ki ščitijo okolje pred negativnimi učinki onesnaženega zraka s strani prometa:
(2) V času gradnje je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– vlaženje in škropljenje tistih površin, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje (npr. transportne poti, druge odkrite površine, gradbeni materiali, ravnanje z odpadki);
– pokrivanje tovornjakov pri odvozu gradbenih odpadkov;
– čiščenje tovornih vozil in gradbene mehanizacije preden zapustijo območje gradbišča,tako da ne bo prihajalo do depozicije materiala na javne ceste;
– zmanjšati je treba kakršno koli odmetavanje materiala z večjih višin, nastalega pri gradnji;
– uporabo premakljivih in demontažnih protiprašnih ovir proti najbližjim sosednjim objektom (npr. zavese);
– gradbena dela se ne smejo izvajati v vetrovnem vremenu (pri hitrosti vetra večji od 4 m/s);
– prepovedano je kurjenje raznih materialov in odpadkov na gradbišču;
– redno vzdrževanje in pravilno delovanje gradbene mehanizacije.
(3) Med obratovanjem je treba upoštevati omilitvene ukrepe, ki ščitijo okolje pred negativnimi učinki onesnaženega zraka kljub temu, da ne pričakujemo prekomernih emisij snovi v zrak iz prometa in obratovanja objektov:
– redni pregled in čiščenje kurilnih naprav in dimnovodnih tuljav dimnika v predpisanih rokih;
– redno vzdrževanje in pravilno delovanje kurilne naprave;
– zasaditev vegetacije med parkirišči in najbližjimi stanovanjskimi objekti.
Zasajena naj bo kombinacija iglavcev in listavcev, da se v zimskem času, ko listavcem odpade listje efektivnost ne zmanjša. Tak pas zasaditve ob cesti zmanjša koncentracije škodljivih snovi zaradi prometa do 60%. Zasaditev priporočamo v bližini stanovanjskih ter javnih in poslovnih objektov.
(4) Spremljanje vplivov na okolje – monitoring:
– monitoring zraka v času gradnje ni potreben,
– monitoring zraka v času obratovanja obsega izvajanje prvih in občasnih meritev emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
29. člen
(tla in podzemne vode)
(1) Med običajnim obratovanjem na območju ob ustrezni ureditvi tal območja in posamezne dejavnosti ne bo pomembnih vplivov na tla.
(2) V času gradnje in obratovanja je na področju varstva tal in podtalnice treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– preprečiti je treba raztresanje oziroma razlivanje gradbenih materialov;
– preprečiti je treba spiranje gradbenih materialov v tla;
– vzdrževanje gradbene mehanizacije in transportnih vozil mora potekati tako, da ne pride do razlitja in iztekanja motornega olja in drugih nevarnih snovi.
(3) Omilitveni ukrep v času obratovanja je zagotovitev tal parkirnih površin, ki so neprepustna za vodo, olja in gorivo.
(4) Spremljanje vplivov na okolje – monitoring je potreben samo med gradnjo:
– spremljanje nepredvidenih dogodkov na gradbišču v gradbenem dnevniku (razlitja snovi, okvare strojev) in poročilo o ukrepih,
– nadzor nad uporabo goriv in olj v delovnih strojih in drugih napravah (kraj polnjenja rezervoarjev), vodenje evidence odpadne embalaže hidroizolacijskih snovi.
30. člen
(hrup)
Za varstvo pred hrupom v času gradnje in obratovanja je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe.
1. Omilitveni ukrepi med gradnjo:
– na manipulativnih površinah se ne smejo zadrževati tovorna vozila s prižganimi motorji;
– gradbena dela se izvajajo le v dnevnem času (6.–18. ure);
– omejiti zelo hrupna opravila na najkrajši možni čas;
– razmestiti hrupno gradbeno opremo (kompresorji in generatorji) na tak način, da bo čim bolj oddaljena od najbližjih sosednjih stanovanjskih objektov (tam, kjer se to da);
– postaviti hrupno gradbeno opremo tako, da bodo deli, ki povzročajo hrup, obrnjeni proč od sosednjih stanovanjskih objektov;
– uporabitia gradbeno opremo, tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo s čim manjšo emisijo hrupa – pri tem je treba upoštevati pravilnik o emisiji strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05; 49/06).
– postaviti polne kovinske gradbiščne ograje okoli gradbišča (visoke najmanj 2 m);
– redno vzdrževati gradbeno opremo in mehanizacijo;
– tovorna vozila se ne smejo zadrževati na gradbišču s prižganimi motorji; (uporaba atestirane opreme pri delu);
– uporaba električnega toka iz omrežja za pogon opreme pri gradbenih delih, kjer je to mogoče;
– uporaba gradbene opreme, tovornih vozil in gradbene mehanizacije s čim manjšo emisijo hrupa – upoštevati je treba pravilnik o emisiji strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06).
2. Omilitveni ukrepi med obratovanjem
– obratovanje trgovskega centra samo v dnevnem in večernem času;
– obratovanje obstoječih proizvodnih dejavnost (kovinsko-predelovalna dejavnost skladiščenje v objektih) samo v dnevnem času;
– delo mora potekati za zaprtimi okni in vrati;
– postavititi je treba protihrupno ograjo (zidu) med parkirišči in najbližjimi sosednjimi objekti na južni strani;
– na manipulativnih površinah se ne smejo zadrževati tovorna vozila s prižganimi motorji;
– na manipulacijskih površinah se ne smejo izvajati hrupna dela (npr. hrupna popravila, pranje vozil in naprav).
3. Spremljanje vplivov na okolje – monitoring:
– med gradnjo Zavezanci za meritve hrupa morajo izvesti prve meritve hrupa za gradbišča.
– med obratovanjem Zavezanci za meritve hrupa morajo izvesti prve meritve hrupa in izvajati občasne meritve hrupa vsake tretje koledarsko leto.
31. člen
(odpadki)
(1) Glede ravnanja z odpadki je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja;
– investitor mora zagotoviti med seboj ločeno zbiranje gradbenih odpadkov;
– investitor mora zagotoviti, da nevarne gradbene odpadke odstranjujejo za to pooblaščena podjetja;
– investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov;
– investitor zagotoviti naročilo za prevzem odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del.
(2) Spremljanje vplivov na okolje – monitoring
– Ob vsaki predaji odpadkov, razen komunalnih, pooblaščeni organizaciji naj se, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08), pridobijo evidenčni list, ki naj se arhivirajo vsaj za dobo petih (5) let.
– po Uredbi o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) mora povzročitelj pri katerem v enem letu nastane več kot 200 kg nevarnih odpadkov oziroma 150 t nenevarnih odpadkov izdelati Načrt gospodarjenja z odpadki.
– povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem letu nastane najmanj 5 kg nevarnih ali 10 t odpadkov v preteklem koledarskem letu mora Ministrstvu za okolje najkasneje do 31. marca tekočega leta dostaviti poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto (Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08).
32. člen
(svetloba)
(1) Ukrepi varstva pred svetlobnim onesnaževanjem v času gradnje obsegajo izvajanje naslednjih omilitvenih ukrepov.
(2) Omilitveni ukrepi med gradnjo.
Ukrepi varstva pred svetlobo v času gradnje obsegajo na območju gradbišča naslednje ukrepe:
– nepokrite površine gradbišč in druge nepokrite površine iz prejšnjega odstavka morajo biti 30 minut po prenehanju izvajanja gradbenih, vzdrževalnih ali drugih obnovitvenih del osvetljene samo svetilkami, ki izpolnjujejo zahteve iz 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).
(2) Omilitveni ukrepi med obratovanjem:
– uporabljale se bodo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%;
– uporabljale se bodo svetilke, katerih povprečna električna moč za razsvetljavo proizvodnega objekta, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb proizvodnega objekta in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov, ki so namenjeni proizvodnemu procesu na območju proizvodnega objekta, ne bo presegati mejne vrednosti 0,090 w/m2 med izvajanjem proizvodnega procesa ter 30 minut pred začetkom in po koncu obratovalnega časa ter 0,015 w/m2 zunaj časa za izvajanje proizvodnega procesa;
– pri izračunu povprečne električne moči svetilk bo za razsvetljavo proizvodnega objekta in poslovnih stavb upoštevana tudi električno moč svetilk za osvetljevanje fasad in streh stavb, v katerih se izvaja proizvodnja;
– ne glede na izračun povprečne električne moči se lahko za razsvetljavo proizvodnega objekta in poslovne stavbe uporabi ena ali več svetilk, katerih celotna električna moč presega 300 W za proizvodni objekt 180 W za poslovne stavbe;
– upravljavec razsvetljave proizvodnega objekta, v katerem se izvajajo dela na prostem, bo zagotovil, da povprečna osvetljenost površin delovnih mest na prostem ne bo presegala standardne osvetljenosti delovnega mesta na prostem za več kot 10%, razen v primeru, če bo ugotovil, da za opravljanje delovnega procesa na delovnih mestih potrebna višja raven osvetljenosti;
– povprečna električna moč svetilk razsvetljavo poslovne stavbe, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb za dejavnosti in osvetljene izvajanje poslovne nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov ob poslovni stavbi, ki so namenjeni prometu blaga in ljudi ali izvajanju poslovne dejavnosti, ne bo presegala mejne vrednosti 0,075 W/m2 v obratovalnem času za izvajanje dejavnosti ter 30 minut pred začetkom in po koncu obratovalnega časa ter 0,015 W/m2 zunaj obratovalnega časa za izvajanje dejavnosti;
– upravljavec razsvetljave fasade bo zagotovil, da svetlost osvetljenega dela fasade, izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega dela fasade, ne presega 1 cd/m2;
– razsvetljava bo nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).
(4) Spremljanje vplivov na okolje – monitoring ni potreben.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
33. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri pripravi prostorskega akta je bil upoštevan 22. člen Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-UPB1, Uradni list RS, št. 03/07 in Pravilnik o požarni varnosti v stavbi (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07).
Predvidena pozidava mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki med objekti in parcelnimi mejami oziroma ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Za preprečevanje nastanka požara je pomembno, da se odstranijo ali pa vsaj zmanjšajo na najmanjšo možno mero vsi vzroki za požar in se usposobi lastnike in najemnike za preventivno delovanje pred požarom in varno evakuacijo iz objekta:
– za dele objekta oziroma za celoto mora biti pripravljen požarni red in usklajen z intervencijskimi enotami,
– za posamezni objekt oziroma za celoto mora biti zagotovljeno redno vzdrževanje in kontrola požarnovarnostnih naprav in opreme. Za potrebe hidrantnega omrežja mora biti zagotovljena stalna kontrola nad delovanjem kot tudi vzdrževanje le tega.
Celotno ureditveno območje se na novo opremi z hidrantnim omrežjem, ki bo zagotavljalo zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Na dovoznih poteh (glavne in povezovalne ceste) je potrebno urediti postavitvena mesta za gasilska vozila. Ureditev dovozov, dostopov in delovnih površin je potrebno urediti v skladu s standardom DIN 14090. Za kompleks mora biti zagotovljen dostop do najmanj dveh stranic stavbe ter najmanj dve delovni površini za intervencijo, ki morata biti urejeni ob različnih stranicah.
Javno cestno omrežje in interne poti bo med drugim služilo intervencijskim potem. Intervencijske poti bodo istočasno namenjene za umik ljudi in premoženja. Za objekte je potrebno zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za določen čas v primeru požara.
(2) V območju obrtne cone se nahaja obnovljen vodovod profila 150 mm. Hidrantno omrežje je neustrezno razporejeno, zato ga je potrebno obnoviti. Na območju se zagotavlja pretok 10 l/s ter tlak 4bar, kar ustreza zahtevam iz požarne varnosti, pod pogojem, da bo objekt na UE3 imel sistem notranje mokre zaščite (sprinkler sistem). Morebitno večja zahteva po požarni vodi pri objektih Ue3 se zagotavlja iz »sprinkler« rezervoarja.
(3) objekti morajo biti grajeni potresno varno. Pri projektiranju je treba upoštevati, da je potresni pospešek tal 0,175 G po EMS lestvici.
(4) obstoječi in načrtovani objekti niso v poplavnem in erozijskem območju. Pri projektiranju ni treba upoštevati nevarnosti poplav in erozij,
(5) na območju skladno z Uredbo o gradnji in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) gradnja zaklonišč osnovne zaščite ni potrebna, prav tako stropnih konstrukcij nad kletjo ni potrebno graditi tako, da zdržijo rušenje objektov nanje.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV TER DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE
34. člen
(etapnost in dodatni pogoji za pripravo projektne dokumentacije)
(1) Gradnja objektov znotraj ureditvenega območja OPPN in znotraj posameznih ureditvenih enot je možna v eni sami ali v več med seboj neodvisnih fazah. Posamezna faza predstavlja gradnjo objekta z zunanjo ureditvijo in vsemi potrebnimi priključki na komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo, vendar objektov ni možno pričeti uporabljati, dokler tudi infrastruktura nima predpisanih dovoljenj za posamezno območje.
(2) v 1. fazi se izvede legalizacijo obstoječega priključka A na državno cesto R3 614- južno obvoznico Šempetra z gradbenim dovoljenjem, ali pa se že izvede rekonstrukcijo obstoječega priključka A, za kar je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Izgradnja priključka je pogoj za pričetek obratovanja objektov iz Ue3.
(3) dodatni pogoji za pripravo projektne dokumentacije za gradnjo objektov:
– za objekte, za katere je po določilih Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 – odločba US in 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti, je potrebno pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
– pri projektiranju rekonstrukcije obstoječega meteornega kanala na območju urejevalne enote ŠE-RZ/4 z iztokom v Vrtojbico je treba upoštevati izdelano projektno dokumentacijo za ureditev Vrtojbice, št. dok. 4755, ki jo je izdelal Projekt d.d. iz Nove Gorice v februarju 1999.
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
35. člen
(velikosti dopustnih odstopanj)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom,
če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na območju OPPN.
(2) Dopustna odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov na območju prostorskega akta so ±5,0 m.
(3) Višinski gabariti načrtovanih stavb smejo presegati dimenzije določene v besedilu za posamezne ureditvene enote do + 1,0 m.
(4) V ureditveni enoti Ue5 se zaradi možnega drugačnega načina urejanja gospodarske javne infrastrukture lahko opusti izgradnja podzemnega pohodnega kolektorja ob meji z ureditveno enoto Ue3. V tem primeru se za rekonstrukcijo in dograditev komunalnega in energetskega omrežja ne pozida zemljišče obstoječe hale v širini približno 5m na meji z Ue3.
(5) Kolikor se fekalna kanalizacija na relaciji od obstoječega priključka na interni cesti B2 preko Ue3, Ue5 in odcepa Ao1 do priklopa na obstoječo vejo v glavni cesti A2 izkaže zaradi nadaljnjih podrobnejših proučevanj za neprimerno rešitev, se dopusti možnost povezave od obstoječega priključka na interni cesti B2, po interni cesti B3 do obstoječe kanalizacije na Ue3.
(6) Kolikor se pri projektiranju komunalnih naprav in objektov ugotovijo dodatne potrebe po dograditvi manjših odsekov kanalizacijskega omrežja, se lahko takšne odseka dodatno načrtuje.
USMERITVE ZA DOLOČITEVMERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA NAČRTA
36. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskega akta)
(1) Prenehanje veljavnosti OPPN je možno kadar: so:
– vse predvidene komunalne, energetske naprave in prometne površine dograjene,
– kadar so vse javne površine gospodarske cone zgrajene in izvršen njihov prenos v površine javnega dobra in kadar je večina predvidenih stavb znotraj urejevalnih enot zgrajenih.
(2) Odlok o OPPN izgubi veljavnost, ko ga zamenja odlok o prostorski izvedbenih pogojih za obravnavano območje.
37. člen
(usmeritve za pripravo prostorskih izvedbenih pogojev)
Pripravijo se usmeritve za določitev meril in pogojev za manjše dograditve ali rušitve na nezazidanih delih stavbnih zemljišč, za potrebne rekonstrukcije objektov in javnih površin v kolikor so se pokazale pri obratovanju kot potrebne in za dodatno ureditev zelenih površin.
KONČNE DOLOČBE
38. člen
(hramba in vpogled)
OPPN skupaj s prilogami je na vpogled na Občini Šempeter - Vrtojba.
39. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01101-10/2008-5
Šempeter pri Gorici, 18. decembra 2008
Župan
Občine Šempeter pri Gorici
Dragan Valenčič l.r.