Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/2008 z dne 25. 4. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/2008 z dne 25. 4. 2008

Kazalo

Št. 430-20/2008-2 Ob-4143/08 , Stran 1562
I. Ime in sedež uporabnikov proračunskih sredstev: – Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Tivolska 30, 1000 Ljubljana in – Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Kotnikova ulica 38, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za finance, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava za jedrsko varnost Republike Slovenije, Železna 16, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za šolstvo in šport, Masarykova 16, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana, – Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana, – Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana, – Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj, Gregorčičeva ulica 25, 1000 Ljubljana, – Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, – Urad Vlade Republike Slovenije za enake možnost, Tržaška cesta 19 A, 1000 Ljubljana. II. Predmet razpisa Z razpisom Ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« v letu 2008 (v nadaljevanju: CRP »Konkurenčnost 2008«) želimo pridobiti raziskovalne projekte, ki bodo podpora vladi in drugim relevantnim akterjem pri oblikovanju in izvajanju razvojnih politik javnega interesa. Razpis temelji na Strategiji razvoja Slovenije (SRS), ki je krovna nacionalna razvojna strategija in predstavlja okvir za določitev vsebinskih prioritet Javnega razpisa »Konkurenčnost 08«. Temeljni cilji SRS so naslednji: – Gospodarski razvojni cilj je v desetih letih preseči povprečno raven ekonomske razvitosti EU (merjeno z BDP na prebivalca v pariteti kupne moči) in povečati zaposlenost v skladu s cilji Lizbonske strategije. – Družbeni razvojni cilj je izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh posameznic in posameznikov, merjene s kazalniki človekovega razvoja, socialnih tveganj in družbene povezanosti. – Medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj je uveljavljanje načela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh področjih razvoja, vključno s ciljem trajnostnega obnavljanja prebivalstva. – Razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju je, da bo s svojim razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in angažiranim delovanjem v mednarodni skupnosti postala v svetu prepoznavna in ugledna država. Predmet razpisa je izbira raziskovalnih projektov za prednostne tematike v letu 2008 na petih težiščih CRP, ki odgovarjajo petim razvojnim prioritetam države, opredeljenih v SRS: 1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast. 2. Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta. 3. Učinkovita in cenejša država. 4. Moderna socialna država in večja zaposlenost. 5. Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja. Razpisani tematski sklopi in teme po težiščih. 1. Težišče 1 – Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast Razpisane raziskave naj bi nudile podporo vladi pri oblikovanju in izvajanju politik za doseganje naslednjih ključnih ciljev v okviru prve prioritete SRS: – spodbujanje podjetniškega razvoja, – povečanje konkurenčnosti gospodarstva, – povečanje konkurenčnosti storitev, – povečanje razvojno spodbudnih domačih in tujih naložb, – večja internacionalizacija gospodarstva, – uspešen prevzem evra in vključitev v evropsko denarno unijo, – povečati prilagodljivost fiskalne in dohodkovne politike, – zagotoviti dolgoročno javnofinančno vzdržnost, – razvojno prestrukturiranje javnih financ na prihodkovni in odhodkovni strani. Tematski sklop: 1.1. Javnofinančna in makroekonomska politika Teme: 1.1.1. Dinamični stohastični model splošnega ravnovesja za analizo ekonomske politike v EMU Cilji: Izdelava dinamičnega stohastičnega modela splošnega ravnovesja, pri čemer so pričakovani rezultati naslednji: – Uporabnost za analizo šokov na slovensko gospodarstvo; – Identificiranje učinkov, ki jih ima na slovensko gospodarstvo politika ECB; – Identificiranje strukturnih povezav ponudbene strani in strani povpraševanja slovenskega gospodarstva v EMU v skladu s sodobnimi pristopi pri makroekonomskem modeliranju. 1.1.2. Nadgradnja in prenos mikrosimulacijskega modela Cilji: Nadaljnji razvoj, dopolnitve in vzdrževanje mikrosimulacijskega modela na podlagi vzorca slovenskih gospodinjstev s povezanimi bazami podatkov iz različnih virov: – Razvoj dodatnih modulov za dogovorjene preostale socialne transferje oziroma subvencije; – Testiranje in izboljševanje posameznih modulov modela; – Reševanje problema rednega posodabljanja povezanih baz podatkov; – Prilagajanje modela in pomoč uporabnikom na različnih ministrstvih pri uporabi modela za tekoče potrebe. 1.1.3. Izboljšanje stabilizacijske vloge fiskalne politike Cilji: Na podlagi analize slovenskih javnih financ in pregleda dobrih praks: – Predlog sprememb v orodjih načrtovanja oziroma vodenja fiskalne politike in sprememb v fiskalnih inštitucijah, ki bi zagotovile njeno večjo proticiklično naravnanost; – Predstavitev možnih rešitev (kot npr. fiskalna pravila, avtomatični stabilizatorji, diskrecijsko ukrepanje) z ustreznimi simulacijskimi izračuni, ob upoštevanju določil Pakta o rasti in stabilnosti; – Konkretiziranje mehanizmov prilagajanja slovenskega gospodarstva asimetričnim šokom; – Predstavitev možnih rešitev, ki bodo zagotavljale odmik fiskalne politike od neposrednega vpliva različnih organiziranih družbenih interesov. 1.1.4 Razvojna usmerjenost javnofinančnih izdatkov in drugih instrumentov javnih financ v Sloveniji sedaj in v luči reforme proračuna EU. Cilji: – Ocena razvojne usmerjenosti posameznih izdatkov (in drugih instrumentov) javnih financ v Sloveniji po posameznih razvojnih prioritetah; – Določitev realno pričakovanih rezultatov, glede na načrtovane javnofinančne izdatke; – Določitev prioritetnih programov trošenja javnofinančnih sredstev, na katerih so rezultati najugodnejši; – Oblikovanje metodologije sprotnega ocenjevanja razvojne usmerjenosti javnih financ in njena aplikativna uporaba v obdobju 2007–2008; – Ocena učinkov na gospodarsko rast in zaposlenost kot posledica politike in ukrepov na področju raziskovalno razvojne dejavnosti, vlaganj v človeški kapital in spodbujanja podjetništva; – Primerjalna analiza razvojne naravnanosti slovenskega proračuna s proračuni držav Evropske unije v povezavi z reformo proračuna Evropske unije. 1.1.5. Učinki (de)regulacije cen in analiza relativnih maloprodajnih cen v Sloveniji Cilji: Izdelava strokovnih podlag za ocenjevanje cenovnih in plačnih vidikov razvoja konkurenčnosti Slovenije, kar vključuje: – Spremljanje razvoja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na področju cen in plač; – Presojo učinkov odpiranja gospodarstva in s tem povečevanja konkurence na relativne cene; – Spremljanje učinkov reguliranja nadzorovanih cen; – Spremljanje procesov prilagajanja, do katerih je prišlo po liberalizaciji prej nadzorovanih cen; – Ugotavljanje manevrskega prostora pri politiki plač in socialnem dogovarjanju. 1.1.6. Razvoj metodologije in vrednotenje makro-ekonomskih učinkov Nacionalnega strateškega referenčnega okvira Cilji: – Ugotavljanje dejanskih makro-učinkov izvajanja Nacionalnega strateškega referenčnega okvirja in razvoj metodoloških orodij, ki bo prilagojen na konkretno družbeno-ekonomski okvir Republike Slovenije, ob hkratnem upoštevanju strateških ciljev kot so opredeljeni v tem dokumentu; – Na osnovi ugotavljanja dolgoročnega vpliva kohezijskih sredstev na konkurenčnost Slovenije, analizirati kakšno perspektivo ima Slovenija in slovenske regije za dostop do teh sredstev na srednji in dolgi rok in kaj bo to pomenilo za vodenje razvoje politike. Tematski sklop: 1.2. Nacionalna in sektorska konkurenčnost Teme: 1.2.1. Delovanje konkurence v slovenskem gospodarstvu ter njeni vplivi na konkurenčnost in inflacijo Cilji: Ugotoviti: – Prisotnost konkurence z značilnimi oblikami delovanja, vključno s prostimi vstopi na trg in izstopi iz njega po posameznih dejavnostih in panogah; – Prisotnost monopolnih struktur z značilnimi elementi tržne moči po dejavnostih in panogah; – Vpliv tržnih razmer na povečevanje konkurenčnosti dejavnosti in posameznih panog; – Izkoriščanje pomembnejše tržne moči posameznih proizvajalcev v posameznih panogah pri oblikovanju cen proizvodov in storitev. 1.2.2. Razvoj konkurenčnosti finančnih posrednikov v Sloveniji po uvedbi evra Cilji: – Analiza konkurenčnosti in konkurence vseh finančnih posrednikov v obdobju po uvedbi evra v Sloveniji; – Identifikacija tistih možnih ovir za razvoj njihove konkurenčnosti, ki izvirajo iz nacionalne zakonodaje ter opredelitev ukrepov za njihovo odpravo. 1.2.3. Vpliv državnih pomoči na izkrivljanje proste konkurence Cilji: Analiza učinkov dodeljenih državnih pomoči na konkurenco na trgu, pri čemer so pričakovani rezultati projekta v okviru teme naslednji: – Ugotoviti vpliv določenih državnih pomoči v obdobju 1998–2006 na konkurenco in delovanja tržnih zakonitosti; – Ugotoviti v katerih dejavnostih in panogah je prihajalo zaradi njihove majhnosti (in monopolnih položajev) do tržnih distorzij in kako so se le-te odrazile (rast tržne moči, vstopi in izstopi na trg, rast cen ipd.); – Opredeliti mehanizme, ki jih morajo dajalci državnih pomoči vgraditi v razpise, da bo negativnih distorzij čim manj. 1.2.4. Optimiranje proizvodnih postopkov za povečevanje dodane vrednosti v kmetijstvu Cilji: – Razvoj optimizacijskega modelnega orodja za učinkovitejše operativno načrtovanje gospodarjenja na kmetijskih gospodarstvih, priprava baz podatkov, testiranje modela in možnosti scenarijske analize; – Proučitev možnost in razvoj koncepta elektronskega označevanja živali (na primeru drobnice). 1.2.5. Upravljanje z agroživilsko verigo Cilji: – Simulacijski modeli v podporo odločanju v živilskih podjetjih. Modeliranje proizvodnega procesa z vidika celotne živilske verige s ciljem, da se zagotovi ekonomsko-učinkovito vodenje, obvladovanje stroškov, povečevanje dodane vrednost; – Analiza ekonomskega položaja in razvojne perspektive kmetijskega zadružništva. 1.2.6. Konkurenčnost turizma Cilji: Pospeševanje produktivnosti kot temeljnega vira konkurenčnosti v turizmu: Cilji/podteme: – Upravljanje človeških virov v turistični gospodarski panogi in postavitev sodobnega modela upravljanja s človeškimi viri: razvoj modela in orodij za sodobno upravljanje s človeškimi viri s poudarkom na pridobivanju in ohranjanju kadrov in vodenju ter uvedba teh orodij v turistična podjetja. – Zasnova metodologije za management odnosov z odjemalci na ravni hotela; razvoj ustreznih instrumentov za merjenje obstoja in uspešnosti odnosov z odjemalci. – Oblikovanje modela merjenja uspešnosti poslovanja hotelskih podjetij. 1.2.7. Analiza možnosti skupne uporabe lastnine in zmogljivosti na področju elektronskih komunikacij Cilji: – Analiza možnih načinov gradnje širokopasovnih omrežij; – Analiza ocene uporabe obstoječe infrastrukture za skupne uporabe; – Oblikovanje navodil graditeljem in upravljavcem objektov oziroma omrežij na področju elektronskih komunikacij glede souporabe. 1.2.8. Nemotena preskrbe trga in s tem povezane stabilnosti cen in blaginja posameznika. Cilji: – Primerjalna analiza izbranih članic EU o organizaciji in delovanju sistema preskrbe in s tem povezane stabilnosti cen, ter v tem vidiku zagotavljanje blaginje posameznika; – Analiza konceptualnih in normativnih rešitev delovanja sistema preskrbe in s tem povezane stabilnosti cen v Republiki Sloveniji ter pripraviti konkretne predloge možnih sprememb. Tematski sklop: 1.3. Podjetništvo Teme: 1.3.1. Uvajanje eko-tehnologije v slovenskih podjetjih: možnosti podpore države in vloga malih in srednjih podjetjih Cilji: – Analiza stanja investicij v eko-tehnologije, vpliv na energetsko in snovno učinkovitost (resource efficiency), vloga države pri spodbujanju investicij v eko-tehnologije ministrstev, javnih agencij in javnih skladov, primerjava javnih izdatkov za navedene primere v primerjavi z drugimi državami EU; – Analiza stanja pri izvajanju okoljske zakonodaje s strani malih in srednjih podjetij, identifikacija problemov, vrzeli, s katerimi se srečujejo mala in srednja podjetja; – Predlogi ukrepov države in podjetij za odpravo identificiranih problemov, s ciljem povečati poslovno uspešnost MSP in povečati njihovo okoljsko sprejemljivost. 1.3.2. Vpliv upravljanja na konkurenčnost gospodarskih družb in možnosti institucionalnih sprememb za izboljšanje upravljalske strukture delniških družb Cilji: – Analiza učinkovitosti korporacijskih pravnih institutov pri upravljanju; – Učinkovitost in modernizacija uveljavljanja delničarskih pravic znotraj enotnega trga EU – implementacija direktive 2007/36/ES z dne 11. 7. 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi. 2. Težišče 2 – Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta Razpisane raziskave naj bi nudile podporo vladi pri oblikovanju in izvajanju politik za doseganje naslednjih ključnih ciljev v okviru druge prioritete SRS: – povečanje gospodarske učinkovitosti vlaganj javnih sredstev v raziskave in tehnološki razvoj, – spodbude za večje naložbe zasebnega sektorja v raziskave in tehnološki razvoj, – izboljšanje kakovosti izobraževanje ter okrepiti njegov prispevek k ustvarjalnosti in inovativnosti, – spodbujanje vseživljenjskega učenja, – večja skladnost med izobraževalno ponudbo in potrebami trga dela oziroma gospodarstva. Tematski sklop: 2.1. Izboljšanje kakovosti izobraževanja za večjo ustvarjalnost in inovativnost Teme: 2.1.1. Procesi regionalizacije in nadaljnji razvoj slovenskega šolskega sistema Cilji: – Vpliv regionalizacije na razvoj šolskega sistema v Sloveniji in primerjava z nekaterimi evropskimi državami; – Analiza primerov dobrih praks šolskih sistemov z vidika regionalizacije; – Predlog različnih možnosti celovitega urejanja pristojnosti na področju vzgoje in izobraževanje (ustanoviteljstvi, viri financiranja, dolžnosti izvajanja investicij in investicijskih vzdrževanj ...). 2.1.2. Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje Cilji/ podteme: (a) Vpliv VIZ na medosebne odnose, spolne razlike in spolnost ter na nanašajoče tematike (npr. zdravje in nasilje). (b) Razvoj koncepta medkulturnega dialoga v VIZ. (c) Državljanska vzgoja. (d) Možnosti vpliva vzgoje in izobraževanja na odgovorno preživljanje prostega časa. (e) Analiza in predlog nadgradnje socialnega vključevanja slepih in slabovidnih oseb v sistem vzgoje in izobraževanja. (f) Strokovne podlage za uvajanje medgeneracijskega dialoga na področju vzgoje in izobraževanja. (g) Analiza dejavnikov, ki vplivajo na trajnejše znanje z razumevanjem naravoslovno-tehniških vsebin. (h) Analiza in razvoj didaktike uporabe IKT pri poučevanju in učenju. (i) S samoevalvacijo šole do višje ravni informatizirane šole. (j) Stanje in trendi rabe IKT v izobraževanju v Sloveniji. (k) Priporočila o smiselni uporabi posameznih vrst IKT za slovenske šole. 2.1.3. Modernizacija šole za 21. stoletje Cilji/podteme: (a) Analiza organizacijskih principov šole za 21. stoletje. (b)Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega procesa – koncepti načrtovanja kurikula. (c) Razvoj konceptualnega aparata na področju vzgoje in izobraževanja. (d) Vpliv vzgojnega načrta na klimo v vzgojno-izobraževalnih zavodih. (e) Razvoj sistema evalvacije oziroma ugotavljanja kakovosti izvajalcev programov usposabljanj za učitelje. (f) Razvoj instrumentov za priznavanje različnih vrst znanj. 2.1.4. Ustvarjalnost in inovativnost v vzgoji in izobraževanju v luči vseživljenjskega učenja Cilji: – Analiza stanja na področju ustvarjalnosti in inovativnosti v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji in primerjava z nekaterimi evropskimi državami; – Nabor primerov dobrih praks v Sloveniji in v tujini, – Smernice za vzpodbujanje obravnavane tematike v kurikulih; – Diseminacija rezultatov zainteresirani javnosti. 2.1.5. Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj Cilji: – Prikaz različnih konceptov vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj v tujini; – Predlog strategije VITR; – Novi didaktični pristopi za uresničevanje koncepta vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (predlog didaktičnih pristopov); – Publikacija s primeri dobre prakse v Sloveniji in v tujini in predstavitvijo didaktičnih pristopov; – Diseminacija rezultatov zainteresirani javnosti. 2.1.6. Analiza stanja glede bega možganov med raziskovalci Cilji: – Analiza stanja: število raziskovalcev (s poudarkom na mladih raziskovalcih in mladih raziskovalcih za gospodarstvo), ki so odšli v tujino in se v Slovenijo niso vrnili, primerjava s stanjem v EU in primerljivih drugih državah; – Analiza dejavnikov, ki so na ta odliv iz Slovenije vplivali; – Nevarnosti za nadaljnji odliv izobraženih ljudi. 2.1.7. Modeli managementa visokošolskih zavodov Cilji: – Analizirati modele in prakse managementa visokošolskih zavodov v Sloveniji in v EU; – Analizirati vlogo in položaj raziskovanja kot vrednote v visokošolskih zavodih; – Primerjati učinkovitost različnih modelov in praks managementa visokošolskih zavodov z vidika zagotavljanja vrhunske kakovosti in konkurenčnosti; – Poiskati optimalne sinergije akademskega in poslovnega managementa visokošolskih zavodov; – Razviti učinkovite modele managementa visokošolskih zavodov z umestitvijo raziskovanja z vidika vključevanja študentov in sodelovanja z uporabniki v okolju ter internacionalizacije. 2.1.8. Model financiranja visokega šolstva Cilji: – Analizirati modele in prakse financiranja visokega šolstva v državah EU in drugih državah z visoko kakovostnim visokim šolstvom; – Primerjati učinkovitost različnih modelov in praks financiranja visokega šolstva z vidika zagotavljanja vrhunske kakovosti in konkurenčnosti; – Razviti model učinkovitega financiranja visokega šolstva za zagotavljanje vrhunske kakovosti in konkurenčnosti. 2.1.9. Zasnova mreženja izobraževalcev za vseživljenjsko učenje Cilji: – Analizirati mednarodne izkušnje in opredeliti dobre prakse vseživljenjskega učenja s poudarkom na sinergiji med formalnim in neformalnim izobraževanjem; – Analizirati potrebe trga znanja v Sloveniji in prepoznati vrzeli v ponudbi slovenskih visokošolskih zavodov; – Analizirati vlogo in položaj znanja in vseživljenjskega učenja kot vrednot v eksplicitnih in implicitnih vrednotnih orientacijah v slovenskih podjetjih; – Opredeliti vlogo in poslanstvo visokošolske institucije v konceptu vseživljenjskega učenja; – Analizirati priložnosti za vzpostavitev sodelovanja visokošolskih institucij in ponudnikov nefomalnega izobraževanja. 2.1.1.0. Management znanja v visokošolskem zavodu Cilji: – Analizirati modele menedžmenta znanja v visokih šolah; – Zasnovati modele menedžmenta znanja, ki omogočajo prepoznavanje potreb po znanju, njegov zajem in odkrivanje novega znanja ter uporabo znanja; – Opredeliti dejavnike, ki vplivajo na izbor modela menedžmenta znanja; – Izvedba pilotskega projekta menedžmenta znanja v visokošolski instituciji v Sloveniji. 2.1.11. Razvoj modela informacijskega sistema visokega šolstva Cilji: – Pregledati potrebne pravne podlage za posamezne funkcije informacijskega sistema; – Razviti model informacijskega sistema; – Predlog zmanjšanja administrativnih ovir. 2.1.12. Nacionalno ogrodje visokošolskih kvalifikacij Cilji: – Analizirati nacionalna ogrodja kvalifikacij; – Pripraviti primerjavo med evropskim ogrodjem kvalifikacij in nacionalnimi ogrodji kvalifikacij; – Pripraviti predloge slovenskega ogrodja kvalifikacij za visoko šolstvo z opredelitvijo njihovih prednosti in slabosti; – Analiza predlogov slovenskega nacionalnega ogrodja kvalifikacij v luči tujih nacionalnih ogrodij kvalifikacij. Tematski sklop: 2.2. Izboljšanje kakovosti raziskovanja in razvoja za večjo družbeno in predvsem gospodarsko učinkovitost in inovativnost Teme: 2.2.1. Učinkovitost ukrepov za spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja skupno s spremljanjem izvajanja NRRP v tehnološko-raziskovalnem segmentu Cilji: Analiza učinkovitosti ukrepov za spodbujanje tehnološkega razvoja: – Evalvacija ukrepov Direktorata za tehnologijo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo; – Spremljanje inovativnosti slovenskih podjetij in analiza ekonomskih značilnosti slovenskih patentov; – Stanje inovativnosti v Sloveniji in potrebni instrumenti za njeno povečanje; – Spodbujanje inovacijske aktivnosti v državi preko javnih naročil; – Inovativnost v turizmu; – Ocena učinkov davčnih sprememb na področju obdavčitve vlaganj v raziskave in razvoj in obdavčitve visoko kvalificiranega dela. 2.2.2. Spremljanje izvajanja Nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa za obdobje 2006–2010 (NRRP) s poudarkom na znanstveno-raziskovalnem segmentu Cilji: Analiza ukrepov za spodbujanje in večjo učinkovitost znanstveno-raziskovalne dejavnosti: – Postopek za izbor prednostnih področij, – Patentiranje v javnih raziskovalnih organizacijah; – Analiza evalvacijskih postopkov ARRS; – H-indeks in analiza družbenih in ekonomskih rezultatov in učinkov zaključenih raziskovalnih programov in aplikativnih projektov (s posebnim poudarkom na analizi rezultatov za potrebe javnega sektorja preko financiranja projektov v okviru Ciljnih raziskovalnih programov). Tematski sklop: 2.3. Informacijska družba Teme: 2.3.1. Razvojno-raziskovalni potencial na področju IKT v Sloveniji Cilj: – Razvoj metodologije ocenjevanja in spremljanja RR potencialov na področju IKT v Sloveniji in pregled trenutnega stanja v primerjavi s stanjem v EU. 2.3.2. Zagotavljanja in upravljanja z avtorskimi pravicami na internetu Cilj: – Raziskava modelov celovitega zagotavljanja in upravljanja z avtorskimi pravicami javnih ustanov na internetu pri čemer bo upoštevan vidik kreativnosti, poslovni vidik in vidik javne dostopnosti. 2.3.3. Vidiki razvoja pan-evropskih storitev informacijske družbe Cilj: – Raziskava vpliva vzpostavitve enotnega evropskega prostora in učinkovite mobilnosti na različnih področjih družbenega življenja na razvoj pan-evropskih storitev; – Priprava izhodišč in konkretnih razvojnih usmeritev za najbolj aktualne pan-evropske e-storitve, ki bodo akterjem razvoja po posameznih področjih v pomoč pri pripravi razvojnih projektov. 2.3.4. Uporabniško usmerjene e-storitve informacijske družbe Cilj: – Potrebe uporabnikov glede e-storitev na različni področjih informacijske družbe (e-uprava, e-zdravje, e-poslovanje …); – Predlog oziroma okvirna definicija morebitnih novih inovativnih integriranih e-storitev, ki izhajajo iz potreb, navad in znanja uporabnikov; – Analiza možnosti zagotavljanja primerne varnostne ravni pri uporabi e-storitev. 2.3.5. Strokovne podlage za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do podatkov iz javno financiranih raziskav v Sloveniji Cilj: Oblikovanje strokovnih podlag za postopno vzpostavitev celovitega sistema odprtega dostopa do digitaliziranih podatkov javno financiranih raziskav v Sloveniji. 3. Težišče 3 – Učinkovita in cenejša država Razpisane raziskave naj bi nudile podporo vladi pri oblikovanju in izvajanju politik za doseganje naslednjih ključnih ciljev v okviru tretje prioritete SRS: – povečanje institucionalne konkurenčnosti države, – povečanje učinkovitosti in kakovosti delovanja države ter razvoj javno zasebnega partnerstva, – večja transparentnost javne uprave in sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov, – boljše delovanje pravosodnega sistema, – razvoj nacionalne identitete. Tematski sklop: 3.1 Pravosodje Teme: 3.1.1. Varovanje javnega interesa pri razpolaganju in gospodarjenju s premoženjem v javni lasti Cilji: – Izdelava posebnih mehanizmov varovanja javnega interesa tako pri razpolaganju, kot pri gospodarjenju z javnim premoženjem; – Razmerje med javno in zasebno lastnino; – Funkcija instituta javnega dobra; – Primerjava z ureditvijo javne lastnine v primerjalnih pravnih ureditvah; – Opredelitev posebnih vidikov javnega interesa glede na subjekte lastnine; – Razmejitev od omejitev zasebne lastnine v javnem interesu; – Učinkovitost nadzornih mehanizmov pri preprečevanju zlorabe javne lastnine za zasebne interese. 3.1.2. Kvantitativni vidiki pravosodja Cilji: – Pregled in kritična ocena razpoložljivih kvantitativnih podatkov o slovenskem pravosodju; – Empirična analiza učinkovitosti slovenskega pravosodja z vidika sodobne pravno-ekonomske doktrine; – Predlog ekonomsko smotrnih smernic za izboljšanje učinkovitosti slovenskega pravosodja. Tematski sklop: 3.2. Javna uprava – Razvoj sistema učinkovitosti in uspešnosti javnega sektorja Teme: 3.2.1. Možnosti in ukrepi za znižanje administrativnih stroškov za podjetja in državljane na prioritetnih področjih. Cilji: – Opredeliti možnost za znižanje administrativnih stroškov za podjetja na treh prioritetnih področjih za 25% na nacionalni ravni (delovno pravno področje, področje financ, okoljevarstveno področje) in EU ravni (13 prioritetnih področij); – Razvoj in implementacije metodologije za merjenje administrativnih stroškov za državljane; – Identifikacija prioritetnih področij merjenja in zniževanja administrativnih stroškov za državljane (življenski dogodki); – Znižanje administrativnih stroškov za državljane na prioritetnih področjih za 25%; – Razvoj spletne datotečne baze podatkov, ki bo vsebovala rezultate meritev in opravljene ukrepe za dosego cilja (-25%). 3.2.2. Evalvacija novega plačnega sistema v javnem sektorju Cilji: – Znižanje javnofinančnih odhodkov; – Razvoj in implementacija metodologije za merjenje delovne uspešnosti v javnem sektorju; – Identifikacija prioritetnih področij merjenja in zniževanja javnofinančnih odhodkov; – Razvoj informacijskega sistema za analizo in prikaz podatkov o plačah v javnem sektorju za različne potrebe. 3.2.3. Primerjava različnih oblik upravljanja (ravnanja) s premoženjem v lasti države oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti z vidika doseganja optimalnih ekonomskih, funkcionalnih in drugih učinkov za lastnika premoženja Cilj: Določitev osnov za morebitne organizacijske in normativne spremembe na področju ravnanja s premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti 3.2.4. Povezovanje svetniških skupin (mandat 2006–2010) in odnosi med izvršilno in zakonodajno vejo oblasti v občini Cilj: Analiza procesa oblikovanja povezav v občinah v aktualnem mandatu (2006–10), ki pomembno vpliva na sposobnost učinkovitega in uspešnega upravljanja občine. 3.2.5. Medobčinsko sodelovanje kot vzvod učinkovitejše investicijske dejavnosti občin Cilj: Analiza vrste normativnih oblik povezovanja občin ter prakso slovenskih občin. 3.2.6. Pravni pojem fizičnega subjekta v kmetijstvu Cilji: – Analiza možnosti vzpostavitve enovitega pravnega okvira kmetije in definicije kmetije za namen izvajanja skupne kmetijske politike in za izvajanje ukrepov na drugih področjih delovanja države (področje socialne politike, finančnih oziroma davčnih zadev ipd.); – primerjalna analiza definicije kmetije z izbranimi državami EU za namene izvajanja javnih politik. 4. Težišče 4 – Moderna socialna država in večja zaposlenost Razpisane raziskave naj bi nudile podporo vladi pri oblikovanju in izvajanju politik za doseganje naslednjih ključnih ciljev v okviru četrte prioritete SRS: – večja prilagodljivost trga dela tako na strani delojemalca kot delodajalca; – modernizacija sistemov socialne zaščite; – zmanjševanje družbene izključenosti in socialne ogroženost. Tematski sklop: 4.1. Socialna kohezivnost in socialna država Teme: 4.1.1. Vpliv premoženja na neenakost v Sloveniji Cilj: Opredelitev metodologije ugotavljanja premoženja in razlik v premoženju ter vpliv premoženja na neenakost. 4.1.2. Revščina in materialna deprivacija starejšega prebivalstva Cilj: Priprava ustreznih ukrepov za zmanjševanje problema revščine starejših pri čemer je potrebno problem revščine starejših temeljito analizirati in ugotoviti: – Kaj in koliko (ter zakaj) se spremeni v starosti (v ekonomskem smislu); – V kolikšni meri starost (in upokojenski status) vplivata na revščino in materialno deprivacijo; – Kolikšna in kakšna je povezava med revščino in materialno deprivacijo; – Razlike med aktivnimi in neaktivnimi v mejnih letih (55–65 let). 4.1.3. Socialna varnost starejših kmečkih prebivalcev Cilji: – Učinkovitost dosedanjih politik zagotavljanja socialne varnosti; – Identificiranje in ovrednotenje dejavnikov posameznih politik; – Smernice za izboljšanje in večjo učinkovitost sektorskih politik na tem področju. 4.1.4. Analiza sistema preventive in obravnave ter pojavnosti nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih Cilji: – Preveriti potrebe žrtev; – Raziskati ali je obstoječ sistem socialne zaščite primeren in dovolj dostopen za vse najpogostejše skupine žrtev (ženske, invalidne osebe, starejše osebe, otroci). Tematski sklop: 4.2. Trg dela Teme: 4.2.1. Aktivne politike zaposlovanja Cilj: – Ocena učinkovitosti politike zaposlovanja, predvsem ocene učinkov aktivne politike zaposlovanja na stanje na trgu dela (makroekonomsko) in evalvacije (mikro učinki) posameznih največjih programov aktivne politike zaposlovanja (javna dela, programi izobraževanja in usposabljanja, subvencionirane zaposlitve ...). 4.2.2. Deregulacija poklicev Cilji: Predlogi sprememb zakonskih in podzakonskih aktov za deregulacija poklicev in določiti okvir poklicev javnega interesa, ki bodo ostali regulirani. 4.2.3. Predvidevanje potreb po kompetencah (»skill needs«) Cilji: – Analiza možnosti za učinkovito spremljanje potreb po znanjih; – Zagotavljanje učinkovitih prilagajanj programov, mednarodna umestitev Slovenije na tem področju. 4.2.4. Vpliv sektorske realokacije delovne sile na gospodarsko rast v Sloveniji Cilji: – Razviti nov koncept sektorske razčlenitve narodnega gospodarstva, ki ne bo omogočal zgolj analize seljenja proizvodnih dejavnikov (dela) med posameznimi gospodarskimi dejavnostmi (kot to omogoča uporaba NACE klasifikacije), ampak bo omogočal tudi analizo selitve proizvodnih dejavnikov znotraj gospodarskih dejavnosti od slabših k boljšim podjetjem; – Analizirati proces selitve delovne sile med tako opredeljenimi sektorji slovenskega narodnega gospodarstva; – Oceniti nesorazmerja v realokaciji ključnih proizvodnih dejavnikov med tako opredeljenimi sektorji in proučiti zaviralni učinek teh nesorazmerij za gospodarsko rast; – Razvoj predlogov razvojne politike, ki naj zmanjšuje sektorska nesorazmerja pri realokaciji proizvodnih dejavnikov s ciljem maksimirati gospodarsko rast na agregatni ravni. 4.2.5. Analiza institucionalne strukture trga dela v Sloveniji – trg dela kot konkurenčni dejavnik Slovenije Cilji: – Analiza obstoječega stanja na starni ponudbe in povpraševanja po delu; – Analiza ukrepov ekonomske politike na povpraševanje in ponudbo po delu; – Simulacija načrtovanih ukrepov, ki bi prispevali k fleksibilnejši strukturi trga del; – Sektorska realokacija zaposlenih; – Proučitev posledic uvedbe sistema varne fleksibilnosti v Sloveniji. Težišče 5 – Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja Razpisane raziskave naj bi nudile podporo vladi pri oblikovanju in izvajanju politik za doseganje naslednjih ključnih ciljev v okviru pete prioritete SRS: – trajno obnavljanje prebivalstva, – skladnejši regionalni razvoj, – zagotavljanje optimalnih pogojev za zdravje, – izboljšanje gospodarjenja s prostorom, – integracija okoljevarstvenih meril v sektorske politike (transport, energetika, davčna politika, tehnološka politika) in potrošniške vzorce, – razvoj nacionalne identitete in kulture. Tematski sklop: 5.1. Podnebno-energetski paket in prilagajanje podnebnim spremembam Teme: 5.1.1. Analiza ukrepov za energetsko sanacijo obstoječih stanovanjskih stavb z vidika stroškov in dosegljivih prihrankov Cilji: – Raziskati in oceniti ekonomski vidik možne energetske sanacije stavb (na podlagi ocene stroškov za izvedbo sanacije in ocene dosegljivih prihrankov zaradi manjše rabe energije); – Ocena vračilne dobe investicije v izvedbo teh ukrepov. 5.1.2. Tehnologije v kmetijski pridelavi za prilagajanje podnebnim spremembam Cilji: – Razvoj in uvajanje okoljsko sprejemljivih pridelovalnih sistemov obstoječih in alternativnih (novih) proizvodov, prilagojenih novim/spremenjenim podnebnim razmeram; – Izdelava metodologije vrednotenja vrednosti travinja, vzpostavitev sistema spremljanja, ukrepi prilagajanja podnebnim spremembam; – Proučevanje vplivov klimatskih sprememb na pojavnost bolezni živali in rastlin, razvoj in uvajanje sodobnih metod za obvladovanje tveganj, ukrepi za preprečevanje, prilagajanje; – Analiza avtohtonega genskega potenciala kmetijskih rastlin, možnosti uporabe za žlahtnenje rastlin, prilagojenih klimatskim spremembam; – Vpliv različnih praks (sonaravnega) kmetovanja na ohranjanje biodiverzitete in druge komponente trajnostnega razvoja, ukrepi za ohranjanje biodiverzitete, ukrepi za ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal. 5.1.3. Ekonomski vidiki prilagajanja kmetijstva Cilji: – Presoja programov in ukrepov kmetijske politike z vidika podnebnih sprememb; – Ocena stroškov prilagajanja posameznih proizvodnih tehnologij in njihova ekonomska optimalizacija; – Ukrepi prilagajanja na ranljivih kmetijskih območjih. 5.1.4. Okoljski vidiki prilagajanja podnebnim spremembam in ukrepov za blaženje podnebnih sprememb Cilji: – Ocene možnosti prestrukturiranja proizvodnje zaradi okoljskih omejitev; – Razvoj in uporaba preventivnih ukrepov za zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na podnebje; – Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski proizvodnji. 5.1.5. Obnovljivi viri in kmetijstvo Cilji: – Razvoj celovitih tehnoloških rešitev za proizvodnjo energije v kmetijstvu; – Razvoj rešitev za učinkovitejšo rabo energije v kmetijstvu; – Alternativni kmetijski proizvodi kot vir energije. 5.1.6. Okoljski vidik gozdov Cilji: – Pomen gozdov za blaženje podnebnih sprememb; – Prilagajanje gospodarjenja z gozdovi podnebnim spremembam; – Pomen gozdov za biotsko raznovrstnost na eko-sistemski, vrstni in genski ravni; – Ohranjanje zdravja in vitalnosti gozdov; – Krepitev varovalne vloge; – Populacijska dinamika prostoživečih živali v gozdovih. 5.1.7. Napovedovanje sprememb in scenariji blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam Cilji: – Izdelava biološkega, klimatskega, tehnološkega, ekonomskega in političnega okvirja; – Sistematična ureditev podatkovnih baz, pridobitev dodatnih podatkov; – Matematični modeli za napovedovanje; – Scenarijska analiza. 5.1.8. Razvojni, ekonomski, tehnološki in družbeni vidiki prehoda v nizko-ogljično družbo Cilji: – Študija različnih možnosti prehoda Slovenije v nizko-ogljično družbo na podlagi razvojnih scenarijev; – Analiza uspešnosti izvajanja obstoječih zavez in programov (npr.: Operativni program zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, Nacionalni akcijski načrt energetske učinkovitosti in predpisov Energetsko-podnebnega paketa EU, SET plan). 5.1.9. Vpliv okolice na izvedbo in obratovanje HE na Savi in optimizacija obratovanja Cilji: – Razvoj ekspertnega sistema, s katerim bo mogoče na osnovi vremenskih napovedi napovedati pretoke Save in njenega porečja, ki ga bo mogoče uporabiti za optimizacijo obratovanja HE na Savi ter NEK razvoj prediktivnega vzdrževanja za hidroelektrarne; – Raziskava plovnosti reke Save do območja jezu HE Mokrice; – Raziskava hidrologije in hidrogeologije; določitev ribjih stez; izvedba geoloških analiz in analiz materiala; (proda) za potrebe gradnje in drugo uporabo mineralnih materialov; – Analiza sedimentov (mulj …), analiza plavja. 5.1.10. Strateška presoja vpliva jedrske energetike v primerjavi z ostalimi distribuiranimi viri na Slovensko gospodarstvo in elektroenergetsko omrežje Cilji: – Analiza vplivov na obremenjenost prenosnega omrežja, vpliv na stabilnost omrežja in zanesljivost oskrbe; – Pregled različnih vidikov uporabe jedrske energije na konkurenčnost in uspešnost slovenskega gospodarstva; – Analiza ekonomskih vidikov investicij na področju jedrske energetike v primerjavi z ostalimi distribuiranimi viri; – Ovrednotenje pomena jedrske energetike za zagotavljanje uvozne neodvisnost in stabilnosti preskrbe z električno energijo v primerjavi z ostalimi distribuiranimi viri; – Analiza predpogojev za umeščanje jedrskih elektrarn v manjše elektroenergetske sisteme; – Analiza optimizacije obratovanja jedrskih elektrarn; – ocena možnosti ekonomične in ekološke izrabe domačih jedrskih virov energije v primerjavi z ostalimi distribuiranimi viri; – Analiza stanja na mednarodnem trgu novih tipov energetskih jedrskih reaktorjev (razvoj in izboljšave energetskih jedrskih reaktorjev); – Pregled napredka in razvoja novih tipov energetskih jedrskih reaktorjev III. generacije (napredni lahko-vodni reaktorji) in IV. generacije (boljša ekonomija, večji termični izkoristek, podpora zaprtemu gorivnemu ciklu); – Vključevanje novih energetskih jedrskih reaktorjev v jedrski gorivni cikel; – Povezava napredka pri raziskavah iz področja nadzorovane jedrske fuzije za energetske reaktorje. 5.1.11. Jedrski objekti in družbena sprejemljivost Cilji: – Analiza odziva javnosti in stanja (poklicne) usposobljenosti lokalnega prebivalstva (predvsem trenutno nezaposlenega) ter izdelava projekcije potreb po kadrih v primeru umeščanja jedrskega objekta v območju ožje in širše lokalne skupnosti in proučitev možnosti prekvalifikacij in dodatnega usposabljanja (ter izobraževanja) lokalnega prebivalstva; – Izdelava postopkov vključevanja lokalne javnosti v postopek umeščanja jedrskih objektov; – Izdelava postopkov in projektov za sodelovanje lokalne javnosti pri neodvisnem nadzoru morebitnega vpliva na okolje in prebivalce zaradi obratovanja jedrskih objektov; – Analiza ekonomskih učinkov; – Opredeliti moderne oblike ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom in analizirati vpliv zaprtega gorivnega cikla ter sodobnega ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki na kapaciteto trajnega odlagališča radioaktivnih odpadkov; – Ovrednotenje potrebnih tehnoloških raziskav na področju zaprtega gorivnega cikla, ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Tematski sklop: 5.2 Skladnejši regionalni razvoj in izboljšanje gospodarjenja s prostorom Teme: 5.2.1. Izobraževanje o grajenem okolju za trajnostni razvoj Slovenije Cilji: – Analiza vloge izobraževanja o grajenem okolju v konceptu trajnostnega razvoja; – Izhodišča za prilagajanje načinov posredovanja arhitekturnih vsebin; – Pomen kvalitete bivanja v splošni javnosti, še posebej otrok in mladostnikov; – Določiti stopnjo kompleksnosti izobraževalnih vsebin o grajenem okolju in didaktičnih metod ter orodij glede na razvojne sposobnosti ciljne publike; – Oceniti stopnjo osveščenost otrok oziroma mladostnikov o »trajnostnih arhitekturnih« temah, ter usposobljenost vzgojiteljev in učiteljev za posredovanje znanja s področja grajenega okolja v povezavi s trajnostnim razvojem; – Oceniti vključenosti vsebin grajenega okolja v izobraževalnih programih vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. 5.2.2. Večnamenskost Registra nepremičnin v podporo povečanja institucionalne učinkovitosti in izboljšanja kakovosti storitev Cilji: – Možnosti povečanja institucionalne učinkovitosti in izboljšanja kakovosti storitev; – Analiza možnosti za učinkovitejše gospodarjenje in upravljanje s prostorom in nepremičninami; – Izboljšave kakovosti in popolnosti podatkov ter racionalizacija zbiranja in ažuriranja podatkov o nepremičninah v različnih institucijah, predvsem na državni ravni. 5.2.3. Izboljšanje gospodarjenja z gospodarsko javno infrastrukturo za doseganje uravnoteženega trajnostnega razvoja Cilji: Razviti model delovanja sistema za zaščito infrastrukture s ciljem: – varovanja okolja, – varovanja zdravja (zaščita ljudi pred poškodbami), – varovanje infrastrukture pred poškodbami in uničenjem. 5.2.4. Evidentiranje stvarnopravnih pravic na gospodarski javni infrastrukturi za potrebe učinkovitejšega gospodarjenja s prostorom Cilji: – Razviti logični model delovanja zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture kot tretje nepremičninske evidence, s ciljem, da ustrezno evidentiran objekt nudi pravno varnost lastnikom infrastrukture; – Izdelati predlog in akcijski načrt organizacijskih sprememb na tem področju. 5.2.5. Analiza razvojnih virov in scenarijev za modeliranje funkcionalnih regij Cilji: – Ovrednotenje razvojnih potencialov razvojnih regij oziroma pokrajin v kontekstu nove evropske in evroregionalne dimenzije in razvojnih pričakovanj z oceno možnosti povezovanja razvojnih potencialov regij v okviru širših funkcionalnih regij oziroma gravitacijskih središč, katerih meje ne bodo razumljene le znotraj Slovenije, ampak širše; – Napoved razvojnih scenarijev funkcionalnih regij in Slovenije kot celote v okviru predlaganih rešitev. 5.2.6. Analiza primernosti posega v prostor z brezžičnimi sistemi Cilji: Analiza okoljsko – prostorskih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za gradnjo brezžičnih sistemov. 5.2.7. Zavarovana območja v Sloveniji in njihova vloga pri ohranjanju narave in doseganju trajnostnega razvoja Cilji: – Analiza vloge regionalnih virov (ekonomskih, socialnih in okoljskih) pri doseganju trajnostnega razvoja po različnih tipih zavarovanih območij in izvedba študije na konkretnem primeru; – Predlogi za ekonomsko učinkovito vlaganje javnih sredstev po tipih regionalnih virov; – Analiza področja urejanja prostora zavarovanih območjih in izdelava usmeritev za spremembe s ciljem boljšega sodelovanja vseh pomembnejših nosilcev prostora pri prostorskem načrtovanju. 5.2.8. Izvajanje regionalne politike v spremenjenih pogojih upravljanja z razvojem zaradi uvedbe novih teritorialnih ravni Cilj: Razvoj metodologije razvojnega programa pokrajine, ki bo ustrezala pristojnostim, ki jih bodo imele pokrajine. 5.2.9. Digitalne kartografije in algoritmi za prostorsko in vsebinsko izboljšavo geokodirnih podatkov za potrebe varovanja tal in okolja Cilji: – Razvoj in preskušanje metod digitalne kartografije za izdelavo pedološke karte z izboljšano natančnostjo; – Povezava obstoječih talnih informacijskih baz in njihova nadgradnja v prostorski talni informacijski sistem; – Izbor bistvenih PTF za pridobitev posodobljenih, nadgrajenih podatkov kakovosti tal, in za obravnavo groženj tlem, ki so značilne za Slovenijo. Tematski sklop: 5.3. Varstvo okolja in integracija v sektorske politike. Tema: 5.3.1. Uporaba sonaravnih metod pri celovitem upravljanju z vodami Cilji: Opredelitev možnih sonaravnih metod za: – Čiščenje odpadnih voda; – Izboljšanje poplavne varnosti in blažitev posledic suše; – Večnamenskost vodnih ekosistemov s poudarkom na zagotavljanju dobrega ekološkega stanja vodnih in obvodnih ekosistemov in njihova uporaba v lokalnem okolju s poudarkom na zagotavljanju trajnostne vodo-oskrbe in izboljšanju prilagajanja ekstremnim hidrološkim pojavom. Tematski sklop: 5.4. Trajnostno kmetijstvo, gozdarstvo in varna hrana Teme: 5.4.1. Posebni proizvodi in funkcionalna hrana Cilji: – Razvoj živil za posebne namene (funkcionalna hrana, hrana za ljudi s posebnimi potrebami ...); – Raziskave v podporo konkurenčnosti certificiranih oblik kmetijske pridelave, prireje in predelave ter njihovi okoljski ustreznosti; – Analiza trga posebnih proizvodov; – Samonikla funkcionalna hrana (samonikle rastline …); – Visokovredni stranski produkti v proizvodnji hrane in možnosti njihove uporabe. 5.4.2. Veterinarske in fito sanitarne raziskave v podporo pridelavi varne hrane Cilji: – Razvoj metod za obvladovanje tveganja pri pridelavi varne hrane, metode detekcije, predlogi učinkovitih preventivnih ukrepov; – Ocene tveganja uporabe pripravkov pri reji živali in rastlinski pridelavi za okolje, predlogi ukrepov; – Razvoj, optimizacija in implementacija okoljsko sprejemljivejših načinov zatiranja rastlinskih škodljivih organizmov. 5.4.3. Kakovost in varnost živil, pridelanih na potencialno tveganih območjih za pridelavo Cilji: – Evidentiranje potencialno tveganih območij, ocena kakovosti in varnosti živil na teh področjih, predlogi ukrepov; – Tehnološke rešitve za zmanjšanje kontaminacije in razvoj metod za sledenje virom kontaminacije kmetijskih in živilskih proizvodov. 5.4.4. Učinkovitosti ukrepov kmetijske politike in politike razvoja podeželja Cilji: – Ex-ante in ex-poste analize učinkov kmetijske politike; – Vrednotenje učinkov politike razvoja podeželja; – Socio-ekonomske raziskave v podporo politiki razvoja podeželja; – Prostorski učinki kmetijske politike in politike razvoja podeželja; – Analiza strukture podpor, ocena učinkov in njihova ustreznost, pozitivne prakse in problemi izvajanja. 5.4.5. Kmetijska dejavnost na degradiranih območjih Cilji: – Ocena omejenosti izvajanja osnovne kmetijske dejavnosti na degradiranih območjih; – Možnosti prestrukturiranja kmetijskih gospodarstev za posamezna specifična območja, dobre prakse in modeli uporabnih rešitev, priporočila za ukrepanje. 5.4.6. Trajnostna raba kmetijskega prostora in tal Cilji: – Analiza in vrednotenje vpliva urbanizacije na spremembo rabe kmetijskih zemljišč v Sloveniji; – Izdelava in uvajanje orodij za napovedovanje in spremljanje onesnaževanja okolja kot posledica kmetijskega onesnaževanja; – Vplivi načina rabe kmetijskih tal na emisije toplogrednih plinov v različnih talnih in klimatskih razmerah; – Analiza možnih ukrepov za zmanjševanje emisij iz kmetijskih površin, pri različnih načinih ali intenzivnosti rabe. 5.4.7. Trajnostna raba in upravljanje z genskimi resursi v ribištvu Cilji: – Analiza stanja in ocene ogroženosti avtohtonih vrst rib; – Razvoj sistema spremljanja stanja ogroženosti; – Izdelava strokovnih podlag za predloge ukrepov trajnostne rabo in upravljanja. 5.4.8. Razvoj tehnologij v ribištvu za vzdrževanje naravnih ekosistemov Cilji: – Analiza stanja ter možnosti ukrepov za prilagajanje različnim spremenjenim razmeram v vodnih telesih skladno s trajnostnim razvojem. 5.4.9. Gozdnogojitvene raziskave Cilji: – Ugotavljanje proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč; – Ohranitvena ekologija gozdnih drevesnih vrst; – Reakcijska sposobnost gozda na gozdnogojitvene ukrepe; – Pomen gozdnogojitvenih ukrepov v sonaravnem gospodarjenju z gozdovi. 5.4.10. Gozd in gospodarske dejavnosti Cilji: – Gospodarska dejavnost v varovanih območjih gozdov; – Možnosti in omejitve pri povečevanju izkoriščenosti proizvodnega potenciala gozdov v Sloveniji; – Optimizacija omrežja gozdnih prometnic za sonaravno gospodarjenje z gozdovi; – Razvoj tržnih oblik prodaje gozdnih lesnih sortimentov; – Razvoj okolju prijaznih tehnologij pridobivanja lesa; – Učinkoviti načini odpravljanja posledic naravnih ujm velikega obsega v gozdovih v obstoječih razmerah organiziranosti gozdarstva. Tematski sklop: 5.5. Zagotavljanje optimalnih pogojev za zdravje Teme: 5.5.1. Podpora oblikovanju in izvajanju sektorskih in medsektorskih politik za varovanje in krepitev zdravja Cilji: – Zbiranje in primerjalna analiza podatkov o vedenjskem slogu in vedenjih povezanih z zdravjem odraslih prebivalcev Slovenije s predlogom ukrepov; – Opredelitev možnosti za krepitev funkcionalnih sposobnosti starostnikov s predlogom ukrepov; – Analiza stanja in rabe zdravstvenih storitev romske populacije s poudarkom na zdravstvenem varstvu žensk in otrok; – Opredelitev varovalnih dejavnikov pred tveganimi oblikami vedenja med mladimi s predlogi ukrepov; – Analiza varovalnih dejavnikov pred zlorabo alkohola med mladostniki, analiza dosedanjih ukrepov ter predlogi priporočil. 5.5.2. Vpeljava funkcionalnih orodij za oceno tveganja uporabe fitofarmacevtskih sredstev in sistem upravljanja Cilji: – Identifikacija glavnih poti in virov onesnaževanja s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS) v slovenskem okolju a pilotnem primeru; – Testiranje učinkovitosti izvajanja varstvenih ukrepov za zmanjševanje onesnaženja s FFS v obravnavanih vodnih virih; – Preverjanje zanesljivosti napovedi/ocen tveganja in uporabnosti orodij na vseh treh ravneh (kmetija, povodje, država); – Priprava priporočil za uvedbo in izvajanje preventivnih varstvenih ukrepov ter nadzor nad izvajanjem omilitvenih strategij, s ciljem zmanjšati onesnaženje s FFS; – Priprava vsebin in izvedba izobraževanja vseh zainteresiranih deležnikov z namenom vpeljave uporabe orodij ter ugotovitev potreb za morebitno nadgradnjo ali prilagoditev teh orodij posameznim skupinam uporabnikov Tematski sklop: 5.6. Razvoj nacionalne identitete in kulture Tema: 5.6.1. Umetnostnozgodovinska topografija Cilj: Celovita evidenca in vrednotenje umetnostnih spomenikov in vključitev v evropske umetnostnozgodovinske preglede. Tematski sklop: 5.7. Učinkovita prometna politika Teme: 5.7.1. Raziskava dejavnikov, ki vplivajo na varnost cestnega prometa v RS Cilj: Na podlagi ugotovljenega »vzorca obnašanja« korigirati in dopolniti obstoječe programe varnosti cestnega prometa ter akcijske programe varnosti (predvsem na področju preventivnega delovanja). Poudarek na analizi zakonodaje in ugotavljanju potreb po spremembi v kaznovalni politiki. 5.7.2. Intermodalna transportna povezava Jadran-Sava Cilji: – Strokovne podlage za pripravo strateških odločitev glede vzpostavitve najustreznejše intermodalne transportne povezave med pristaniščem za mednarodni pomorski promet v Kopru in bodočim rečnim pristaniščem za mednarodni promet pri Brežicah na Savi; – Primerjava možnih tehničnih in prostorskih rešitev intermodalne transportne poti v funkciji nadomestne povezave za manjkajoči del celinske vodne poti med Jadranskim morjem in reko Savo po slovenskem ozemlju; – Pridobitev potrebnih strokovnih utemeljitev za oblikovanje predloga o uvrstitvi transportne celinske vodne poti po mednarodni reki Savi. 5.7.3. Razvoj modelov za upravljanje prometnih tokov Cilji: – Izdelava celovitega prometnega modula z ustreznim izračunom virov in intermodalnosti povezav in virov; – Izdelava modela zbiranja podatkov o prometnih tokovih v vseh transportnih sistemih. 5.7.4. Razvoj raziskovalnih potencialov na področju prometa in vzpostavljanje prostora za povezovanje raziskovalne, gospodarske in upravne sfere Cilj: Vzpostavitev mreže akterjev slovenskega raziskovanja na področju prometa s ciljem uveljavljanja primerjalne prednosti domačih raziskovalnih potencialov v raziskovalnem prostoru EU. Tematski sklop: 5.8. Zagotavljanje jedrske varnosti Teme: 5.8.1. Varnostna vprašanja tehnologij jedrskih in sevalnih objektov Cilji: – Zagotoviti potrebna znanja za spremljanje in ovrednotenje področij nadzora in obvladovanja staranja objektov; – Možnosti podaljševanja življenjske dobe jedrskih objektov; – Zanesljivosti digitalnih regulacijskih sistemov v jedrskih objektih; – Vpliva človeškega faktorja pri vodenju kompleksnih sistemov; – Za varnost pomembnih fizikalnih procesov v jedrskih objektih (reaktorska fizika, termohidravlika, materiali, korozija, erozija, trdnostni problemi ipd.); – Metod zagotavljanja zanesljivosti in varnosti jedrskih objektov (verjetnostne, deterministične ipd.) in novih jedrskih tehnologij. 5.8.2. Varno odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva Cilj: Priprava metod za analizo primernost naravnih struktur za preprečevanje širjenja radionuklidov, zagotavljanje varnosti in trajnosti inženirskih pregrad in tehnologije predelave in odlaganja radioaktivnih odpadkov. 5.8.3. Nadzor radioaktivnosti v življenjskem okolju Cilj: Priprava metod za analizo razširjanje radioaktivne kontaminacije v specifičnih okoljih, optimizacijo dekontaminacijskih metod, strategijo ravnanja v primeru izrednega dogodka z radioaktivno kontaminacijo okolja, ovrednotenje notranjih in zunanjih doz in organizacijo pomoči obsevanim osebam in razvoj sistema radiološke zaščite, ki na državi ravni povezuje delovanje pristojnih služb. III. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javni razpis: a) Na razpis se lahko prijavi pravna ali fizična oseba, ki je vpisana v evidenco raziskovalnih organizacij Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ter izpolnjuje pogoje, predpisane z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti in s predpisi agencije. b) Vodja projekta mora biti zaposlen v organizaciji, ki je prijavitelj projekta. c) Vodja projekta mora imeti doktorat znanosti in v zadnjih petih letih objaviti vsaj en znanstveni prispevek v znanstveni reviji oziroma knjigi, kar je razvidno iz baze SICRIS. d) Vodja projekta mora imeti proste raziskovalne kapacitete najmanj v višini 85 raziskovalnih ur. e) Raziskovalec, ki izpolnjuje pogoje za vodjo projekta, lahko kot vodja projekta sodeluje na razpisu samo v eni prijavi. f) Prijava na razpis mora vsebovati prijavni obrazec in vse v prijavnem obrazcu navedene samostojne priloge, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Pogoja pod točko b) in d) morata biti izpolnjena pred podpisom pogodbe Pogoj pod točko d) ne velja za direktorje javnih raziskovalnih zavodov. Nepravočasno in nepravilno označenih prijav komisija za odpiranje ne bo obravnavala in bodo vrnjene prijavitelju. IV. Osnovna merila za izbor projektov Pri razvrščanju predlogov projektov na prednostni seznam posameznega področja bodo imele prednost prijave, ki bodo izkazale: 1. večjo skladnost prijave z razpisanimi cilji, 2. boljšo raziskovalno kakovost predloga projekta ter 3. večjo možnost realizacije projekta glede na boljše kazalce izvedljivosti projekta (časovna opredelitev projekta, stroški projekta, sestava in usposobljenost ter opremljenost projektne skupine). Metodologija ocenjevanja prijav na javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov CRP »Konkurenčnost 2008« vključno z ocenjevalnimi listi za recenzente je sestavni del razpisne dokumentacije V. Okvirna višina sredstev Okvirna skupna vrednost za izvedbo predmetnega razpisa je 11.139.446,00EUR. Po letih je okvirni delež sredstev za izvedbo izbranih projektov naslednji: – 2008: 1.926.750,00 EUR, – 2009: 4.527.973,00 EUR, – 2010: 3.886.223,00 EUR, – 2011: 799.000,00 EUR. Okvirna višina sredstev v okviru proračuna financerjev v letu 2008 in 2009 je 6.454.723,00 EUR, realizirala pa se bo v skladu s proračunskimi možnostmi. Financiranje v letu 2010 in 2011 je vezano na sprejem proračuna za leto 2010 in 2011 ter na zagotovitev namenskih sredstev v proračunu za leto 2010 in 2011 za financiranje po predmetnem javnem razpisu. Financerji in okvirni deleži sredstev po financerjih za celotno obdobje trajanja projektov: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije: 5.200.000,00 EUR in – Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo: 405.000,00 EUR, – Ministrstvo za finance: 80.000,00 EUR, – Ministrstvo za pravosodje: 10.000,00 EUR, – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: 47.500,00 EUR, – Ministrstvo za gospodarstvo: 750.000,00 EUR, – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 2.400.000,00 EUR, – Ministrstvo za kulturo: 22.500,00 EUR, – Ministrstvo za okolje in prostor: 215.000,00 EUR, – Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava RS: 70.000,00 EUR, – Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava za jedrsko varnost RS: 228.646,00 EUR, – Ministrstvo za promet: 300.000,00 EUR, – Ministrstvo za šolstvo in šport: 648.000,00 EUR, – Ministrstvo za zdravje: 210.000,00 EUR, – Ministrstvo za javno upravo: 180.000,00 EUR, – Ministrstvo za notranje zadeve, Policija: 8.300,00 EUR, – Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko:150.000,00 EUR, – Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj: 160.000,00 EUR, – Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj: 40.000,00 EUR, – Urad Vlade Republike Slovenije za enake možnost: 10.000,00 EUR. Okvirni deleži sredstev, ki jih za izvajanje izbranih projektov namenja ARRS in ostali financerji, je po posameznih težiščih naslednja: Težišče 1: 10%, Težišče 2: 20%, Težišče 3: 5%, Težišče 4: 3%, Težišče 5: 62%. VI. Časovni okvir in roki za izvedbo programa Projekti so praviloma enoletni ali dvoletni. Izjemoma so projekti lahko tudi večletni, vendar je to potrebno posebej utemeljiti. V primeru dvoletnih (oziroma večletnih) projektov je potrebno za vsako leto posebej prikazati program dela s pričakovanimi rezultati ob zaključeni fazi projekta. Trajanje posameznih projektov bo določeno na podlagi evalvacije prijav. VII. Rok za predložitev prijav in način predložitve ter opremljenost prijav Pisne prijave za vsak projekt posebej morajo prijavitelji dostaviti v zaprtih ovojnicah z oznako »Ne odpiraj – razpis za raziskovalne projekte – CRP »konkurenčnost 2008« v vložišče Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Tivolska 30, 1000 Ljubljana. Ovojnica s prijavo mora biti oddana po pošti iz Slovenije najkasneje do vključno 21. 5. 2008 do 12. ure (poštni žig), oziroma oddane v vložišču ARRS 21. 5. 2008, najkasneje do 12. ure. Prijave morajo biti posredovane tudi v elektronski obliki na naslov CRP-KS2008@ARRS.si. Elektronske prijave morajo biti popolnoma enake kot pisne, in sicer za vsak projekt posebej le z enim posredovanim sporočilom, ki v priponkah vsebuje vso zahtevano predpisano prijavno dokumentacijo do vključno 21. 5. 2008 do 12. ure. Za pravilno oddane prijave se štejejo prijave, ki so v roku oddane v obeh oblikah, v pisni obliki in po elektronski pošti, pri čemer je za identičnost obeh prijav odgovoren prijavitelj. V postopku za izbor projektov bo agencija obravnavala prijave, ki vsebujejo vse z razpisom in obrazci zahtevane podatke in dokazila in katere prispejo na agencijo v roku, določenem s tem razpisom. Nepravočasnih in nepravilno označenih prijav, komisija za odpiranje prijavnih vlog ne bo obravnavala in bodo vrnjene prijaviteljem VIII. Datum odpiranja prijav: odpiranje prijav bo v petek, 23. 5. 2008 ob 10. uri, v sejni sobi Agencije (I. nadstropje, Tivolska 30, 1000 Ljubljana). IX. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa: prijavitelji projektov bodo obveščeni o izbiri v roku 60 dni od zaključka razpisa. X. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo Razpis in razpisna dokumentacija bo od dneva objave razpisa na voljo na spletni strani Agencije http://www.arrs.si/. Razpisno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo v vložišču agencije (prvo nadstropje, Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana) od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije do izteka prijavnega roka. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo prijavitelji na Agenciji pri Aljani Pogačnik po tel. 01/400-59-45, vsak delavnik od 9. do 13. ure, ali na e-mail: aljana.pogacnik@arrs.si.