Uradni list

Številka 116
Uradni list RS, št. 116/2008 z dne 9. 12. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 116/2008 z dne 9. 12. 2008

Kazalo

5070. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana – vzhod, stran 15438.

Na podlagi 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in v skladu s 16. členom Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 117/07) je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 27. 11. 2008 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana – vzhod
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz Urbanistične zasnove mesta Sežana (Uradni list RS, št. 75/04 in 40/05) sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje vzhodnega dela mesta Sežana, ki jih je izdelal Urbi d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana v letu 2008, št. projekta: 7024 in jih je do sedaj v tem delu mesta Sežana urejal Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za KS Sežana – Občine Sežana (Uradni list RS, št. 81/02 in popr. 86/02).
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji so prostorski izvedbeni akt, ki določa merila in pogoje za graditev objektov in druge posege v prostor.
3. člen
PUP vsebujejo:
1. besedilo odloka,
2. grafične prikaze, ki so sestavni del odloka:
Karta 01: Namenska raba površin (izrez iz urbanistične zasnove mesta Sežana), M 1:10.000
Karta 02: Zasnova prometne ureditve (izrez iz urbanistične zasnove mesta Sežana), M 1:10.000
Karta 03: Načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti (izrez iz urbanistične zasnove mesta Sežana), M 1:10.000
Karta 04: Meja območja urejanja s PUP, M 1:10.000
Karta 05: Ureditvene enote, M 1:10.000
Karta 05-1: Ureditvene enote – severni del, M 1:2.000
Karta 05-2: Ureditvene enote – južni del, M 1:2.000
Karte 06-1 do 06-9: detajlni prikazi posameznih ureditvenih enot s podrobnimi merili in pogoji, M 1:1.000
Karta 07: grafični prikaz za območje bolnišnice Sežana (povzet grafični prikaz karta 4 iz Uradni list RS, št. 40/05),
3. povzetek usmeritev iz urbanistične zasnove,
4. obrazložitev PUP,
5. smernice nosilcev urejanja prostora,
6. mnenja nosilcev urejanja prostora,
7. Prilogo: seznam ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine z grafičnima prikazoma
Karta 11: Ohranjanje narave, M 1:10.000
Karta 12: Varstvo kulturne dediščine, M 1:10.000.
4. člen
PUP določajo:
1. mejo območja urejanja,
2. funkcijo območja,
3. merila in pogoje glede namembnosti in vrste posegov,
4. merila in pogoje glede oblikovanja,
5. pogoje za določanje gradbenih parcel,
6. pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez,
7. pogoje za komunalno in energetsko opremljanje.
5. člen
V skladu z Urbanistično zasnovo mesta Sežana (Uradni list RS, št. 75/04, 40/05) se s sprejetjem tega PUP razveljavijo prostorski izvedbeni akti:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje PS 19 – Lenivec v Sežani (Uradni list RS, št. 73/98)
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje PS 8 – Kidričeva soseska v Sežani (Uradni list RS, št. 73/98)
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje bolnišnica Sežana (ureditvena območja Sb-06, Sb-08,Sb-09, I-03, I-05, I-06, O-04, Z-07, Z-08, Z-09, Tc-08, Tc-09, Tc-10, Tc-11) (Uradni list RS, št. 124/04, Uradne objave, št. 40/05, 41/05 – popr.),
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje ZS 34 in PS 25 – »Ograde« v Sežani (Uradni list RS, št. 38/98)
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje ZS 11 – »Lehte« v Sežani (Uradni list RS, št. 56/99, Uradne objave, št. 13/02)
– Odlok ureditvenem načrtu UC 1 Sežana – center 1 v Sežani (Uradne objave, št. 35/02)
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje US 50 – Gradišče v Sežani (Uradni list RS, št. 73/98)
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje US 12 – Vas v Sežani (Uradni list RS, št. 73/98)
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje UC 2 – Sežana center 2 v Sežani (Uradni list RS, št. 114/00, 43/04)
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje UC 9 – Športnorekreacijski center v Sežani (Uradni list RS, št. 38/98, 43/01, 23/04), razen v delu, kjer prostorski izvedbeni načrti urejajo prometne in druge javno dostopne površine, območja za gradnjo parkirišč in garaž ter v območjih C-02, C-03, C-25, I-10, M-62, R-02, R-03, S-51, S-55, kjer navedeni prostorski izvedbeni načrti ostajajo v veljavi.
6. člen
1. Merila in pogoji so določeni za celotno obravnavano območje, za posamezne vrste namenske rabe površin in podrobne namenske rabe površin, za posamezna območja urejanja in za ureditvene enote. Merila in pogoji so določeni v skupnih pogojih za posege v prostor in dodatno oziroma podrobneje še v posebnih pogojih.
2. Namenska raba površin je členitev prostora na zaokrožena območja s pretežno enotno planirano namembnostjo površin in objektov. Namenska raba površin je povzeta po UZ mesta.
3. Podrobna namenska raba površin je podrobnejša členitev osnovne namenske rabe površin. Podrobna namenska raba površin je določena s PUP.
4. Območje urejanja je prostorsko in funkcionalno zaokroženo območje stavbnih zemljišč, namenjeno poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov.
5. Ureditvene enote so oblikovno zaokrožena območja, za katere veljajo enake določbe glede oblikovanja in so enake ali manjše od območij urejanja.
7. člen
S tem odlokom se naslednji izrazi uporabljajo v navedenih okvirih:
1. Nadomestna gradnja je novogradnja stavbe na isti lokaciji, z isto namembnostjo, z istimi gabariti in z enakimi zmogljivostmi.
2. Javno dostopne površine so površine, na katere ima oziroma mora imeti javnost prost dostop, ne glede na lastništvo.
3. Regulacijska linija (RL) je črta, ki omejuje površine, ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih in drugih javnih površin in je določena v grafičnem prikazu. Površine med regulacijskima linijama morajo biti javno dostopne.
4. Gradbena linija (GL) je črta, na katero mora biti postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem prikazu.
5. Gradbena meja (GM) določa skrajni zunanji rob, do katerega lahko seže tloris objekta in je določena v grafičnem prikazu. Objekt na nivoju urejenega terena ne sme segati preko gradbene meje.
6. Faktor zazidanosti je razmerje med zazidano površino objekta (stavbiščem) in površino gradbene parcele. Zazidanost torej izraža delež stavbišča na gradbeni parceli.
7. Faktor izrabe je razmerje med bruto etažno površino objekta (brez podzemnih/kletnih površin) in površino gradbene parcele.
8. Terciarne dejavnosti so: trgovina, promet, gostinstvo in storitve.
9. Kvartarne dejavnosti so: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šolstvo, šport in rekreacija, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
2. MEJA OBMOČJA UREJANJA S PUP
8. člen
(1) Območje, ki se ureja s “PUP za mesto Sežana vzhod”, obsega vzhodni in jugovzhodni del območja urbanistične zasnove za mesto Sežana, razen območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov.
(2) PUP urejajo naslednja območja urejanja: C-01, C-04, C-05, C-06, C-07, C-08, C-09, C-10, C-11, C-12, C-13, C-14, C-15, C-16, C-17, C-18, C-19, C-20, C-21, C-22, C-23, C-26, C-27, Cplan-51, Cplan-52, H-51, H-52, H-53, H-54, I-01, I-03, I-04, I-05, I-06, I-07, I-08, I-09, I-51, I-52, M-01, M-02, M-03, M-37, M-38, O-01, O-02, O-03, O-04, O-09, O-10, O-11, O-12, O-14, P-01, P-02, R-01, R-04, R-05, S-01, S-02, S-03, S-04, S-05, S-06, S-08, S-09, S-10, S-11, S-12, S-13, S-14, S-15, S-53, S-54, S-56, S-57, S-58, S-59, Sb-01, Sb-02, Sb-03, Sb-04, Sb-05, Sb-06, Sb-07, Sb-08, Sb-09, Sb-10, Sb-11, Sb-12, Sb-13, Sb-14, Sb-15, Sv-01, Sv-02, Sv-03, Sv-04, Sv-05, Sv-06, Sv-07, Sv-08, Sv-09, Sv-10, Sv-11, T-01, T-02, Tc-01, Tc-02, Tc-03, Tc-04, Tc-05, Tc-06, Tc-07, Tc-08, Tc-09, Tc-10, Tc-11, Tc-28, Tc-29, Tc-30, Tc-31, Tc-32, Tc-33, Tc-38, Tc-39, Tc-40, Tc-41, Tc-44, Tc-45, Tc-47, Tc-49, Tc-50, Tc-51, Tc-52, Tc-53, Tg-01, Tg-02, Tg-04, Tg-05, Tz-01, Tz-02, Tz-03, Tz-04, Z-01, Z-02, Z-03, Z-04, Z-05, Z-06, Z-07, Z-08, Z-09, Z-11, Z-12, Z-13, Z-17, Z-18, Z-19, Z-22, Zc-04, Zp-01, Zp-02 ter površine primarne rabe: 1, 2, G, Gn, Es, ki so določena v urbanistični zasnovi mesta Sežana (Uradni list RS, št. 75/04, 40/05).
(3) S PUP se ne urejajo območja urejanja: C-02, C-03, C-25, I-10, M-62, R-02, R-03, S-51, S-52, S-55, Tac-01, Tac-02. Navedena območja se urejajo z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi načrti:
– Ureditveni načrt za UC 1 – Sežana center 1 v Sežani (Uradni list RS, št. 35/02) za območji C-02 in C-03
– Ureditveni načrt za območje UC 9 – Športnorekreacijski center v Sežani (Uradni list RS, št. 38/98) za območji R-02 in R-03
– Zazidalni načrt za območje ZS 11 – »Lehte« v Sežani (Uradni list RS, št. 56/99, Uradne objave, št. 13/02) za območja C-25, I-10 in S-51
– Zazidalni načrt za območje ZS 34 in PS 25 – »Ograde« v Sežani (Uradni list RS, št. 38/98) za območji M-62 in S-55
– Zazidalni načrt za območje ZC 26 v Sežani (Uradni list RS, št. 38/98) za območje S-52
– LN za avtocesto (Uradni list RS, št. 23/89 in 73/94) za območji Tac-01 in Tac-02.
(4) Meja območja urejanja s PUP za mesto Sežana vzhod je določena v grafičnem prikazu Karta 04 Meja območja urejanja s PUP.
PUP povzemajo členitev prostora po namenski rabi površin iz urbanistične zasnove mesta Sežana ter določajo podrobnejšo členitev na ureditvene enote, ki vsebujejo merila in pogoje glede oblikovanja. Seznam ureditvenih območij in pripadajočih ureditvenih enot je v prilogi odloka in je sestavni del odloka. Členitev na ureditvena območja in ureditvene enote je razvidna v grafičnih prikazih akta (karta 01 namenska raba površin in karte 05, 05-1 in 05-2 ureditvene enote).
3. SKUPNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
1. Funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega
9. člen
Funkcija območij in površin je določena z namensko rabo površin, dopustnimi dejavnostmi, dopustnimi vrstami posegov v prostor, s pogoji za izrabo, za varstvo okolja in drugimi pogoji v tem odloku. V skladu z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in namensko rabo prostora iz UZ so vrste dejavnosti (namembnosti) in vrste posegov v PUP določene za posamezno namensko rabo površin ter podrobnejšo namensko rabo površin.
1.1 Namembnosti območij in površin
10. člen
Območja za poselitev so:
C            območja za centralne dejavnosti
Cplan        območja za centralne dejavnosti – dolgoročni
             razvoj
Hplan        območja za turizem in gostinstvo – dolgoročni
             razvoj
I            območja za izobraževanje, zdravstveno varstvo,
             kulturo
Iplan        območja za izobraževanje, zdravstveno varstvo,
             kulturo – dolgoročni razvoj
M            območja mešane rabe
Mplan        območja mešane rabe – dolgoročni razvoj
O            območja za oskrbne sisteme
P            območja za proizvodnjo
R            območja za rekreacijo
S            območja za stanovanja
Splan        območja za stanovanja – dolgoročni razvoj
Sb           območja za stanovanja z višjo gostoto
Sv           območja vasi
T            območja za transportne dejavnosti
Tac          prometne površine – avtocesta
Tc           prometne površine – ceste
Tg           prometne površine – gozdne ceste
Tz           prometne površine – železnica
Z            zelene površine, parki
Zc           zelene površine ob prometnicah
Zp           pokopališče
Površine, ki niso namenjene poselitvi so:
– površine najboljših kmetijskih zemljišč (1)
– površine kmetijskih zemljišč (2)
– površine gozdov (G)
– površine gozdov s posebnim namenom (Gn)
– površine eksploatacije – sanacija v gozdne površine.
11. člen
Merila in pogoji za namembnosti in vrste posegov:
S – območja za stanovanja
Splošna stanovanjska območja so namenjena bivanju/stanovanjem s spremljajočimi terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi za potrebe stanovanjskega območja.
a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– stanovanja,
– sekundarno bivanje, vendar le v obstoječih sekundarnih bivališčih,
– delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo, se odvijajo v zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro..., ni delo s strankami),
– spremljajoče terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, ki so locirane v pritličjih ali kletnih etažah objektov ter nimajo prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje,
– obrtne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 30 m2, locirane so lahko v pritličjih ali kletnih etažah objektov, dejavnost se lahko izvaja samo v zaprtih prostorih in nima zunanjih deponij ter prekomerno ne vpliva na stanovanjsko okolje, promet dejavnosti pa ne sme presegati dveh voženj tovora s kombi vozilom na dan,
– šport in rekreacija.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih parkiriščih, če na zemljišču teh potreb ni možno zagotoviti in stavba leži v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološka dediščina),
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,
– dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti,
– dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– ureditve javnih površin.
Sb – območja za stanovanja z višjo gostoto
Območja za stanovanja z višjo gostoto so namenjena bivanju v večstanovanjskih stavbah srednje in višje gostote z dopolnilnimi dejavnostmi.
a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– stanovanja,
– delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo, se odvijajo v zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro..., ni delo s strankami),
– spremljajoče terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, ki so locirane v pritličjih ali kletnih etažah objektov ter nimajo prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje
– obrtne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 30 m2, locirane so lahko v pritličjih ali kletnih etažah objektov, dejavnost se lahko izvaja samo v zaprtih prostorih in nima zunanjih deponij ter prekomerno ne vpliva na stanovanjsko okolje, promet dejavnosti pa ne sme presegati dveh voženj tovora s kombi vozilom na dan.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi),
– postavitve enostavnih objektov za skupne potrebe (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– ureditve javnih površin.
Sv – območja vasi
Območja vasi so namenjena kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi, bivanju ter terciarnim in kvartarnim dejavnostim.
a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– stanovanja,
– terciarne in kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 120 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta,
– šport in rekreacija.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih parkiriščih, če na zemljišču teh potreb ni možno zagotoviti in stavba leži v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološka dediščina),
– dopustne so spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,
– dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti,
– dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– ureditve javnih površin.
C – območja za centralne dejavnosti
Območja za centralne dejavnosti (C) so namenjena terciarnim, kvartarnim dejavnostim in bivanju (stanovanjem),
a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– terciarne dejavnosti,
– kvartarne dejavnosti,
– bivanje.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano namensko rabo,
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi),
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– ureditve javnih površin.
H – območja za gostinstvo
Območja za gostinstvo (H) so namenjena dejavnosti gostinstva, oskrbe in storitev (brez stanovanj).
a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– gostinske dejavnosti,
– druge terciarne dejavnosti,
– kvartarne dejavnosti.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano namensko rabo,
– novogradnje objektov,
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– ureditve javnih površin.
I – območja za izobraževanje, zdravstveno varstvo, kulturo
Območja za izobraževanje, zdravstveno varstvo, kulturo so namenjena otroškemu varstvu, izobraževanju, znanstvenemu in raziskovalnemu delu, zdravstvenemu varstvu in kulturnim dejavnostim.
a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– otroško in socialno varstvo,
– izobraževalne dejavnosti, znanstveno in raziskovalno delo,
– druge kvartarne dejavnosti,
– bivanje za oskrbnika posamezne stavbe.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi),
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– ureditve javnih površin.
M – območja mešane rabe
Območja mešane rabe (M) so namenjena oskrbi, storitvam, manjšim proizvodnim dejavnostim (manjši obseg, manjši vplivi), poslovnim dejavnostim (brez stanovanj).
a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– terciarne dejavnosti,
– šport in rekreacija, kultura, poslovni prostori dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki prekomerno ne vplivajo na okolje,
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano namensko rabo,
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi),
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– deponije razsutih tovorov niso dopustne.
P – območja za proizvodnjo
Območja proizvodnih dejavnosti (P) so namenjena proizvodnim, poslovnim dejavnostim, trgovini za občasno oskrbo, storitvenim dejavnostim, gostinstvu kot spremljajoči dejavnosti osnovni rabi (brez stanovanj).
a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– proizvodne dejavnosti,
– gradbeništvo,
– skladiščenje,
– servisi in storitvene dejavnosti,
– oskrbne dejavnosti in trgovina,
– gostinstvo, šport in rekreacija kot dopolnilna dejavnost osnovni rabi.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano namensko rabo površin,
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi),
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– ureditve javnih površin,
– deponije razsutih tovorov niso dopustne.
O – območja za oskrbne sisteme
Območja za oskrbne sisteme (O) so namenjena dejavnostim za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter sistemom zvez (brez stanovanj).
a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– prometne dejavnosti, komunalne in energetske dejavnosti, dejavnosti sistemov zvez,
– poslovni prostori navedenih dejavnosti.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano namensko rabo,
– novogradnje infrastrukturnih objektov,
– postavitve enostavnih objektov (ograje, pomožni infrastrukturni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
T – območja za transportne dejavnosti
Območja za transportne dejavnosti (T) so namenjena prometnim dejavnostim, storitvam povezanim s prometom, poslovnim dejavnostim ter trgovini in gostinstvu za potrebe območja urejanja (brez stanovanj).
a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– transportne dejavnosti,
– skladiščenje,
– servisi in storitvene dejavnosti,
– poslovni prostori navedenih dejavnosti,
– trgovina in gostinstvo kot dopolnilna dejavnost osnovni rabi.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano namensko rabo,
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi),
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– ureditve javnih površin,
– deponije razsutih tovorov niso dopustne.
Tac – območja avtoceste, Tc – območja prometnih površin, Tz – območja železnice, Tit– območja industrijskih tirov, Tg – območja gozdnih cest
Tac – območja avtoceste, Tc – območja prometnih površin, Tz – območja železnice, Tit – območja industrijskih tirov, Tg – območja gozdnih cest so namenjena za urejanje površin prometne infrastrukture.
a) V vseh navedenih območjih so dopustne namembnosti, kot jih že opisno določa naziv namenske rabe.
b) V vseh navedenih območjih so dopustne naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte in površine so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov,
– novogradnje infrastrukturnih objektov in naprav,
– postavitve enostavnih objektov (ograje, pomožni infrastrukturni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
R – območja za rekreacijo
Območja za rekreacijo so namenjena za športnim dejavnostim in rekreaciji (pretežno v objektih)
a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– šport in rekreacija,
– storitve za šport in rekreacijo,
– gostinstvo kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti območja in sicer brez nastanitvenih kapacitet.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov,
– ureditve rekreacijskih in športnih površin,
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
Z – Območje mestno parkovno zelenje
Z – Območje mestno parkovno zelenje je namenjeno oddihu, pasivni rekreaciji in dejavnostim prostega časa.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve javnih površin,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– postavitve enostavnih objektov (pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti, spominska obeležja in urbana oprema).
Zc – območje zelenih površin ob prometnicah
Zelene površine imajo zaščitni namen.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve javnih površin,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– postavitve enostavnih objektov (pomožni infrastrukturni objekti, ograje, začasni objekti).
Zp – pokopališče
Pokopališča so namenjena pokopavanju.
a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– pokopavanje,
– dejavnosti vere,
– storitve pokopavanja, dopolnilne dejavnosti k pokopališču (npr. kamnoseštvo, cvetličarna), trgovina,
– poslovni prostori pokopališke dejavnosti.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– ureditve javnih površin,
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti, spominska obeležja in urbana oprema).
12. člen
Površine, ki niso namenjene poselitvi:
Površine kmetijskih zemljišč (2)
a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetijstvo in gozdarstvo,
– rekreacija, če ne spreminja osnovne rabe in omogoča ohranjanje kmetijske funkcije zemljišča.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– postavitve enostavnih objektov pod pogoji, ki jih določajo predpisi o enostavnih objektih,
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze).
Površine gozdov (G):
a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– gozdarstvo in kmetijstvo,
– rekreacija, če ne spreminja osnovne rabe in omogoča ohranjanje gozdne funkcije zemljišča.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve za rekreacijo,
– postavitve enostavnih objektov pod pogoji, ki jih določajo predpisi o enostavnih objektih,
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– krčitve gozdov do površine 0,5 ha za ureditev kmetijskih površin; pred izvedbo krčitve je potrebno dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije.
Površine gozdov posebnega namena (Gn):
a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– gozdarstvo in kmetijstvo,
– rekreacija, če ne spreminja osnovne rabe in omogoča ohranjanje gozdne funkcije zemljišča.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve za rekreacijo,
– postavitve enostavnih objektov pod pogoji, ki jih določajo predpisi o enostavnih objektih,
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze).
Površine eksploatacije – sanacija v gozdne površine (Es)
a) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– sanacija v gozdne površine in za rekreacijo.
b) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– postavitve objektov in naprav za potrebe sanacije in v zvezi s planirano namensko rabo,
– odstranitve objektov,
– postavitve enostavnih objektov za potrebe sanacije,
– ureditve rekreacijskih površin,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
13. člen
Odstopanja za obstoječe objekte
Na celotnem območju urejanja s PUP veljajo naslednja merila in pogoji glede odstopanj za obstoječe objekte (zgrajene do leta 2008):
1. Namembnost posameznega obstoječega objekta lahko odstopa od predpisane namembnosti za posamezno območje ali površino (območje urejanja, ureditveno enoto ali površino namenske rabe), če ima obstoječi objekt tako (drugačno) namembnost določeno z veljavnim lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem.
2. Velikost in oblikovanje posameznega obstoječega objekta, izraba posameznega zemljišča in drugi pogoji urejenosti obstoječega objekta ali zemljišča prav tako lahko presegajo merila in pogoje za posamezno območje ali površino, če ima obstoječi objekt tako velikost in izrabo določeno z veljavnim lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem. Za te objekte je dopustna tudi novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta.
3. V zgoraj navedenih primerih je dopustna nadaljnja raba in oblikovanje objekta ter drugi pogoji urejanja objekta oziroma zemljišča, v skladu s pridobljenim dovoljenjem. Širitev ali spreminjanje dejavnosti, povečevanje kapacitet in površin objekta, ki ni v skladu z določbami tega predpisa in pridobljenega dovoljenja, ni dopustna.
1.3 Varstvo okolja
14. člen
Varstvo tal in voda
(1) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
(2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža na čistilno napravo pooblaščena organizacija.
15. člen
Varstvo pred hrupom
(1) V območjih I, Z, Zp so dopustni posegi in dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za II. območje dopuščajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
(2) V območjih C, M, O, H, S, Sb, Sv, R, T, Tc, Tv, Tg, Tz, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopuščajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
(3) V območjih P in Tac so dopustni posegi in dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za IV. območje dopuščajo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
(4) V IV. območju varstva pred hrupom se vsi posamični obstoječi stanovanjski objekti v teh območjih varujejo oziroma urejajo pod pogoji za III. območje varstva pred hrupom.
1.4 Varstvena območja in rezervati
16. člen
Na varovanih in zavarovanih površinah kmetijskih zemljišč, gozdov, območjih vodnih virov in voda, v območjih ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnih omrežij in naprav, ki so določeni v grafičnih prikazih ali v področnih predpisih, je izvajanje posegov omejeno, skladno z veljavnimi predpisi za posamezno področje varstva oziroma infrastrukture.
1.5 Območja, predvidena za urejanje s prostorskimi izvedbenimi načrti
17. člen
Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so do sprejetja le-teh dopustne naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov v okviru dopustnih dejavnosti namenske rabe območja,
– postavitve enostavnih objektov,
– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav.
Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami.
18. člen
Območja planiranih prostorskih izvedbenih načrtov so:
----------------------------------------------------------------
 območje urejanja   namenska       način        območja
     – oznaka     raba površin  urejanja –    urejanja –
                    – oznaka     vrsta PIA       naziv
----------------------------------------------------------------
       C-25            C            ZN
----------------------------------------------------------------
     Cplan-51        Cplan          ZN        Smodnišnica
----------------------------------------------------------------
     Cplan-52        Cplan          ZN        Smodnišnica
----------------------------------------------------------------
       H-51            H            ZN        Smodnišnica
----------------------------------------------------------------
       H-52            H            ZN        Smodnišnica
----------------------------------------------------------------
       H-53            H            ZN        Smodnišnica
----------------------------------------------------------------
       H-54            H            ZN        Smodnišnica
----------------------------------------------------------------
       I-10            I            ZN
----------------------------------------------------------------
       I-51            I            ZN           šola
                                              Bršljanovec
----------------------------------------------------------------
       I-52            I            ZN        Smodnišnica
----------------------------------------------------------------
       M-62            M            ZN          Ograde
----------------------------------------------------------------
       S-51            S            ZN           Lehte
----------------------------------------------------------------
       S-52            S            ZN
----------------------------------------------------------------
       S-55            S            ZN          Ograde
----------------------------------------------------------------
       S-53            S            ZN
----------------------------------------------------------------
       S-54            S            ZN
----------------------------------------------------------------
       S-56            S            ZN
----------------------------------------------------------------
       S-57            S            ZN
----------------------------------------------------------------
       S-58            S            ZN         Češnjevec
----------------------------------------------------------------
       S-59            S            ZN        Na Polanah
----------------------------------------------------------------
Opomba: območji R-02 in R 03 se urejata z veljavnim UN.
2. Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
19. člen
Merila in pogoji za oblikovanje so določena:
(1) s skupnimi merili in pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje,
(2) z merili in pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah,
(3) z merili in pogoji za oblikovanje drugih posegov v prostor.
2.1 Skupna merila in pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
20. člen
Osnovni elementi urbanističnega oblikovanja so:
– osi ulic/cest
– regulacijske linije (RL)
– gradbene linije (GL)
– gradbene meje (GM).
Osnovni elementi urbanističnega oblikovanja so določeni v grafičnih prikazih.
21. člen
(1) Odmiki objektov od gradbene parcele in regulacijske linije so praviloma min. 4 m, podrobneje pa so določeni pri posameznem tipu ureditvene enote in če v grafičnih prikazih ni določeno drugače.
(2) Medsebojni odmiki objektov na isti gradbeni parceli so min. 6 m. Manjši medsebojni odmik je dopusten, če je na gradbeni parceli:
– zagotovljena drugačna dostopnost do objekta,
– zagotovljena požarna varnost,
– vzdrževanje objekta,
– zagotovljena drugačna osvetlitev prostorov v objektih.
(3) Objekti na več gradbenih parcelah se lahko medsebojno stikajo na dveh stranicah, kadar je objekt zasnovan po principu vrstne hiše (torej je en objekt razdeljen na več segmentov in več gradbenih parcel). V tem primeru mora biti za vsako gradbeno parcelo in objekt na njej zagotovljena dostopnost, požarna varnost, vzdrževanje, manipulacija parkiranje in vse druge funkcionalne potrebe tega objekta oziroma dejavnosti.
(4) Odmiki od parcelne meje so ob ulici lahko večji od predpisanih v primeru rekonstrukcije ceste in nadomestne gradnje objekta, ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti.
22. člen
(1) Višina objektov je določena z višino stavbe ali z etažnostjo objektov.
(2) Etažnost objektov je določena za posamezne vrste objektov v ureditvenih enotah.
(3) Vsi objekti so lahko podkleteni, kletnih etaž je lahko več kot ena.
(4) Površina kleti je lahko večja od zazidane površine stavbe, če je v celoti vkopana. Če klet ni v celoti vkopana, se nadzemni del kleti računa v zazidano površino stavbe in tako upošteva pri indeksu zazidanosti parcele. Odmik kleti od parcelne meje in od regulacijske linije mora biti min. 4 m.
23. člen
Vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
(1) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje objektov.
(2) Dozidave in nadzidave objektov morajo biti skladne s celotno stavbno maso objekta, njegovim oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.
(3) Dozidava objekta se šteje do povečanja površine objekta za 30% zazidane površine, povečanje nad 30% zazidane površine objekta se po tem odloku obravnava za novogradnjo objekta.
24. člen
Nezahtevni in enostavni objekti
Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti bivalnih prostorov.
2.2 Merila in pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah
25. člen
PUP določajo naslednje tipe ureditvenih enot:
e      enodružinska zazidava
dv     dvojčki in vrstne hiše
vi     vile
vj     vaško jedro
mj     mestno jedro
b      bloki, stolpiči (zazidava večjega in velikega
       merila z urejeno razporeditvijo objektov)
x      svojstveno oblikovanje
d      delavnice in dvorane (večji objekti, proizvodne
       dvorane, skladišča)
f      infrastrukturni objekti in naprave
t      cesta, prometna površina, trg
tz     železnica
zd     zelene površine
zp     parkovne površine
zk     pokopališče.
26. člen
Merila in pogoji za oblikovanje v posameznih ureditvenih enotah:
»e«– enodružinska zazidava
Za oblikovanje objektov in drugih posegov v ureditveni enoti »e – enodružinska zazidava« veljajo naslednja merila in pogoji:
Urbanistično oblikovanje:
– odmik stavb od parcelne meje oziroma regulacijske linije mora biti najmanj 4 m, odmik 2 m je dopusten za balkone, napušče, nezahtevne in enostavne objekte (razen ograj),
– odmik enostavnih in nezahtevnih objektov od parcelne meje je lahko manjši od 2 m s pisnim soglasjem soseda mejaša, kar pa ne velja za odmik od javnih površin,
– medsebojni odmiki objektov: dopustna je postavitev dveh stavb v niz (dvojček) tako, da se objekta na eni stranici stikata pri čemer veljajo ista merila izrabe in zazidanosti,
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,25,
– faktor izrabe (FI) do 0,75,
– faktor zelenih površin (FZP) min 0,3,
– v posamezni stavbi so dopustna največ tri stanovanja.
Arhitekturno oblikovanje stavb:
– stanovanjske stavbe:
– višina: največ K+P+1+M,
– streha: naklon strešin 18° do 25°, sleme v vzdolžni smeri stavbe, nad manjšimi dodanimi stavbnimi volumni je lahko naklon strešin drugačen od predpisanega oziroma je streha lahko ravna,
– objekti za druge dejavnosti:
– višina: največ K+P+1+M,
– streha: naklon strešin 18° do 25°, sleme v vzdolžni smeri stavbe, nad manjšimi dodanimi stavbnimi volumni je lahko naklon strešin drugačen od predpisanega oziroma je streha lahko ravna,
– klet:
– površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja,
– odmik kleti od parcelne meje mora biti min. 4 m,
– v indeks zazidanosti se klet ne šteje, če je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena,
– površina kletne etaže, ki je enaka tlorisu pritličja in sega nad urejen teren od 2 m do celotne etažne višine, se šteje v bruto etažno površino objekta,
– kletna etaža, ki sega nad koto urejenega terena se šteje v zazidano in bruto etažno površino v naslednjih primerih:
• če so na fasadi kletne etaže okna ali vrata, v tem primeru se upošteva površina, ki jo tvorijo širina dela fasade z odprtinami in polovica globine kletne etaže,
• v zazidano površino se štejejo tudi tisti deli podzemnih etaž objekta, ki so širši od tlorisa pritličja in pretirano segajo iz raščenega terena in so bili kasneje zasuti; za pretirano izstopajoče dele se štejejo tisti deli stavbe, ki segajo nad linijo terena, ki povezuje zgornjo in spodnjo koto gradbene parcele, dopustna toleranca je nagib terena 2:1, ki se ga prikaže od spodnje kote gradbene parcele.
»dv« – dvojčki in vrstne hiše
Za oblikovanje objektov in drugih posegov v ureditveni enoti »dv – dvojčki in vrstne hiše« veljajo naslednja merila in pogoji:
Urbanistično oblikovanje:
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3,
– faktor izrabe (FI) do 0,75,
– faktor zelenih površin (FZP) min 0,3,
– v posamezni stavbi sta dopustni največ dve stanovanji,
– stavbe dvojčki se morajo z eno fasado stikati, vrstne stavbe v sredini niza pa se morajo stikati z dvema fasadama, odmiki od parcelne meje na drugih robovih morajo biti najmanj 4 m.
Arhitekturno oblikovanje:
– višina:
– do K+P+1+IP (izkoriščeno podstrešje), kolenčni zid do 40 cm,
– ali do K+VP+M (mansarda), kolenčni zid do 140 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom,
– klet: za oblikovanje kleti veljajo določila za ureditveno enoto »e«,
– dozidave niso dopustne v smeri proti ulici, dopustne so dozidave na vrtno stran oziroma tako, da se pri tem ne spreminja gradbena linija ob ulici, dopustna je dozidava med dvojčki do zapolnitve v vrstno zazidavo, vendar z ohranjanjem skupnih značilnosti zazidave in skladnim oblikovanjem fasade in strehe,
– v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno podstreho urediti v bivalne prostore, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt oziroma skupino objektov v nizu,
– novogradnje so dopustne kot dopolnitve obstoječe zazidave in zapolnitve vrzeli, vertikalni gabariti in ulična gradbena meja se z novogradnjami ne sme spreminjati, vertikalni gabariti in oblikovanje mora biti enako zazidavi na sosednjih parcelah,
– enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno postavljati na ulično stran gradbene parcele razen ograj, odmiki teh objektov od sosednjih zemljišč na drugih robovih so min. 2 m.
»vi« – vile
Za oblikovanje objektov in drugih posegov v ureditveni enoti »v – vile« veljajo naslednja merila in pogoji:
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,15,
– oblikovanje v ureditveni enoti je svobodno – svojstveno in je praviloma drugačno od tradicionalnega oblikovanja vaškega ali mestnega jedra,
– Novogradnje in nadomestne gradnje objektov morajo biti od parcelne meje odmaknjene najmanj 4 m. Manjši odmik je dopusten v območjih ohranjanja kulturne dediščine, kjer so objekti lahko z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo,
– posegi na obstoječih objektih z elementi kulturne dediščine morajo upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov ter jih dopolnjevati,
– pri urejanju naj se ohranjajo zelene in parkovne površine,
– naklon strešin je lahko drugačen od naklona strešin v drugih ureditvenih enotah.
»vj« – vaško jedro
Za oblikovanje objektov in drugih posegov v ureditveni enoti »vj – vaško jedro« veljajo naslednja merila in pogoji:
V ureditveni enoti vaško jedro (vj) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
Merila in pogoji za kmetije (stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje):
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,5,
– faktor izrabe(FI) do 0,85,
– v stanovanjski stavbi so dopustna največ tri stanovanja,
– odmiki:
– 4 m od meje gradbene parcele
– manjši odmik je dopusten v primeru ohranjanja etnološke dediščine in značilne postavitve objektov na parcelno mejo: stanovanjski objekti so lahko postavljeni ob parcelno mejo ulice kadar se s tem ohranja značilna gradbena linija in na tem delu ni predvidena rekonstrukcija ali preureditev ceste/javne površine, v primeru manjših odmikov še vedno veljajo isti pogoji zazidanosti in izrabe,
– odmik enostavnih in nezahtevnih objektov od parcelne meje je lahko manjši od zgoraj navedenega odmika s pisnim soglasjem soseda mejaša, kar pa ne velja za odmik od javnih površin,
– odmiki med objekti: stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje se lahko stikata,
– tloris stanovanjske stavbe in gospodarskega poslopja: podolgovat, z razmerjem stranic najmanj 1:1,5,
– klet: za oblikovanje kleti veljajo določila za ureditveno enoto »e«,
– višina stanovanjske stavbe kmetije:
– do P+1+IP (izkoriščeno podstrešje), pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid je lahko visok do 40 cm,
– ali do P+M (mansarda), pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid je lahko visok do 140 cm,
– višina gospodarskega poslopja: max. 7 m do kapi,
– streha: naklon 18° do 25°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta, nad manjšimi dodanimi stavbnimi volumni je lahko naklon strešin drugačen od predpisanega oziroma je streha lahko ravna,
– kritina: korec,
– previsi in pomoli nad pritličjem niso dopustni.
Objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti:
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,5,
– faktor izrabe (FI) do 0,75,
– odmiki: 4 m od meje gradbene parcele,
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5,
– streha: naklon 220, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,
– višina objekta: max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad urejenim terenom.
V vaškem jedru ni dopustna nadomestitev hleva oziroma gospodarskega poslopja z dvema ali več posamičnimi prostostoječimi objekti.
Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade stavb, ki so vidne z javnih površin.
Fasadne obloge iz keramičnih ploščic, fasadne opeke ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.
V območju varovanja kulturne dediščine je potrebno:
– pri zamenjavi kritine in ostrešja na objektih ohranjati izvorne mere, obliko in materiale napuščev,
– v največji meri je potrebno ohranjati izvorno stavbno pohištvo v materialu in obliki.
»mj« – mestno jedro
Za oblikovanje objektov in drugih posegov v ureditveni enoti »mj – mestno jedro« veljajo naslednja merila in pogoji:
Urbanistično oblikovanje:
– novogradnje in nadomestne gradnje objektov se morajo prilagajati obstoječi gradbeni liniji ob ulici. Odmiki objektov od parcelnih mej, razen ograj, so 4 m. Odmiki od parcelne meje so lahko manjši od 4 m, če se pri tem ohranja značilnost zazidave, objekti se lahko z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo ob pisnem soglasju soseda mejaša,
– enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno postavljati na ulično stran gradbene parcele razen ograj, odmiki teh objektov od sosednjih zemljišč na drugih robovih so min. 2 m,
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,5,
– faktor izrabe (FI) do 1.
Arhitekturno oblikovanje stavb:
– višina: K+P+1+M na ulični strani, višina kolenčnega zida je lahko do 80 cm
– klet: za oblikovanje kleti veljajo določila za ureditveno enoto »e«,
– streha: 18° do 25°, enak naklon strešin, nad manjšimi dodanimi stavbnimi volumni je lahko naklon strešin drugačen od predpisanega oziroma je streha lahko ravna,
– previsi in pomoli nad pritličjem obulične fasade niso dopustni,
– preko gradbene linije lahko segajo le balkoni in napušči na objektih, kjer je značilna postavitev vhodne fasade ob ulico.
Oblikovanje stavbnih elementov/členov in gradbeni materiali:
– strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Sleme mora potekati vzporedno z ulico,
– vetrolovov ni dopustno dodajati na ulične fasade objektov,
– kritina: korec,
– fasadne obloge iz keramičnih ploščic, fasadne opeke ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.
V območju varovanja kulturne dediščine je potrebno:
– pri zamenjavi kritine in ostrešja na objektih ohranjati izvorne mere, obliko in materiale napuščev,
– v največji meri je potrebno ohranjati izvorno stavbno pohištvo v materialu in obliki.
»b« – bloki (zazidava večjega in velikega merila, z urejeno razporeditvijo objektov)
Za oblikovanje posegov v ureditveni enoti »b – bloki«, to je zazidava večjega in velikega merila, z urejeno obliko razporeditve objektov, veljajo naslednja merila in pogoji:
Urbanistično oblikovanje:
– odmik stavb od parcelne meje oziroma regulacijske linije mora biti za nižje stavbe (višina kapi do 8 m) najmanj 4 m, za višje in visoke stavbe (višina kapi nad 8 m) pa najmanj 6 m,
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,25,
– faktor izrabe (FI) do 1,0.
Arhitekturno oblikovanje stavb:
– vertikalni gabarit do K+P+4+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom,
– dozidave blokov oziroma stolpičev morajo biti oblikovane in izvedene enotno za cel objekt, dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe uporabnikov (vetrolov, vhodni prostor, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.),
– bloki imajo lahko poleg osnovnega podolgovatega visokega – blokovnega volumna še dodan nizki ploščati objekt, ki je lahko širši od osnovnega stavbnega volumna, ploščati objekt, ki je dodan osnovnemu volumnu, je lahko visok do P+1.
»d« – dvorane in delavnice (večji objekti, proizvodne dvorane, skladišča)
V ureditveni enoti »d – dvorane in delavnice« so dopustne postavitve delavnic, dvoran in njim sorodnih objektov, za oblikovanje objektov velja:
Urbanistično oblikovanje:
– novogradnje in nadomestne gradnje objektov morajo biti od parcelne meje odmaknjene najmanj 4 m, če v grafičnih prikazih ni določeno drugače. Za visoke objekte (nad P+1+M oziroma višine kapi 8 m in več nad urejenim/raščenim terenom) morajo biti odmiki min. 5 m, da se zagotovi nemoteno vzdrževanje in raba objektov,
– enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno postavljati na ulično stran gradbene parcele razen ograj, odmiki teh objektov od sosednjih zemljišč na drugih robovih so min. 2 m,
– zazidanost gradbene parcele je lahko največ 70%, pri čemer morajo biti zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta.
Arhitekturno oblikovanje stavb:
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne na tak način, da se s tem doseže enotno in celovito oblikovanje zaključene stavbne mase,
– maksimalni vertikalni gabarit objektov je lahko 12 m.
V ureditveni enotah so dopustni tudi objekti z značilnostmi oblikovanja »b« – bloki (za poslovne objekte...), vendar višino, ki ne presega 15 m.
»x« – svojstveno oblikovanje
Za oblikovanje posegov v ureditveni enoti »x – svojstveno oblikovanje« veljajo naslednja merila in pogoji:
– Oblikovanje v ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem je svobodno – svojstveno in ni nujno pogojeno z zgledovanjem po kvalitetnih značilnostih območja.
– Novogradnje in nadomestne gradnje objektov morajo biti od parcelne meje odmaknjene najmanj 4 m. Manjši odmik je dopusten v območjih ohranjanja kulturne dediščine, kjer so objekti lahko z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo.
– Za visoke objekte (nad P+1+M) morajo biti odmiki najmanj 6 m, da se zagotovi nemoteno vzdrževanje in raba objektov.
– V ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na obstoječih objektih z elementi dediščine upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov s svojstvenim oblikovanjem ter jih dopolnjevati.
– Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno (posebno) vendar naj se pri tem vzdržuje skladno razmerje z okolico, z merili, s stavbnimi razmerji ter z načeli sestavljanja stavbnih volumnov značilnih in kakovostnih prvin arhitekture širšega območja.
– Naklon strešin je lahko drugačen od naklona strešin v sosednjih ureditvenih enotah.
»f« – infrastrukturni objekti in naprave
Ureditvena enota »f – infrastrukturni objekti in naprave« ureja območja z objekti in napravami za infrastrukturo (RTP, HE, ČN....), ki imajo svojstven izgled. Oblikovanje objektov je lahko svobodno. Poleg skupnih določb niso predpisana podrobnejša merila in pogoji za oblikovanje.
»zd« – zelene površine
Ureditvena enota »z – zelene površine« ureja območja mestnih javnih zelenih površin; v ureditveni enoti veljajo naslednja merila in pogoji:
– dopustne so ureditve zelenih površin in ureditve površin za potrebe rekreacije,
– dopustne so postavitve začasnih objektov,
– gradnja objektov ni dopustna; postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne.
»zi« – igrišča
Ureditvena enota »zi – igrišča« ureja območja zelenih površin z igrišči; v ureditveni enoti veljajo naslednja merila in pogoji:
– dopustne so ureditve rekreacijskih in športnih igrišč ter ureditve zelenih površin,
– postavitve enostavnih objektov za potrebe igrišč in rekreacije,
– gradnja objektov ni dopustna; postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne.
»zp« – parkovne površine
Ureditvena enota »p – parkovne površine« ureja območja parkov; v ureditveni enoti veljajo naslednja merila in pogoji:
– dopustne so parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve parkovne opreme kot so klopi in lope za počitek,
– postavitve enostavnih objektov (urbana oprema, obeležja …),
– gradnja objektov ni dopustna, postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne,
– odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le kot sanitarna sečnja ali v sklopu parkovne ureditve, v primeru odstranitve dreves je potrebna njihova nadomestitev.
2.3 Oblikovanje drugih posegov
27. člen
(1) Površine za pešce naj se urejajo v čim večji meri brez robov z enovito in zvezno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za funkcionalno ovirane osebe, površine tlakov naj bodo izvedene z materiali oziroma površinsko obdelavo proti drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno oviranim osebam.
(2) Pri urejanju okolice objektov, javnih površin in infrastrukture mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(3) Parkirišča naj se urejajo v skladu z določili za ureditveno enoto »t – prometne površine«.
28. člen
(1) Ulična oprema in turistične oznake morajo biti postavljene tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, pešcev in drugih udeležencev v prometu, da ne zastirajo kakovostnih pogledov, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
(2) Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pločnikom oziroma urejeno pohodno površino.
29. člen
Ograje ob lokalnih cestah morajo biti odmaknjene najmanj 50 cm od parcelne meje oziroma že izvedenega vozišča, kolesarske steze ali pločnika. Visokodebelna vegetacija na gradbeni parceli mora biti odmaknjena 2 m od parcelne meje oziroma že izvedenega vozišča, kolesarske steze ali pločnika, pri čemer je potrebno zagotavljati še svetli profil vozišča, kolesarske steze in pločnika.
30. člen
(1) Brežine, nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabiti take elemente ali zgraditi objekte za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.
(2) Po izvedenih gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti.
(3) Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali arhitekturno oblikovani.
(4) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da na parcelnih mejah ne bo višinskih razlik oziroma bodo te čim manjše. Večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne. Ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih parcelah morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele.
31. člen
(1) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov in porušiti ravnotežja na labilnih tleh.
(2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba:
– ohranjati pasove vegetacije, posamezna debelejša drevesa in skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,
– ohranjati krajinsko izrazite gozdne robove, nove gozdne robove pa na novo zasaditi ali okrepiti,
– ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti.
4. Pogoji za določanje gradbenih parcel
32. člen
(1) Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Velikost gradbene parcele mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. Na gradbeni parceli morajo biti zagotovljena parkirišča za izvajanje dejavnosti objekta (zaposleni, obiskovalci), dostava in manipulacija, evtl. površine za zunanje ali pokrite deponije oziroma skladiščenje. Zagotovljena mora biti tudi varnost in dovoz intervencijskih vozil. Raba javnih površin za izvajanje manipulacije, parkiranja ali drugih potreb dejavnosti objektu ali na gradbeni parceli, ni dopustna.
(2) Širina dovoza do objekta znaša najmanj 4 m, za gospodarska vozila najmanj 6 m.
5. Pogoji za prometno urejanje
33. člen
(1) V območju urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji za mesto Sežana – vzhod sta dve državni cesti, in sicer regionalna cesta II. reda št. 446, odsek 0350 Sežana–Fernetiči in regionalna cesta III. reda oziroma turistična cesta št. 934, odsek 6838 Sežana–Lipica.
(2) Državne ceste, njihove ureditve in preureditve ter ureditve v varovalnem pasu, cestnem svetu, cestnem telesu ter zračnem prostoru državnih cest in priključevanja nanje se ureja skladno z veljavno zakonodajo.
(3) Varovalni pas glavnih in regionalnih cest je prostor ob teh cestah, v katerem je raba prostora omejena s pogoji Direkcije Republike Slovenije za ceste. Varovalni pas pri glavnih cestah meri 25 m, pri regionalnih cestah pa 15 m od zunanjega roba t.i. cestnega sveta. Cestni svet je največ 2 m širok zemljiški pas, merjen od zunanjega roba vozišča ceste ali od zunanjega roba katerega drugega elementa ceste, kot so pločniki, kolesarske poti, avtobusna postajališča, odstavni prostori, odstavne niše, bankine in brežine. Cestni svet je tudi ves zračni prostor nad voziščem v višini 7 m. Cestno telo je vozišče ceste z nasipom pod njo.
(4) Za vse spremembe na prometni ureditvi državnih cest je treba izdelati prometne študije in kapacitetne analize z upoštevanjem prometa celotnega vplivnega območja z vsakokratno prognozo prometa za naslednjih 20 let. Vsako novo prometno ureditev je treba izdelati na podlagi izdelane študije in analize z upoštevanjem kriterijev, ki jih zahteva veljavna zakonodaja s področja gradnje cest ter ureditve prometa.
(5) Tehnični elementi površin za pešce, kolesarje in ostale udeležence prometa morajo biti urejeni skladno z veljavno zakonodajo. Vsa ulična oprema ter turistična in ostala signalizacija se ureja na podlagi določil veljavne zakonodaje, ki določa vrsto, dimenzije ter pogoje za postavitev ulične opreme ter turistične in ostale signalizacije ob javnih cestah. Visokodebelna vegetacija in drugo rastlinje ali kakršnikoli drugi objekti morajo biti odmaknjeni od roba parcele ceste ter od prometnih površin tudi za več kot 2,0 m, če to zahteva preglednost ceste oziroma cestnega priključka. Najmanjši dovoljeni odmik sme biti 2,0 m od zunanjega roba vozišča državne ceste. Višina objektov, zidov, ograj in višina vegetacije v območju preglednih trikotnikov cestnih priključkov ter preglednih berm ceste sme biti največ 0,75 m glede na nivo vozišča državne ceste.
(6) Projektne pogoje in soglasja ter dovoljenja izdaja Direkcija Republike Slovenije za ceste.
(7) Vsaka stranka, ki želi izvajati dela ob, na ali nad glavnimi in regionalnimi cestami, si je dolžna za zahtevne in manj zahtevne objekte najprej pridobiti projektne pogoje, nato pa še soglasje in/ali dovoljenje Direkcije Republike Slovenije za ceste. Za enostavne objekte projektni pogoji niso zahtevani, pridobiti pa si je treba soglasje in ali dovoljenje Direkcije Republike Slovenije za ceste.
34. člen
Za urejanje cest in javno dostopnih površin so določeni minimalni ulični profili, katerih širino določa regulacijska linija.
35. člen
(1) Priključki na državne in lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se pri tem zagotavlja prometna varnost.
(2) Dovoz na gradbeno parcelo naj se prvenstveno zagotavlja iz lokalnih cest. Območja urejanja naj se na državne ceste priključujejo preko združenih prometnih priključkov – križišč, ki morajo zagotavljati predpisano varnost in tehnične zahteve.
(3) Priključki na državne in lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine državne oziroma lokalne ceste in kolesarske steze.
(4) Priključevanje lokalnih na državne ceste ter izvajanje posegov ob državnih cestah ne sme ogrožati varnosti prometa in stabilnosti državnih cest.
(5) Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred priključkom na državno ali lokalno cesto, tako da meteorne vode ne vplivajo na odvodnjavanje na cesti. Meteorne vode iz lokalnih cest ali iz parcel ne smejo biti odvajane v meteorno kanalizacijo državne ceste in ne smejo negativno vplivati na odtočne razmere na državni cesti.
36. člen
(1) Parkirišča za dejavnosti je potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču oziroma gradbeni parceli.
(2) Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte ipd.) je treba zagotoviti parkirne prostore na gradbeni parceli objekta, na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču. Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je dopuščena le izjemoma, in sicer na podlagi soglasja občinske uprave. Občinska uprava soglasje izda v primeru, da javne parkirne površine zadoščajo, ali v primeru, da nosilec dejavnosti zagotovi sofinanciranje izgradnje novih javnih parkirnih površin.
(3) Parkirišča pri trgovskih objektih morajo imeti vsaj 10% vseh potrebnih parkirišč zagotovljenih na nivoju urejenega terena, preostali del parkirišč je lahko zagotovljen v garaži pod ali nad terenom.
(4) Parkirišča v bližini državnih cest morajo biti fizično ločena od državnih cest.
37. člen
Za izračun potrebnega števila parkirišč na gradbeni parceli, veljajo naslednja merila:
– stanovanjske stavbe     2 PM/stanovanje
– večstanovanjske stavbe  2 PM/stanovanje
– poslovni prostori,      1 PM / 30 m2 neto površine
uprava (pisarne)
– poslovni prostori,      1 PM / 20 m2 neto površine
uprava delo s strankami
– trgovina                1 PM / 20 m2 koristne/prodajne
                          površine oziroma min. 2 PM na
                          posamezen lokal/trgovino v primeru
                          posamične lokacije
– gostinstvo              1 PM / 4 sedeže in 1PM /m 1
                          točilnega pulta oziroma najmanj 5
                          PM na posamezen lokal
– kino, kulturni dom,     1 PM / 5–10 sedežev
gledališče
– cerkev                  1 PM / 10–20 sedežev
– športno rekreacijska    1 PM / 250 m2 in 1 PM/10–15
igrišča                   obiskovalcev
– športno rekreacijske    1 PM / 50 m2 in 1 PM/10–15
dvorane                   obiskovalcev
– obrt, storitve,         1 PM / 40–50 m2 neto površine ali
proizvodnja               1 PM/3 zaposlene
– skladišča               1 PM / 80–100 m2 neto površine ali
                          1 PM/3 zaposlene
– servis motornih vozil   3 PM / 1 popravljalno mesto
– avtopralnice            3 PM / 1 pralno mesto
Pri objektih oziroma prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5% parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oziroma min. 1 PM v primeru posamične lokacije parkirišča.
6. Pogoji za komunalno in energetsko opremljanje in sistemi zvez
38. člen
1. Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem varovanja in zaščite.
2. Komunalno in energetsko omrežje in naprave ter sistemi zvez morajo biti praviloma vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, na območju zelenih površin se teren zatravi oziroma zasadi z avtohtonimi grmovnicami.
3. Nadzemni komunalni in energetski objekti naj bodo priključeni k obstoječim objektom, razen če taka postavitev ni možna zaradi varnostnih oziroma prostorskih razlogov (npr. pomanjkanje prostora, oblikovna ali funkcionalna neprimernost dodajanja). Postavljati jih je treba nevpadljivo, predvsem ne ob osrednjih prostorih naselja. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine niso dopustne.
39. člen
Odvajanje odpadnih vod: meteorne vode z utrjenih površin se morajo odvajati površinsko ali v ponikovalnice.
40. člen
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje.
41. člen
Pri urejanju in poseganju v prostor je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotavljati:
1. pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,
2. potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev,
3. prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
4. vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
7. Merila in pogoji za ohranjanje narave
42. člen
(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravne vrednote, niso dopustni.
(2) Ohranjanje narave (lokacije in območja) ni sestavni del odloka o PUP. Seznam lokacij in območij ohranjanja narave ter njihov prikaz v prostoru je priloga k temu prostorskemu aktu.
8. Merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine
43. člen
(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino, niso dopustni.
(2) Za vse posege na enotah in v območjih kulturne dediščine je skladno z zakonom potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(3) Kulturnovarstvene smernice in seznam enot in območij kulturne dediščine so priloga k odloku PUP Sežana vzhod.
9. Posebna merila in pogoji
44. člen
Poleg skupnih meril in pogojev za urejanje, za spodaj navedena območja urejanja veljajo še posebna merila in pogoji.
45. člen
Sb-06 Ob cesti na Lenivec
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– osnovna namembnost je: bivanje (stanovanja),
– dopolnilne namembnosti v pritlični etaži so: trgovina, poslovni prostori - pisarne, kultura.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte:
– vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije objektov,
– dozidave obstoječih objektov,
– odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so določene za to območje urejanja,
– novogradnje objektov, skupaj z novogradnjo podzemnih parkirišč,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko omrežje in naprave, telekomunikacije),
– ureditve javnih in zelenih površin,
– postavitve enostavnih objektov v skladu z namembnostjo območja.
(3) Merila in pogoji za oblikovanje:
– ureditvena enota »b« – blok:
– stavbna razmerja: novogradnja naj ne presega merila obstoječih objektov v območju, tloris: podolgovat, smer prevladujočega dela stavbe vzporedno z ulico z možnimi odmiki smeri, horizontalni gabarit: grafično določena gradbena meja, površina pritličja je lahko večja od tipične etaže, vertikalni gabarit: max. K+P+4+M, število kletnih etaž ni omejeno, površina kleti pod nivojem terena ni omejena z gradbeno mejo (GM), dozidave obstoječih objektov so dopustne v okviru določene gradbene meje, dozidave obstoječih objektov so dopustne še za izboljšave vhodov v objekte,
– streha: simetrična dvokapnica ali sestavljena strešina, enak naklon strešin, dopustna je tudi ravna streha,
– kritina: korec za strehe v nagibu,
– parkiranje: potrebe po parkiranju za stanovanja in dejavnosti je treba zagotoviti v celoti na gradbeni parceli novogradnje, v kletnih etažah novogradnje je treba zagotoviti še primanjkljaj parkirišč obstoječih objektov tega območja urejanja (najmanj 15% potrebnih kapacitet obstoječih objektov – 1,5 PM na stanovanje), del parkirišč se uredi nivojsko – min. 10%),
– pomožni objekti za gospodarske potrebe (tehnologija, energetika ...) naj se ne postavljajo na vidno izpostavljenih mestih, priporočljiva je postavitev v sklop zidov, ali drugih objektov, ki morajo biti skladno oblikovani.
46. člen
Sb-08 Ob Cankarjevi cesti
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– namembnost je: bivanje (stanovanja), nastanitev za potrebe zdravstva,
– dopolnilne namembnosti v pritlični etaži so: zdravstvo, inštituti, poslovni prostori (pisarne) za zdravstvo.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte:
– vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije objektov,
– dozidave objektov,
– odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so določene za to območje urejanja,
– novogradnje objektov kot nadomestitev obstoječih objektov, skupaj z novogradnjo podzemnih parkirišč,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko omrežje in naprave, telekomunikacije),
– ureditve javnih in zelenih površin,
– postavitve enostavnih objektov v skladu z namembnostjo območja.
(3) Merila in pogoji za oblikovanje:
– ureditvena enota »b« – blok:
– stavbna razmerja: ohranjajo se obstoječi horizontalni in vertikalni gabariti, v primeru dozidave ali nadomestitve so dopustna povečanja zazidane površine do 20% (glede na sedanje stanje),
– streha: simetrična dvokapnica ali sestavljena strešina, enak naklon strešin,
– kritina: korec,
– parkiranje: potrebe po parkiranju za stanovanja in dejavnosti je treba zagotoviti na gradbeni parceli ali sosednjih območjih urejanja,
– pomožni objekti za gospodarske potrebe (tehnologija, energetika ...) naj se ne postavljajo na vidno izpostavljenih mestih, priporočljiva je postavitev v sklop zidov, ali drugih objektov, ki morajo biti skladno oblikovani.
47. člen
Sb-09 Ob Cankarjevi cesti
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– namembnost je bivanje (stanovanja).
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte:
– vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije objektov,
– dozidave objektov,
– odstranitve objektov,
– novogradnje objektov, kot nadomestitve obstoječih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko omrežje in naprave, telekomunikacije),
– ureditve javnih in zelenih površin,
– postavitve enostavnih objektov v skladu z namembnostjo območja.
(3) Merila in pogoji za oblikovanje:
– ureditvena enota »b« – blok:
– stavbna razmerja: vertikalni gabarit: max. K+VP+2, število in površina kleti ni omejena,
– streha: simetrična dvokapnica ali sestavljena strešina, enak naklon strešin,
– kritina: korec,
– parkiranje: potrebe po parkiranju za stanovanja je treba zagotoviti na gradbeni parceli,
– pomožni objekti za gospodarske potrebe (tehnologija, energetika ...) naj se ne postavljajo na vidno izpostavljenih mestih, priporočljiva je postavitev v sklop zidov, ali drugih objektov, ki morajo biti skladno oblikovani.
48. člen
I-03 bolnišnica
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– osnovne namembnosti so: zdravstvo in socialno varstvo,
– dopolnilne namembnosti so: vzgoja in izobraževanje, inštituti, znanstveno raziskovalne dejavnosti, trgovina ter dejavnosti združenj in organizacij vendar le za potrebe osnovne dejavnosti v območju urejanja, bivanje (eno stanovanje le za upravljalca).
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte:
– vzdrževalna dela,
– adaptacije in rekonstrukcije objektov,
– dozidave osnovnega objekta in spremljajočih objektov,
– odstranitve objektov,
– ureditve javnih in zelenih površin,
– spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so določene za to območje urejanja,
– novogradnje objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko omrežje in naprave, telekomunikacije), dopustne so tudi novogradnje podzemnih parkirišč,
– ureditve javnih in zelenih površin,
– postavitve enostavnih objektov v skladu z namembnostjo območja.
(3) Merila in pogoji za oblikovanje:
– ureditvena enota »b« – blok:
– stavbna razmerja: pri oblikovanju stavbe bolnišnice (pri obnovi ali povečevanju stavbe) je treba ohranjati razmerja obstoječe stavbe, tako da se osnovna razmerja bistveno ne spremenijo oziroma ostanejo skladna, dodani deli naj bodo likovno ločeni od osnovnega objekta in kompozicijsko skladni z oblikovanjem osnovne stavbe,
– dozidava osnovnega objekta bolnišnice je dopustna v smeri vzhod – zahod do grafično določene gradbene meje, tloris dodanega objekta naj ima podolgovato razmerje, smer dodanega objekta je lahko enaka obstoječi smeri vzhod – zahod, odklon smeri na vzhodni strani je možen proti severo-vzhodu,
– vertikalni gabarit stavbe ostaja nespremenjen (nadzidave niso dopustne),
– streha: simetrična dvokapnica ali sestavljena strešina, enak naklon strešin, dopustna je tudi ravna streha,
– kritina: korec za strehe v nagibu,
– pomožni objekti za gospodarske potrebe bolnišnice (tehnologija, energetika ...) se lahko postavijo na severni strani bolnišnice, oblika: podolgovat tloris, simetrična streha, sleme v smeri daljše stranice,
Zunanje zelene površine se oblikujejo v skladu z določili za oblikovanje ureditvene enote »pg« v območju urejanja Z-07.
49. člen
I-05 Dom upokojencev
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– osnovne namembnosti so: socialno varstvo, zdravstveno varstvo,
– dopolnilne namembnosti so: trgovina, gostinstvo ter dejavnosti združenj in organizacij vendar le za potrebe osnovne dejavnosti v območju urejanja, bivanje.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte:
– vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije objektov,
– dozidave osnovnega objekta in spremljajočih objektov,
– odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so določene za to območje urejanja,
– novogradnje objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko omrežje in naprave, telekomunikacije), dopustne so tudi novogradnje podzemnih parkirišč,
– ureditve javnih in zelenih površin,
– postavitve enostavnih objektov v skladu z namembnostjo območja.
(3) Merila in pogoji za oblikovanje:
– ureditvena enota »b«:
– stavbna razmerja: pri oblikovanju stavbe (pri obnovi ali povečevanju stavbe) naj se ne povečuje oblikovna masivnost obstoječih objektov, dodani deli naj bodo likovno in kompozicijsko skladni z oblikovanjem osnovne stavbe, vertikalni gabarit novogradenj: max. K+P+4, število kletnih etaž in površina kleti pod nivojem terena niso omejeni,
– vertikalni gabarit obstoječe stavbe ostaja nespremenjen, nadzidave niso dopustne,
– streha: simetrična dvokapnica ali sestavljena strešina, enak naklon strešin, dopustna je tudi ravna streha,
– kritina: korec za strehe v nagibu,
– dozidave vetrolovov, zimskih vrtov, dvojne fasade, zapiranja balkonov so dopustna z enovitim oblikovanjem in upoštevanjem skladnega oblikovanja z osnovnim objektom,
– pomožni objekti za gospodarske potrebe doma (tehnologija, energetika ...) naj se ne postavljajo na vidno izpostavljenih mestih, priporočljiva je postavitev v sklop zidov, ali drugih objektov, ki morajo biti skladno oblikovani,
– ureditvena enota »pg« – geometrijsko oblikovane parkovne površine:
– urejanje parkovnih površin naj se zgleduje po obstoječih, geometrijsko pravilno zasnovanih sestavinah parka ter jih dopolnjuje in nadgrajuje, obstoječa kakovostna drevesa naj se ohranja, v primeru sanitarne sečnje naj se jih nadomesti, druga drevesa, ki zastirajo osnovne smeri oblikovanja in značilne poglede na krajinske dominante ali mesto se lahko odstranijo,
– dopustne so postavitve opornih zidov za potrebe urejanja komunikacij, peš površin ali drugih parkovnih ureditev, oporni zidovi naj imajo vidno ploskev kamnito,
– dopustne so ureditve površin za sprostitev in rekreacijo (npr. balinišče ipd.), povezanih z osnovno namembnostjo območja,
– ureditve komunalnih vodov, energetike in zvez se morajo izvajati podzemno, naprave, ki jih ni možno urediti podzemno (npr. električne omarice ipd.), je treba postavljati v zidove, oporne zidove ali obstoječe objekte, prostostoječe postavitve niso dopustne, razen izjemoma, če drugačna izvedba ni možna, v teh primerih ne smejo biti postavljene v kompozicijskih oseh ali na vidno izpostavljenih mestih,
– pomožni objekti parka (nadstrešnice, lope, senčnice, pergole) se lahko postavijo v parkovnih površinah, njihova postavitev mora upoštevati kompozicijo celotne parkovne ureditve, pomožni objekti s streho morajo imeti simetrično dvokapnico ali sestavljeno strešino.
50. člen
Sb-15 Stanovanja
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– osnovna namembnost je: bivanje (stanovanja),
– dopolnilne namembnosti so: trgovina, poslovni prostori – pisarne, kultura.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– novogradnje objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko omrežje in naprave, telekomunikacije),
– ureditve javnih in zelenih površin,
– postavitve enostavnih objektov v skladu z namembnostjo območja.
(3) Merila in pogoji za oblikovanje:
– ureditvena enota »b« – blok:
– stavbna razmerja: pri oblikovanju novogradenj je potrebno ohranjati razmerja do obstoječih sosednjih stavb, osnovni volumen stavbe naj bo postavljen centralno na os dovozne ceste iz smeri JZ, horizontalni gabarit: grafično določena gradbena meja, vertikalni gabarit: max. K+P+3, število etaž kleti in površina kleti pod nivojem terena ni omejena z gradbeno mejo (GM),
– streha: simetrična dvokapnica ali sestavljena strešina, enak naklon strešin, dopustna je tudi ravna streha,
– kritina: korec za strehe v nagibu,
– parkiranje: potrebe po parkiranju za stanovanja in dejavnosti je treba zagotoviti v celoti na gradbeni parceli novogradnje, v kletnih etažah novogradnje je treba zagotoviti še primanjkljaj parkirišč obstoječih objektov tega območja urejanja (najmanj 15% potrebnih kapacitet obstoječih objektov – 1,5 PM na stanovanje), del parkirišč se uredi nivojsko – min. 10%),
– pomožni objekti za gospodarske potrebe (tehnologija, energetika ...) naj se ne postavljajo na vidno izpostavljenih mestih, priporočljiva je postavitev v sklop zidov, ali drugih objektov, ki morajo biti skladno oblikovani.
51. člen
I-06 rehabilitacijski dom
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– osnovne namembnosti so: zdravstvo in rekreacija,
– dopolnilne namembnosti so: trgovina in gostinstvo vendar le za potrebe osnovne dejavnosti v območju urejanja, bivanje (eno stanovanje le za upravljalca).
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– novogradnje objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko omrežje in naprave, telekomunikacije), dopustne so tudi novogradnje podzemnih parkirišč,
– postavitve enostavnih objektov v skladu z namembnostjo območja.
(3) Merila in pogoji za oblikovanje v območju:
– ureditvena enota »x« – svojstveno oblikovanje:
– stavbna razmerja: tloris: podolgovat, smer stavbe vzhod-zahod z možnimi odmiki smeri, vertikalni gabarit: max. K+P+3, površina in število etaž kleti ni omejeno, za pritličje se šteje etaža na nivoju dovozne ceste na koti pribl. 372 m n.m., vertikalni gabarit stavbe naj ne sega več kot 2 etaži nad Cankarjevo cesto,
– streha: simetrična dvokapnica ali sestavljena strešina, enak naklon strešin, dopustna je tudi ravna streha,
– kritina: korec za strehe v nagibu,
– zunanje površine se urejajo po določbah za oblikovanje ureditvene enote »p« v območju urejanja I-06/1.
52. člen
C-02 Triglav in C-03
V območju nadalje velja urejanje prostora kot ga določa Odlok o ureditvenem načrtu za območje UC 1 – Sežana center 1 v Sežani (Uradne objave, št. 35/02).
53. člen
C-05
Poleg objektov, ki so zgrajeni po določbah zazidalnega načrta UC-1 Sežana center, so v območju urejanja dopustni naslednji posegi in veljajo določbe za oblikovanje:
– severovzhodni vogal nove zazidave: dopustna etažnost P+1, horizontalni gabariti enaki že zgrajenim objektom, objekt ob severnem robu parcele ob Vinakras dovoljena etažnost P,
– objekt v južnem delu obravnavanega kareja: namembnost za garaže in parkirišča, dopusten vertikalni gabarit: K, na strehi (ki je na severnem robu enaka niveleti Levstikove ceste) je dopustna ureditev nivojskih parkirišč.
54. člen
C-14 Stari grad
V območju urejanja veljajo poleg določb za ureditveno enoto »mj« še dodatna merila in pogoji:
– dopusten je vertikalni gabarit P+1+M ob ulici ter dodatni dve etaži (skupaj do P+3), ki sta odmaknjeni od ulične linije za min. 5 m proti jugu.
55. člen
C-16 v križišču Partizanske in Cankarjeve ceste
V območju urejanja veljajo poleg določb za ureditveno enoto »b« še dodatna merila in pogoji:
– v območju je treba zagotoviti dodatnih 60 parkirnih mest za primanjkljaj parkirišč v sosednjih območjih.
56. člen
C-19 v križišču Partizanske in Ceste na Lenivec
Merila in pogoji za arhitekturno oblikovanje:
– dopusten je vertikalni gabarit P+6,
– v območju je treba zagotoviti dodatnih 40 parkirnih mest za primanjkljaj parkirišč v sosednjih območjih.
57. člen
C-20 ob avtobusni postaji
Merila in pogoji za arhitekturno oblikovanje:
– dopusten je vertikalni gabarit P+2 za nižji del stavbnih volumnov in dodatne štiri etaže za dva stolpiča, dopustna je medsebojna povezava dveh stolpičev,
– gradbena meja mora biti v isti liniji kot gradbena linija avtobusne postaje.
58. člen
C-26 sredi parka
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– osnovne namembnosti so: terciarne, kvartarne dejavnosti ter stanovanja.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti
– novogradnje objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko omrežje in naprave, telekomunikacije),
– ureditve javnih in zelenih površin,
– postavitve enostavnih objektov v skladu z namembnostjo območja.
(3) Merila in pogoji za oblikovanje v območju:
– ureditvena enota »x« – svojstveno oblikovanje:
– stavbna razmerja: horizontalni gabarit: grafično določena gradbena meja, vertikalni gabarit: max. K+P+2+M, število etaž kleti in površina kleti pod nivojem terena ni omejena z gradbeno mejo (GM),
– streha: simetrična dvokapnica ali sestavljena strešina, enak naklon strešin, dopustna je tudi ravna streha,
– kritina: korec za strehe v nagibu,
– parkiranje: potrebe po parkiranju za stanovanja in dejavnosti je treba zagotoviti v celoti na gradbeni parceli novogradnje, v kletnih etažah novogradnje je treba zagotoviti še primanjkljaj parkirišč obstoječih objektov tega območja urejanja (najmanj 15% potrebnih kapacitet obstoječih objektov – 1,5 PM na stanovanje), del parkirišč se uredi nivojsko – min. 10%),
– pomožni objekti za gospodarske potrebe (tehnologija, energetika ...) naj se ne postavljajo na vidno izpostavljenih mestih, priporočljiva je postavitev v sklop zidov, ali drugih objektov, ki morajo biti skladno oblikovani.
59. člen
C-27 v križišču Partizanske in Ceste na Lenivec
Merila in pogoji za arhitekturno oblikovanje:
– dopusten je vertikalni gabarit P+6,
– v območju je treba zagotoviti dodatnih 40 parkirnih mest za primanjkljaj parkirišč v sosednjih območjih.
60. člen
M-38
(1) Poleg dopustnih namembnosti oziroma dejavnosti iz 11. člena, so v območju urejanja M-38 dopustna tudi stanovanja, kot dopolnilna raba osnovni namembnosti. Stanovanja so dopustna v nadstropnih etažah.
(1) Merila in pogoji za oblikovanje:
Za oblikovanje posegov veljajo naslednja merila in pogoji:
Urbanistično oblikovanje:
– odmik stavb od parcelne meje oziroma regulacijske linije mora biti najmanj 4 m, za višje in visoke stavbe (višina kapi nad 8 m) pa najmanj 6 m,
– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3,
– faktor izrabe (FI) do 0,75.
Arhitekturno oblikovanje stavb:
– vertikalni gabarit do P+2, pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom, višina kapne lege do 9 m nad urejenim terenom (za pritličje se smatra zatečeno stanje objekta).
61. člen
O-04 vhod v bolnišnico
(1) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– namembnosti so: zdravstvo in socialno varstvo, trgovina, gostinstvo, storitve.
(2) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječi objekt:
– vzdrževalna dela,
– adaptacije in rekonstrukcije objektov,
– dozidave objektov,
– odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so določene za to območje urejanja,
– novogradnja objekta, kot nadomestitev obstoječega objekta,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko omrežje in naprave, telekomunikacije),
– ureditve javnih in zelenih površin.
(3) Merila in pogoji za oblikovanje:
– stavbna razmerja: pri nadomestitvi obstoječega objekta je dopustno drugačno oblikovanje od obstoječega, vendar naj se ohranja svojstvenost lokacije in oblike objekta, pri nadomestitvi ali dozidavi je dopustno povečanje do 20% zazidane površine (glede na sedanje stanje),
– streha: simetrična dvokapnica ali sestavljena strešina, enak naklon strešin, dopustna je tudi ravna streha,
– kritina: korec za strehe v nagibu.
62. člen
Z-07 park pod bolnišnico
(1) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– parkovne ureditve,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko omrežje in naprave, telekomunikacije),
– postavitve enostavnih objektov v skladu z osnovno namembnostjo območja.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje:
– ureditvena enota »pg« – parkovne površine z geometrijsko zasnovo:
– urejanje parkovnih površin naj se zgleduje po obstoječih, geometrijsko pravilno zasnovanih sestavinah parka ter jih dopolnjuje in nadgrajuje, obstoječa kakovostna drevesa naj se ohranja, v primeru sanitarne sečnje naj se jih nadomesti, druga drevesa, ki zastirajo osnovne smeri oblikovanja in značilne poglede na bolnišnico, krajinske dominante ali mesto se lahko odstranijo,
– dopustne so postavitve opornih zidov za potrebe urejanja komunikacij, peš površin ali drugih parkovnih ureditev, oporni zidovi naj imajo vidno ploskev kamnito,
– dopustne so ureditve površin za sprostitev (npr. balinišče ipd.), povezanih z osnovno namembnostjo območja,
– ureditve komunalnih vodov, energetike in zvez se morajo izvajati podzemno, naprave, ki jih ni možno urediti podzemno (npr. električne omarice ipd.), je treba postavljati v zidove, oporne zidove ali obstoječe objekte, prostostoječe postavitve niso dopustne, razen izjemoma, če drugačna izvedba ni možna, v teh primerih ne smejo biti postavljene v kompozicijskih oseh ali na vidno izpostavljenih mestih,
– pomožni objekti parka (nadstrešnice, lope, senčnice, pergole) se lahko postavijo v parkovnih površinah, njihova postavitev mora upoštevati kompozicijo celotne parkovne ureditve, pomožni objekti s streho morajo imeti simetrično dvokapnico ali sestavljeno strešino,
(3) Merila in pogoji glede javne dostopnosti:
– Parkovne površine imajo lahko različne stopnje omejene ali javne dostopnosti. Za različne potrebe upravljanja, omejevanja oziroma zagotavljanja dostopnosti so dopustne postavitve ograj.
– Parkovne površine na zgornji terasi pod bolnišnico se lahko urejajo z omejenim dostopom (interne parkovne površine bolnice). V primeru omejene javne dostopnosti je treba na vzhodni strani parka zagotoviti peš pot z javno dostopnostjo, tako da se omogoči javna peš povezava v smeri sever-jug (trasa poti ni predpisana, dopustna so odstopanja od grafično prikazane smeri).
– Parkovne površine pod zgornjo teraso se urejajo tako, da so lahko javno dostopne.
63. člen
Z-08 zeleni pas
(1) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– parkovne ureditve in ureditve igrišč,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko omrežje in naprave, telekomunikacije),
– postavitve enostavnih objektov v skladu z osnovno namembnostjo območja.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje:
– ureditvena enota »pg« – parkovne površine z geometrijsko zasnovo:
– vzhodno od doma upokojencev je na pobočjih vrtače dopustna ureditev interne parkovne površine s pravilno, geometrijsko zasnovo, oblikovanje pa lahko sledi tudi geomorfološki obliki vrtače, parkovne površine sestavljajo poti v terasah z razširitvami in počivališči ter pergolami, obod (ograja) parkovne površine naj bo oblikovan tako, da se prepreči prehajanje izven ali preko območja, saj je namenjen interni rabi doma, dostopnost v park se zagotovi iz smeri doma oziroma iz parka na vzhodni strani doma,
– ureditvena enota »pi« – igrišča:
– na južnem delu območja Z 08 so dopustne ureditve igrišč za najmlajše kot preplet parkovnih in igralnih površin,
– igrišča z žogo, rolkališča in druga igrišča, ki so hrupna, niso dopustna,
– v vrtači na jugovzhodu je dopustna ureditev malega amfiteatra za igre na prostem, dopustno je preoblikovanje brežin vrtače,
– ureditvena enota »p« – parkovne površine:
– oblikovanje poti, zelenih površin in zasaditve ni geometrijsko pravilno, praviloma naj bodo oblike nepravilne, sonaravne in prilagojene geomorfologiji terena,
– obstoječa kakovostna drevesa naj se ohranja, v primeru sanitarne sečnje naj se jih nadomesti, druga drevesa, ki zastirajo osnovne smeri oblikovanja in značilne poglede na krajinske dominante ali mesto se lahko odstranijo,
– dopustne so postavitve opornih zidov za potrebe urejanja komunikacij, peš površin ali drugih parkovnih ureditev, oporni zidovi naj imajo vidno ploskev kamnito,
– ureditve komunalnih vodov, energetike in zvez se morajo izvajati podzemno, naprave, ki jih ni možno urediti podzemno (npr. električne omarice ipd.), je treba postavljati v zidove, oporne zidove ali obstoječe objekte, prostostoječe postavitve niso dopustne, razen izjemoma, če drugačna izvedba ni možna, v teh primerih ne smejo biti postavljene v kompozicijskih oseh ali na vidno izpostavljenih mestih,
– pomožni objekti parka (nadstrešnice, lope, senčnice, pergole) se lahko postavijo v parkovnih površinah, njihova postavitev mora upoštevati kompozicijo celotne parkovne ureditve, pomožni objekti s streho morajo imeti simetrično dvokapnico ali sestavljeno strešino,
– ureditvena enota »z« – mestne zelene površine: ni pogojev glede oblikovanja.
(3) Merila in pogoji glede javne dostopnosti:
– Parkovne površine »pg« vzhodno od doma upokojencev se urejajo kot interne parkovne površine doma, brez javne dostopnosti.
– Površine ureditvenih enot »p, pi in z« so lahko javno dostopne.
– V primeru omejene javne dostopnosti je treba preko območja zagotoviti peš poti z javno dostopnostjo, tako da se omogoči javna peš povezava v smeri sever-jug in vzhod-zahod (trase poti, ki so grafično prikazane niso obvezujoče, dopustna so odstopanja od grafično prikazane smeri).
64. člen
Z-09 zeleni pas
(1) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– parkovne ureditve in ureditve igrišč,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko omrežje in naprave, telekomunikacije),
– postavitve enostavnih objektov v skladu z osnovno namembnostjo območja.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje:
– ureditvena enota »z« – mestne zelene površine: ni pogojev glede oblikovanja.
65. člen
Tc-08 Cankarjeva cesta, Tc-09 Cankarjeva cesta, Tc-11 Cankarjeva cesta, Tc-10 prečna pot
(1) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve prometnih površin,
– ureditve infrastrukture (komunalno, energetsko omrežje in naprave, telekomunikacije),
– postavitve enostavnih objektov v skladu z osnovno namembnostjo območja.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje:
– za oblikovanje prometnih površin se uporabljajo načela umirjanja prometa, kjer je motorni promet podrejen pešcu in kolesarju. Peš površine, ki prečkajo vozišče, so na vozišču praviloma dvignjene na nivo peš površine in izvedene v enakem tlaku kot peš površine izven vozišča.
10. KONČNE DOLOČBE
66. člen
Odlok o prostorskem aktu se tolmači na podlagi obrazložitve odloka, ki je sestavni del prostorskega akta. Strokovna pojasnila o prostorskem aktu daje pristojna strokovna služba Občine Sežana. Uradne razlage odloka o prostorskem aktu sprejema občinski svet.
67. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji akti:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje PS 19 – Lenivec v Sežani (Uradni list RS, št. 73/98),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje PS 8 – Kidričeva soseska v Sežani (Uradni list RS, št. 73/98),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje bolnišnica Sežana (ureditvena območja Sb-06, Sb-08,Sb-09, I-03, I-05, I-06, O-04, Z-07, Z-08, Z-09, Tc-08, Tc-09, Tc-10, Tc-11) (Uradni list RS, št. 124/04, Uradne objave, št. 40/05, 41/05 – popr.),
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje ZS 34 in PS 25 – »Ograde« v Sežani (Uradni list RS, št. 38/98)
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje ZS 11 – »Lehte« v Sežani (Uradni list RS, št. 56/99, Uradne objave, št. 13/02),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje UC 1 – Sežana center 1 v Sežani (Uradne objave, št. 35/02),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje US 50 – Gradišče v Sežani (Uradni list RS, št. 73/98),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje US 12 – Vas v Sežani (Uradni list RS, št. 73/98),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje UC 2 –Sežana center 2 v Sežani (Uradni list RS, št. 114/00, 43/04),
– Odlok o ureditvenem načrtu za območje UC 9 – Športnorekreacijski center v Sežani (Uradni list RS, št. 38/98, 43/01, 23/04), razen v delu, kjer prostorski izvedbeni načrti urejajo prometne in druge javno dostopne površine, območja za gradnjo parkirišč in garaž ter v območjih C-02, C-03, C-25, I-10, M-62, R-02, R-03, S-51, S-55, kjer navedeni prostorski izvedbeni načrti ostajajo v veljavi.
Z dnem uveljavitve tega odloka se prenehajo uporabljati določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za KS Sežana (Uradni list RS, št. 81/02 in popr. 86/02) v delu, ki se nanašajo na območje, ki se ureja s tem odlokom – PUP za mesto Sežana vzhod.
68. člen
Prostorski akt je na vpogled na Občini Sežana.
69. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
70. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-8/2008-6
Sežana, dne 27. novembra 2008
Župan
Občine Sežana
Davorin Terčon l.r.