Uradni list

Številka 1
Uradni list RS, št. 1/2009 z dne 9. 1. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 1/2009 z dne 9. 1. 2009

Kazalo

12. Poslovnik Sodnega sveta, stran 14.

V skladu z določbo tretjega odstavka 28. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 38/99 in 28/00) je Sodni svet na 22. seji dne 20. 10. 2005 sprejel naslednji
P O S L O V N I K
Sodnega sveta
1. člen
S tem poslovnikom se ureja način dela in organizacija Sodnega sveta.
2. člen
Sedež Sodnega sveta je v Ljubljani, Trg OF 13.
3. člen
Sodni svet ima pečat, v katerem se v sredini nahaja grb Republike Slovenije, okrog njega je napis »Republika Slovenija«, v spodnjem delu pa napis »Sodni svet«.
4. člen
Funkcija člana Sodnega sveta je častna.
Predsednik in člani Sodnega sveta imajo položaj in z njim povezane pravice ter obveznosti, določene z Ustavo, zakoni, tem poslovnikom in akti Sodnega sveta.
5. člen
Sodni svet predstavlja predsednik Sodnega sveta (v nadaljevanju: predsednik), v njegovi odsotnosti pa ga nadomešča podpredsednik Sodnega sveta (v nadaljevanju: podpredsednik).
Predsednik lahko pooblasti člana Sodnega sveta (v nadaljevanju: član), sekretarja Sodnega sveta (v nadaljevanju: sekretar) ali svetovalca Sodnega sveta (v nadaljevanju se tudi za svetovalca uporablja naziv: sekretar), da v posameznem primeru predstavlja Sodni svet.
V poslovniku uporabljeni izrazi zapisani v moški obliki, se uporabljajo za osebe obeh spolov.
6. člen
Predsednika in podpredsednika izvolijo člani izmed sebe s tajnim glasovanjem.
Pri izvolitvi predsednika in podpredsednika je treba praviloma zagotoviti kroženje mandata vsakih 20 mesecev.
Predsednik oziroma podpredsednik opravljata funkcijo do izvolitve novega predsednika oziroma podpredsednika.
7. člen
Predsednik Sodnega sveta opravlja naslednje naloge:
– koordinira in vodi delo Sodnega sveta,
– sklicuje, vodi in soodloča na sejah Sodnega sveta,
– podpisuje odločbe, sklepe in zapisnike Sodnega sveta,
– predstavlja Sodni svet v postopkih odločanja pred Državnim zborom Republike Slovenije,
– brez omejitev zastopa Sodni svet v sodnih postopkih,
– skrbi za sodelovanje z drugimi državnimi organi,
– skrbi za sodelovanje z organi iz tujih držav, ki imajo enake ali podobne pristojnosti kot Sodni svet,
– v okviru dejavnosti Sodnega sveta skrbi za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami,
– opravlja druge naloge v skladu z Ustavo, zakoni, tem poslovnikom in drugimi akti Sodnega sveta.
8. člen
Sodni svet odloča na sejah.
Na sejah so lahko navzoči predsednik, podpredsednik in člani Sodnega sveta, sekretar in zapisnikar.
Sodni svet je sklepčen, če je na seji navzočih najmanj 6 članov.
Za odločanje o zadevah, za katere se po tem Poslovniku zahteva dvotretjinska večina, mora biti na seji navzočih najmanj 8 članov.
V primeru izločitve posameznega člana, se računata polovica oziroma dve tretjini glasov od skupnega števila preostalih članov Sodnega sveta.
9. člen
Sodni svet sprejema odločitve z javnim ali tajnim glasovanjem.
Sodni svet z dvotretjinsko večino vseh članov odloča o sprejemu poslovnika, o predlogih za izvolitev sodnikov, o imenovanjih in napredovanjih sodnikov, o uvrstitvah v plačilni razred, o predlogih za razrešitev sodnikov, o merilih za najmanjši pričakovani obseg dela sodnikov in o merilih za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe.
Sodni svet z dvotretjinsko večino vseh članov s tajnim glasovanjem izvoli predsednika in podpredsednika Sodnega sveta.
O ostalih vprašanjih odloča Sodni svet z večino glasov.
10. člen
Član ne more sodelovati pri odločanju kadar Sodni svet odloča o predlogih za izvolitev sodnikov, o imenovanjih in napredovanjih ter uvrstitvah v plačilni razred in o predlogih za razrešitev sodnikov:
– če se odloča o njegovi kandidaturi ali če je s kandidatom oziroma sodnikom, ki je v postopku, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti, v stranski vrsti do četrtega kolena ali je z njim v zakonu, izvenzakonski zvezi ali svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala,
– če obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
11. člen
Člani in drugi prisotni na seji so dolžni varovati kot uradno skrivnost podatke, ki se obravnavajo na sejah.
O odločitvah in stališčih Sodnega sveta obvešča javnost predsednik, član, ki ga določi Sodni svet ali sekretar.
Predsednik lahko zaradi obveščanja javnosti o delu Sodnega sveta skliče tiskovno konferenco.
12. člen
Seje Sodnega sveta sklicuje predsednik po potrebi.
Na obrazloženo zahtevo člana Sodnega sveta ali sodišča je predsednik dolžan sklicati sejo najkasneje v 14 dneh od prejema zahteve.
Seje Sodnega sveta so praviloma ob četrtkih.
13. člen
Predlog dnevnega reda z gradivom za sejo mora biti hkrati s sklicem seje dostavljen članom vsaj tri dni pred sejo.
Izjemoma se lahko na dnevni red seje uvrsti nujna zadeva brez gradiva ali z nepopolnim gradivom.
Predsednik ali član lahko predlaga uvrstitev zadeve na dnevni red seje ali umik zadeve z dnevnega reda na sami seji.
Na seji sta poleg predsednika in članov prisotna še sekretar in zapisnikar.
14. člen
Predsednik vodi sejo in skrbi za njen nemoten potek.
Predsednik najprej ugotovi udeležbo na seji in sklepčnost.
Po ugotovitvi sklepčnosti Sodni svet odloča o predlaganem dnevnem redu seje.
Kot prva točka dnevnega reda seje se obravnava in potrdi zapisnik prejšnje seje Sodnega sveta.
Med sejo lahko predsednik iz utemeljenih razlogov spremeni vrstni red obravnavanja posameznih točk dnevnega reda.
Predsednik lahko med sejo pred dokončnim odločanjem umakne točko z dnevnega reda.
15. člen
Predsednik na kratko predstavi vsebino posamezne točke dnevnega reda, nato pa prepusti besedo članom. Predsednik lahko pooblasti sekretarja, da na kratko predstavi vsebino posamezne točke.
V razpravi daje predsednik besedo članom in sekretarju po vrstnem redu, kot so se prijavili k besedi, pri čemer imajo prednost predsednik in člani.
V razpravi dobi prijavljeni besedo praviloma enkrat. Govoriti sme le o vprašanih, ki se nanašajo na točko dnevnega reda. Če se tega ne drži, mu lahko predsednik po predhodnem opominu vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko član ugovarja. O ugovoru odloča Sodni svet takoj in brez razprave z večino glasov navzočih članov.
Sodni svet lahko na predlog predsednika ali člana omeji čas razprave pri posamezni točki.
Predsednik sklene razpravo, ko ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi.
16. člen
Po sklenjeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda predsednik predlaga sklep, o katerem se glasuje.
Glasovanje je lahko predhodno ali dokončno, o čemer odloča predsednik pred glasovanjem. Pri dokončnem glasovanju član ni vezan na odločitev, ki jo je izrazil ob predhodnem glasovanju.
Predsednik lahko po predhodnem glasovanju o posamezni točki le-to umakne z dnevnega reda.
17. člen
O sejah Sodnega sveta se vodi zapisnik v skrajšani obliki.
Zapisnik vsebuje podatke o kraju, datumu in zaporedni številki seje, imena navzočih, zadeve, ki jih je obravnaval Sodni svet, sprejeta stališča, mnenja in sklepe Sodnega sveta.
Član Sodnega sveta lahko zahteva, da se njegovo ločeno mnenje vnese v zapisnik.
V zapisnik pod oznako A se zapisujejo vsi sklepi, stališča in mnenja, ki se nanašajo na pravice in obveznosti sodnikov.
V zapisnik pod oznako B se zapisujejo sklepi, ki so pomembni za notranjo organizacijo in poslovanje Sodnega sveta, ter sklepi, s katerimi je potrebno varovati osebne podatke sodnika po predpisih, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
Zapisnik se vroči članom. Člani lahko takoj po prejemu zapisnika sporočijo predsedniku ali strokovni službi ugovor glede oblikovanja sklepov. V primeru ugovora se pošiljanje izpodbijanega sklepa zadrži do naslednje seje.
Potrjeni sklepi pod oznako A, ki jih podpiše predsednik, se pošljejo v vednost sodnikom prek predsednikov sodišč.
18. člen
V nujnih primerih, ko ni mogoče pravočasno sklicati seje in gre za manj pomembno zadevo ali nujno zadevo, lahko Sodni svet odloči o zadevi iz svoje pristojnosti na korespondenčni seji.
Korespondenčno sejo skliče predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. V izjemnih primerih, ko predsednik in podpredsednik nista dosegljiva, lahko korespondenčno sejo na predlog sekretarja skliče tudi član.
V primerih iz prejšnjih odstavkov se pošlje članom predlog, o katerem glasujejo, v pisni obliki ali po telefonu.
Sklep je sprejet, če je zanj glasovala potrebna večina članov.
O korespondenčni seji se sestavi zapisnik, predsednik pa o sklepih obvesti člane na prvi naslednji redni seji.
19. člen
Za udeležbo na seji, ki traja do tri ure, pripada članu, podpredsedniku in sekretarju sejnina v neto znesku 90,00 €, predsedniku pa v neto znesku 120,00 €. Za vsako nadaljnjo začeto uro seje pripada članu, podpredsedniku in sekretarju sejnina v znesku 60,00 €, predsedniku pa sejnina v znesku 80,00 €.
Sejnina se izplačuje enkrat mesečno.
Člani Sodnega sveta imajo pravico do povračila stroškov v zvezi z udeležbo na sejah (dnevnice in stroški prevoza) v skladu z veljavno zakonodajo.
20. člen
Strokovna in administrativna dela za Sodni svet opravlja strokovna služba Sodnega sveta. Naloge strokovne službe so določene v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Sodnega sveta.
21. člen
Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejme Sodni svet z dvotretjinsko večino vseh članov.
Poslovnik se objavi na spletni strani Sodnega sveta.
Št. 4/08-4/1
Ljubljana, dne 11. septembra 2008
Predsednik
dr. Janez Kranjc l.r.

AAA Zlata odličnost