Uradni list

Številka 116
Uradni list RS, št. 116/2008 z dne 9. 12. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 116/2008 z dne 9. 12. 2008

Kazalo

5040. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Poslovno cono Drnovo – vzhod, stran 15392.

Na podlagi 61. člena, v povezavi z 99. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS in 76/08) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) je Občinski svet Občine Krško na 26. seji dne 24. 11. 2008 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Poslovno cono Drnovo – vzhod
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se, v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt) in Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 7/90 in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02, 116/02 in 79/04), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za Poslovno cono Drnovo – vzhod (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelal Savaprojekt d.d. Krško, pod številko projekta 06349-00, v skladu z izdelanim okoljskim poročilom.
II. VSEBINA OPPN
2. člen
(sestavni deli OPPN)
A.  ODLOK
B.  TEKSTUALNI DEL:
    1.     OPIS PROSTORSKE UREDITVE
           1.1 NAMEN OPPN
           1.2 OBMOČJE OPPN
           1.3 POSEGI IZVEN OBMOČJA OPPN
    2.     UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
           2.1 VPLIVI IN POVEZAVE PROSTORSKE
           UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI
           2.2 REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN
           POVRŠIN
           2.3 POGOJI IN USMERITVE ZA
           PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
    3.     ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV
           GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
           GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN
           GRAJENO JAVNO DOBRO
    4.     REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO
           OHRANJENJE KULTURNE DEDIŠČINE
    5.     REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN
           NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA
           NARAVE
    6.     REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
           VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
           NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
           POŽAROM
    7.     ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN
           DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
C.  KARTOGRAFSKI DEL:
    C 1:   Izsek iz grafičnega načrta              M 1: 5000
           kartografskega dela občinskega plana s
           prikazom lege prostorske ureditve na
           širšem območju,
    C 2:   Območje podrobnega načrta z obstoječim  M 1: 1000
           parcelnim stanjem
    C 3:   Pregledna situacija – prikaz vplivov in M 1: 10000
           povezav s sosednjimi območji
    C 4:   Ureditvena situacija                    M 1: 1000
    C 5:   Potek omrežij in priključevanje         M 1: 1000
           objektov na gospodarsko javno
           infrastrukturo ter grajeno javno dobro
    C 5.1: Karakteristični prečni profil           M 1: 100
           infrastrukturnega koridorja
    C 6:   Načrt parcelacije                       M 1: 1000
D.  POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA
    PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
E.  PRILOGE OPPN:
    E1  Izvleček iz hierarhično višjega
        prostorskega akta
    E2  Prikaz stanja prostora na obravnavanem
        območju
    E3  Strokovne podlage
    E4  Smernice in mnenja
    E5  Obrazložitev in utemeljitev
    E6  Povzetek za javnost
    E7  Okoljsko poročilo
1. Opis prostorske ureditve
1.1 Namen OPPN
3. člen
(opis prostorske ureditve)
(1) S tem OPPN se podrobneje načrtuje prostorska ureditev »Poslovne cone Drnovo – vzhod«. Načrtovana ureditev poslovne cone bo omogočala uresničitev investicijskih namer investitorjev izven urbanega območja, ob stičišču pomembnih prometnic, in sicer prometnem stičišču avtoceste AC-A2 Karavanke–Obrežje na odseku Smednik–Krška vas, glavne ceste GI-5 Arja vas–Celje–Drnovo in regionalne ceste RIII-673 Drnovo–Križaj.
(2) V ureditvenem območju OPPN je načrtovana gradnja objektov in ureditev površin za njihovo nemoteno funkcioniranje, gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture.
(3) V severnem delu plansko načrtovane meje poslovne cone Drnovo – vzhod je izvedena obvozna cesta Drnovo (1. faza – 1. etapa), na katero se navezujejo predvidene prostorske ureditve. Obstoječi objekti ob cesti RIII-673 se porušijo. Obstoječemu telekomunikacijskemu antenskemu stolpu z bazno postajo Drnovo se zaradi novih ureditev spremeni gradbena parcela in dostop. Obstoječe poti znotraj območja se prilagodijo novim ureditvam ali ukinejo.
1.2 Območje OPPN
4. člen
(območje OPPN)
(1) Meja ureditvenega območja poslovne cone na južni in zahodni strani poteka po meji lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Smednik–Krška vas (Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Smednik Krška vas (Uradni list RS, št. 115/02), na severni strani ob južni meji Ureditvenega načrta – Asfaltna baza Drnovo (Odlok o UN Asfaltna baza Drnovo, Uradni list RS, št. 69/99, 57/06), na vzhodni strani pa po parcelni meji obstoječe poljske poti, ki meji plansko zazidljivo stavbno zemljišče od kmetijskega.
(2) Ureditveno območje obsega zemljišča in dele zemljišč s parc. št.: 77, 90/7, 98, 99/1, 99/2, 100, 103, 104, 106, 107, 108, 109, 101/1, 101/3, 102/1, 105/1, 105/2, 105/3, 105/4, 105/5, 105/6, 105/7, 105/8, 105/9, 105/10, 105/11, 105/12, 105/14, 105/17, 105/19, 105/20, 110/9, 110/11, 170/2, 172/1, 172/2, 172/3, 174/1, 174/2, 174/4, 175/2, 175/3, 175/4, 175/5, 175/6, 175/11, 175/12, 175/13, 175/14, 175/15, 175/17, 175/19, 177/1, 177/4, 178/1, 179/1, 180/1, 180/4, 181/1, 181/4, 2636/1 vse k.o. Drnovo.
(3) Velikost območja je ca. 20,5 ha.
(4) Območje OPPN je prikazano v kartografskem delu na grafičnih načrtih.
1.3 Posegi izven območja OPPN
5. člen
(1) Izven območja OPPN se v območju regionalne ceste RIII-673 Drnovo–Križaj ter avtoceste A2 (območje lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Smednik–Krška vas) izvede priključitev prometnega in infrastrukturnega omrežja na obstoječe javno infrastrukturno omežje:
– priključitev osrednje povezovalne ceste poslovne cone s pločnikom na regionalno cesto RIII-673 Drnovo–Križaj preko obstoječega rekonstruiranega priključka,
– ureditev oziroma podaljšanje obstoječe poti, in sicer na obstoječo vzdrževalno pot ob zunanji ograji avtoceste, ob lokaciji porušenega bencinskega servisa,
– zamenjava obstoječe vodovodne cevi v zaščitno cev s priključitvijo na obstoječe vodovodno omrežje,
– priključitev plinovoda 4 bar na obstoječe plinovodno omrežje,
– priključitev srednjenapetostnega elektro voda na obstoječo Transformatorsko postajo AC baza Drnovo.
(2) Izven območja OPPN se izvede infrastrukturne vode za priključitev notranjega infrastrukturnega omrežja na obstoječe javno infrastrukturno omežje:
– povezovalni vodovod na obstoječe omrežje beli Breg – Kerinov Grm,
– povezovalni kanalizacijski vod za odvajanje komunalne odpadne vode na kanalizacijski sistem s ČN,
– srednjenapetostni priključni vod na obstoječo RTP Krško DES v Krškem,
– priključni plinovod na obstoječe omrežje v Drnovem.
(3) Ureditve priključnih infrastrukturnih vodov so pogoj za funkcioniranje cone. Za priključne vode se izdela ustrezna dokumentacija v skladu z veljavnimi prostorskimi akti, ki veljajo na območju, kjer potekajo.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
6. člen
(1) Območje OPPN se nahaja ob pomembnih prometnih poteh RS na Krškem polju, v regiji Posavje. V SPRS je na širšem območju opredeljeno somestje Brežice – Krško, s strateško pomembnimi elementi (NEK, HE na Savi, letališče Cerklje ...).
(2) Cona je locirana v neposredni bližini mesta Krško, na z logističnega vidika izredno privlačni lokaciji, in sicer na stičišču pomembnih prometnic: avtoceste AC A2 na odseku Smednik–Krška vas, glavne ceste G1-5 Arja vas–Celje–Drnovo in regionalne ceste RIII-673 Drnovo–Križaj. Na zahodni strani se nahaja cestninska postaja Drnovo in avtocestna baza Drnovo, severno asfaltna baza Drnovo, južni del pa meji na območje avtoceste. Severovzhodno od cone se nahaja naselje Drnovo, vzhodno pa kmetijske površine.
(3) Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju cone se upošteva krajina, vizualno izpostavljenost, ter ureditve objektov v smislu preoblikovanja tega prostora. Predvideni objekti se estetsko oblikujejo v smislu atraktivnosti. Predvsem je pomembno oblikovanje objektov, ki so predvideni vzdolž avtoceste, regionalne ceste RIII-673 Drnovo–Križaj in obvozne ceste Drnovo.
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
7. člen
(funkcionalna zasnova PC)
(1) Poslovna cona ima v osnovi bolj ali manj ortogonalno formo, povezano s prvinami okolja – potekom obstoječih prometnic. Razdeljena je na osem karejev (kare I – kare VIII), namenjenim za umestitev objektov z dejavnostmi. Kareje omejujejo in povezujejo načrtovane in obstoječe prometnice.
(2) V okviru karejev so načrtovane gradbene parcele za nestanovanjske objekte, javne ceste, poti in javne zelene površine ter parcele za umestitev objektov gospodarske javne infrastrukture. Na gradbenih parcelah namenjenih gradnji nestanovanjskih objektov, je dovoljena tudi gradnja infrastrukturnih objektov in ostalih objektov kot dopolnilnih k osnovnemu objektu v skladu z določili tega odloka.
(3) Osrednja povezovalna cesta (C1) se priključuje na regionalno cesto Drnovo–Križaj in deli cono na severni in južni del. Nanjo se navezujejo prečne ceste (C2, C3 in C4). C3 in C4 se priključujeta na obstoječo obvozno cesto Drnovo, ki poteka v območju cone vzdolž njene severne meje.
(4) V okviru prometnih površin so zasnovani infrastrukturni koridorji za vodenje primarne infrastrukture poslovne cone. Del koridorjev poteka tudi v območju določenih gradbenih parcel.
(5) Gradbene parcele se lahko združujejo in prilagajajo idejnim zasnovam posameznih investitorjev. Večina gradbenih parcel ima omogočen vsaj en dovoz oziroma izvoz na načrtovane prometnice in priključek na infrastrukturne vode.
(6) Hortikulturne in parterne ureditve: z novimi zasaditvami je treba zagotoviti čim manjšo vidno izpostavljenost poslovne cone iz smeri avtoceste. Vzdolž južne in zahodne meje (ob avtocesti Smednik–Krška vas in regionalni cesti Drnovo–Križaj) so načrtovane zelene površine – zeleni pas z gosto drevesno zasaditvijo. Znotraj poslovne cone se zasaditve in zelene površine prilagajajo organiziranosti, velikosti ter postavitvi objektov na parceli v skladu z določili tega odloka. Krajinsko-arhitekturne ureditve morajo biti obdelane v načrtu krajinske arhitekture.
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
8. člen
(vrste objektov glede na namen)
(1) Na območju OPPN je dovoljena gradnja nestanovanjskih stavb in gradbenoinženirskih objektov. Objekti so lahko večnamenski. Gradnja stanovanjskih objektov in večnamenskih objektov s stanovanji ni dopustna.
V skladu s klasifikacijo objektov so dopustni naslednji objekti pod pogoji tega odloka:
– področje 1 Stavbe, od tega:
– oddelek 12 Nestanovanjske stavbe, od tega:
– skupina 121 Gostinske stavbe, od tega:
– razred 1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe
– skupina 122 Upravne in pisarniške stavbe, od tega:
– razred 1220 Upravne in pisarniške stavbe, od tega:
– podrazred 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– podrazred 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,
– skupina 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– skupina 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, od tega:
– razred 1241 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe, od tega oddajne stavbe za radio in televizijo in stavbe telekomunikacijskih centrov, stavbe telefonskih central, javne telefonske govorilnice in podobno,
– razred 1242 Garažne stavbe,
– skupina 125 Industrijske stavbe in skladišča, od tega:
– razred 1251 Industrijske stavbe, od tega:
– podrazred 12510 Industrijske stavbe,
– podrazred 12520 Rezervoarji, silosi, skladišča,
– skupina 126 Stavbe splošnega družbenega pomena, od tega:
– razred 1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– razred 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, od tega:
– podrazred 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, od tega stavbe za znanstvenoraziskovalno delo, raziskovalni laboratoriji,
– razred 1265 Športne dvorane,
– skupina 127 Druge nestanovanjske stavbe, od tega:
– razred 1273 Kulturni spomeniki, od tega:
– podrazred 12730 Kulturni spomeniki, od tega arheološka najdišča,
– razred 1274 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega:
– podrazred 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega: stavbe za nastanitev policistov, gasilcev, nadstrešnice za potnike na avtobusnih postajališčih, javne sanitarije in podobno,
– področje 2 Gradbeni inženirski objekti, od tega:
– oddelek 21 Objekti transportne infrastrukture, od tega:
– skupina 211 Ceste, od tega:
– razred 2111 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste; vsi objekti, razen avtoceste in hitre ceste,
– razred 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; vsi objekti, razen jahalne steze,
– oddelek 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, od tega:
– skupina 221 Prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi; od tega
– razred 2211 Naftovodi in prenosni plinovodi, od tega:
– podrazred 22110 Naftovodi in prenosni plinovodi; od tega plinovodi in naftovodi,
– razred 2212 Prenosni vodovodi in pripadajoči objekti; od tega:
– podrazred 22121 Prenosni vodovodi,
– razred 2213 Prenosna komunikacijska omrežja,
– razred 2214, Prenosni elektroenergetski vodi,
– skupina 222 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja, od tega:
– razred 2221; Distribucijski plinovodi
– razred 2222 Distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti, od tega
– podrazred 22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo,
– podrazred 22222 Distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
– razred 2223 Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave, od tega:
– podrazred 22231 Cevovodi za odpadno vodo,
– podrazred 22232 Čistilne naprave; od tega čistilne naprave brez iztoka,
– razred 2224, Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja,
– oddelek 24 Drugi gradbeni inženirski objekti, od tega:
– skupina 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas, od tega:
– razred 2411 Športna igrišča,
– razred 2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega:
– podrazred 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega otroška in druga javna igrišča, zabaviščni parki, javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine.
(2) Na območju OPPN so dopustne dejavnosti skladno z namenom načrtovanih objektov iz prejšnjega odstavka s poudarkom na logističnih, trgovsko poslovnih, centralnih in obrtnih dejavnostih. V industrijske stavbe oziroma dele stavb ni dopustno umeščanje tistih predelovalnih dejavnosti, katerih tehnologija povzroča onesnaževanje večjega obsega v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ki zahtevajo energetske vire, ki jih ni možno zagotoviti v sklopu dopustnih ureditev tega OPPN. Za te dejavnosti ter za bencinske servise (podrazred 12303), je treba izdelati analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa.
9. člen
(vrste ostalih objektov kot dopolnilnih k osnovnemu objektu)
(1) Na območju OPPN je v območju načrtovanih gradbenih parcel in javnih površin dovoljena postavitev ostalih objektov kot dopolnilnih k osnovnemu objektu, ki se postavljajo v skladu s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na zahtevnost, če s tem odlokom ni določeno drugače, in sicer:
– varovalne ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti, ki so nezahtevni objekti: vsi, razen male komunalne čistilne naprave,
– pomožni infrastrukturni objekti, ki so enostavni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti (od tega vsi, razen male komunalne čistilne naprave), pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave,
– začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi,
– objekti za oglaševanje,
– objekti za telekomunikacijsko opremo,
– začasni objekti, ki so enostavni objekti,
– vadbeni objekti,
– urbana oprema.
(2) Poleg tega je na območju dovoljena postavitev objektov za opravljanje dopustnih dejavnosti: bazen, greznica, nadstrešek, rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto.
(3) V varovalnem pasu avtoceste za investitorjevo dejavnost ali katerokoli drugo dejavnost reklamiranje v kakršni koli obliki ni dovoljeno.
10. člen
(vrste gradenj)
(1) V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del:
– gradnje novih objektov (gradnja novih, dozidave in nadzidave),
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov ali njegovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njegovih delov,
– vzdrževanje objektov: redna vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela.
(2) Spremembe namembnosti delov ali celotnih objektov so dopustne v skladu z dopustnimi dejavnostmi iz 8. člena tega odloka.
2.3.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
11. člen
(regulacijski in funkcijski elementi)
Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:
(1) Ureditveni kare I-VIII: znotraj ureditvenih karejev so načrtovane posamezne parcele namenjene gradnji (ali gradbene parcele po tem odloku), ki se lahko med seboj poljubno združujejo.
(2) Gradbena parcela (GP) je najmanjša ureditvena enota in je namenjena umestitvi načrtovanih objektov in ostalih ureditev.
(3) Gradbene parcele s posredno navezavo na javni infrastrukturni koridor (GP* – skladno z grafičnim načrtom parcelacije št. C6), so namenjene priključevanju k sosednjim parcelam. V primeru, da se teh parcel ne priključuje sosednjim, ampak so samostojne, se jim zagotovi priključitev na prometno in ostalo javno infrastrukturo preko določenega pogojnega infrastrukturnega koridorja, ali preko ene od sosednjih gradbenih parcel.
(4) Manipulativna površina (MP) je površina, namenjena manipulaciji vozil (vožnji, obračanju, parkiranju ...), peš prometu ... MP mora biti odmaknjena od meje GP vsaj 1 m in se lahko ureja tudi v območju predvidene površine za razvoj objekta.
(5) Površina za razvoj objekta predstavlja površino, na kateri je možna gradnja enega, ali več samostojnih objektov znotraj gradbene parcele pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Površina je določena z gradbeno mejo.
(6) Gradbena meja (GM): črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani osnovni objekti iz 8. člena ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo. Izven gradbenih mej objektov lahko segajo le nadstreški nad vhodi in manjši oblikovni poudarki posamezne fasade, ki ne segajo več kot 2 m izven gradbene meje in katerih površina ne presega več kot desetino površine dela fasade. (7) Pogojna gradbena meja se upošteva v primeru združevanja parcel in s tem združevanja površin za razvoj objekta.
(8) Individualni cestni priključek je namenjen dovozu / izvozu na gradbeno parcelo/e. Lokacije priključkov, prikazanih v grafičnem načrtu, se lahko prilagodijo skladno z notranjo razporeditvijo objektov na parceli. Priključki morajo biti projektirani skladno s prometno tehničnimi in prometno varnostnimi predpisi.
(9) Zelenica (Z) je površina, namenjena hortikulturni in parterni ureditvi (zelenice, drevesa, nizke zasaditve), ki se nahaja med manipulativno površino in mejo gradbene parcele in je široka vsaj 1 m.
(10) Linija zasaditve (LZ): je linija znotraj območja zelenic, ki predstavlja lokacijo zasaditve dreves na severni strani cone ob obvoznici Drnovo, ob osrednji povezovalni cesti ter severnih delih cest C3 in C4. LZ predstavlja regulacijski element urejenosti cone in kot taka nadomešča gradbeno linijo. LZ predstavlja gosto gručasto zasajen pas različnih drevesnih in grmovnih vrst v širini vsaj 2 m. Pas mora biti zasajen v dolžini vsaj 1/3 dolžine meje parcele in ob osrednji povezovalni cesti ter severnih delih cest C3 in C4 odmaknjen od parcelne meje 3 m. Zasaditev se mora prilagajati prometni preglednosti, pri tem se uporabijo le visokodebelna drevesa s prvimi vejami vsaj 1,5 m od tal.
(11) Zelene površine (ZP) so površine znotraj gradbenih parcel načrtovanih objektov v pasu ob avtocesti od JZ do JV roba cone. Zelene površine predstavljajo fizično in vidno zaščito med poslovno cono in avtocesto (v funkciji svetlobne, protihrupne in protiprašne zaščite) in morajo biti gosto zasajene z avtohtonimi visokimi in nizkimi drevesnimi vrstami ter različnimi avtohtonimi grmovnimi vrstami. V primeru širitve poslovne cone proti vzhodu gosta zasaditev ni potrebna.
(12) Javna zelena površina (JZP) se nahaja na skrajnem severno-vzhodnem in severno-zahodnem robu cone. Površina na severno-vzhodnem delu ob obvozni cesti Drnovo se zasadi gosto, na način, kot je predpisan za zelene površine (ZP) po tem odloku, površina ob regionalni cesti pa poljubno (drevored, posamezne drevesne ali grmovne zasaditve, zelenice).
(13) Infrastrukturni koridor za vodenje primarne infrastrukture poslovne cone: načeloma je voden v območju prometnih površin, v skladu z grafičnimi načrti. Del koridorjev oziroma varovalni pas načrtovanih vodov lahko sega tudi na območje gradbenih parcel, in sicer do 3 m vzdolž meje, do površine za razvoj objekta. Infrastruktura se pri prečkanjih in drugih izjemah lahko vodi tudi v cestnem telesu.
(14) Pogojni infrastrukturni koridor: je namenjen vodenju zasebnih cestnih in infrastrukturnih priključkov v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
12. člen
(lega objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo)
(1) Objekti se locirajo med sabo pravokotno in vzporedno z določeno notranjo gradbeno mejo posameznih karejev (kareji II, III, IV, VI, VII, VIII so orientirani v smeri S/J, kareja I in V pa v rahlem odklonu v smeri SV/JZ), s tem, da so fasade ob robu karejev lahko vzporedne z določeno zunanjo gradbeno mejo karejev.
(2) Na prikazanem območju površine za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov iz 7. in 8. člena. Na površini namenjeni za razvoj objekta(ov) je dopustno urejati manipulativne površine, zelenice in hortikulturne zasaditve. Najmanjši odmik osnovnih objektov iz 8. člena od meje sosednje gradbene parcele znaša 5 m v primeru, da je na sosednji gradbeni parceli predvidena gradnja objekta. V primeru, da gradbena parcela meji na javne površine, pa je najmanjši odmik objekta teh objektov od te meje 3 m.
(3) Na prikazanem območju manipulativne površine (MP) je dovoljena postavitev dopolnilnih objektov iz 9. člena in infrastrukturnih objektov za potrebe objekta, ter urejanje zelenic in hortikulturnih zasaditev.
2.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti
13. člen
(1) Velikost in zmogljivost objektov iz 8. člena tega odloka:
– Horizontalni gabariti: omejeni so z določeno gradbeno mejo.
– Vertikalni gabariti: maksimalna absolutna višina nestanovanjskih objektov znaša max. 15,50 m nad ureditveno koto terena. Višina objekta je npr. vrh venca ravne strehe, vrh slemena strehe v naklonu, vrh piramide ipd. Nad višino objekta je dovoljena le izvedba tehničnih naprav, anten, dimnikov.
– Vertikalni gabariti za antenske stolpe, drogove in tehnične naprave, antene ter dimnike: ne smejo presegati nadmorske višine 197 m.n.m.
– Objekte je možno podkletiti.
(2) Varovalne ograje so lahko, kolikor so v mrežni izvedbi, visoke do 4,5 m nad ureditveno koto terena. Zidane ograje ne smejo presegati višine 1,5 m.
(3) Glede na namensko rabo območja (dejavnosti) znaša faktor zazidanosti do 0,8.
2.3.4 Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
14. člen
(1) Oblikovanje zunanje podobe objektov iz 8. člena tega odloka:
– Konstrukcija: svobodno.
– Kota pritličja: skladno z ureditveno koto posameznega kareja, določeno v grafičnem delu. Dovoljeno je odstopanje od predpisane kote terena in pritličja za ± 0.30 m.
– Streha: ravna streha, enokapna in dvokapna. V primeru poševnih strešin, so te naklona do 15°. Možna je kombinacija več različnih oblik streh, s tem, da je ena vrsta oblike vsaj na 2/3 dela strehe. Na streho je možno postavljati steklene kupole in piramide s poljubnim naklonom, strešna okna, kolektorje, oddajnike.
– Kritina: vsi sivi odtenki in črna barva, dovoljena je tudi transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih, bleščečih materialov.
– Fasada: omet, steklo ali fasadne obloge iz različnih trajnih materialov, svetlih pastelnih barv. Dopustna je kombinacija več odtenkov.
– Oblikovanje odprtin: svobodno.
(2) Sodobno oblikovanje arhitekture (industrijsko-arhitekturni slog) naj odraža tipologijo objektov. Objekti so v osnovi pravilnih geometrijskih oblik. Glede na predvideno velikost stavbnih mas se predlaga členjenost samih volumnov tako, da se razbije monotonija objektov v horizontalnih ali vertikalnih gabaritih. Dopustna je prilagoditev oblikovanja objektov oblikovnim značilnostim celostne podobe podjetja.
(3) Fasade ob zunanjem robu kareja morajo biti oblikovno dovršene.
(4) Dopolnilni objekti iz 9. člena tega odloka morajo biti oblikovno, pri izbiri materialov in barv usklajeni z osnovnimi objekti na parceli.
(5) V okviru zunanje ureditve posameznih gradbenih parcel se predvidi enotna urbana oprema. Prav tako mora biti poenoteno vizualno označevanje cone (vizualni komunikacijski objekti, urbana oprema cone …).
(6) Organizacija površin za odprta skladišča mora biti na vidno neizpostavljenih območjih znotraj poslovne cone, lahko pa se jih tudi vizualno loči.
(7) Načrtovane ureditve se načrtuje v skladu z zahtevami pravilnika, ki določa zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.
2.3.5 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
15. člen
(1) Parcelacija je prikazana na grafičnem načrtu št. C6: »načrt parcelacije«. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
(2) Gradbene parcele se lahko združujejo znotraj ureditvenih karejev in prilagajajo idejnim zasnovam posameznih investitorjev.
(3) Gradbene parcele s posredno navezavo na javni infrastrukturni koridor (GP*) se priključujejo sosednjim parcelam ali so samostojne pod pogoji tretjega odstavka 11. člena.
(4) Gradbena parcela v skrajnem SV delu ureditvenega kareja IV, ki nima povezave na pogojni infrastrukturni koridor, je lahko samostojna, če se ji zagotovi dostop do javnega infrastrukturnega omrežja preko sosednjih parcel.
(5) Gradbene parcele ob križanju cest C3 s C1 in C4 s C1 se določijo v skladu s tehnično rešitvijo izvedbe križanja teh cest. V primeru izgradnje krožišča se delijo v skladu z načrtom parcelacije (označeno črtkano), del parcel pa se v tem primeru priključi k javni površini za potrebe izvedbe krožišča.
(6) V primeru širitve cone proti vzhodu, se lahko gradbene parcele ob meji priključujejo tudi na bodočo prometno infrastrukturo.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
16. člen
(skupne določbe)
(1) Vsi načrtovani poslovni objekti bodo priključeni na predvideno gospodarsko javno infrastrukturo, in sicer na javne ceste, vodovod, kanalizacijo za odvajanje komunalnih odpadnih voda, elektroenergetsko omrežje in plinovodno omrežje; poleg tega so lahko objekti priključeni še na optično telekomunikacijsko omrežje.
(2) Infrastrukturne vode se načrtuje v območju določenih infrastrukturnih koridorjev.
(3) Detajlni pogoji za priključitev na načrtovano javno infrastrukturo se bodo določili v fazi izdelave PGD posameznega objekta v skladu s pozitivnim mnenjem, vključno s projektnimi pogoji k temu OPPN.
(4) Pri načrtovanju javnih cest in ostale gospodarske javne infrastrukture, individualnih priključnih vodov ter internih instalacij, se morajo upoštevati vsa določila veljavnih predpisov in pravilnikov s sektorskega področja, posebej tistih, ki so navedeni v izjavi odgovornega prostorskega načrtovalca OPPN.
(5) Javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto ureditvenega območja.
(6) Pred nameravanim posegom v varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture, se o tem obvesti njegovega upravljavca zaradi zagotovitve nadzora in posebnih pogojev upravljavcev ter v izogib morebitnim poškodbam voda. V območju varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture je prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa. V varovalnem pasu prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane.
(7) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti.
(8) V fazi izdelave projektne dokumentacije se novo načrtovanim infrastrukturnim vodom določi ustrezne varovalne pasove.
17. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Obvozna cesta Drnovo s pločnikom in kolesarsko stezo bo priključena na krožišče v priključku Drnovo na glavni cesti G1-5/0335, nanjo pa se bo navezovala tudi cesta proti letališču Cerklje. Nagib nivelete v območju priključka na regionalno cesto in obvozno cesto Drnovo je dopusten do 3,5%.
Za zavijalce v poslovno cono oziroma asfaltno bazo se na odseku obvozne ceste v območju OPPN izvede tretji pas za zavijanje tako, da se na odseku predvideva karakteristični profil ceste v skupni širini 13.35 m in sicer: vozni pas 3 x 3.0 m, robni pas 2 x 0.25m, zelenica 1 x 1.5 m, dvosmerna kolesarska steza 1 x 2.25, pločnik 1 x 1.60 m, bankina 1.0 oziroma 0.5 m v 2. etapi – 1.50 m.
(2) Osrednja povezovalna cesta C1 širine voznega pasu 3,25 m in 0,25 m robnega pasu se navezuje na regionalno cesto R III–673 Drnovo–Križaj (odsek 673) v območju veljavnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Smednik–Krška vas. Po lokacijskem načrtu se priključitev nahaja na mestu priključka obstoječe poljske poti (deviacija poti 1-10B po LN avtoceste) nasproti obstoječega priključka avtocestne vzdrževalne baze Drnovo. Na regionalni cesti je že izveden tretji pas za leve zavijalce za potrebe obstoječega priključka do obstoječih objektov avtocestne vzdrževalne baze iz smeri Kostanjevice in za obstoječi priključek poljske poti iz smeri Krškega. Načrtovana je rekonstrukcija obstoječega križišča in predvideno štirikrako kanalizirano križišče. Razvrstilnega pasu na C1 ni treba izvesti.
(3) Prečne ceste C2, C3 in C4 s širino voznega pasu 3,25 m omejujejo ureditvene kareje in omogočajo dostop do posameznih gradbenih parcel območja. Prečne ceste C3 in C4 se na severu priključujejo na obvozno cesto Drnovo in tako omogočajo kar najboljšo prometno pretočnost cone.
(4) Križišča osrednje in prečnih cest C3 in C4 se lahko izvede tudi kot krožišča.
(5) Ob vseh javnih cestah se načrtuje enostranski hodnik za pešce min. širine 1,60 m brez arhitektonskih ovir za funkcionalno ovirane osebe. Hodnik za pešce ob C1 se naveže na načrtovani pločnik ob regionalni cesti, pri tem se upošteva dokumentacija – Ureditev pločnika ob R3-673/1340 Drnovo–Križaj od km 0,000 do km 0,460 (levo), izdelovalca PNZ d.o.o. Ljubljana.
(6) Uvozne in izvozne radije na lokacijah križanj in priključevanj načrtovanih javnih cest se dimenzionira za tovorna vozila s priklopnikom. Uvozne in izvozne radije priključkov posameznih načrtovanih gradbenih parcel na načrtovane javne ceste se dimenzionira v fazi izdelave posameznih PGD objektov glede na potrebe objekta.
(7) Obstoječo kategorizirano javno pot v območju OPPN predstavlja pot Drnovo–Petrol (JP2, ev. št. odseka 692771), ki poteka od naselja Drnovo do regionalne ceste R III-673 Drnovo–Križaj; odsek 673 (priključek nasproti avtocestne baze Drnovo). Poljska pot je v makadamski izvedbi, širine do 3 m. Odsek skozi ureditveno območje OPPN poteka po zemljišču s parc. št. 2636/1 k.o. Drnovo, in sicer od opuščene bencinske črpalke do odcepa poti s parc. št. 3002/1 k.o. Veliki Podlog, ki se priključuje nanjo iz smeri juga in služi za dostop do obstoječih kmetijskih zemljišč.
Poljska pot se v območju od opuščenega bencinskega servisa do priključka omenjene poti ukine. Ohranja se pot od priključitve na osrednjo povezovalno cesto OPPN na zahodu do opuščenega bencinskega servisa in se v nadaljevanju priključi na obstoječo pot, ki poteka izven zaščitne ograje avtoceste ob južni meji izven ureditvenega območja poslovne cone.
Obstoječa pot, ki služi za dostop do kmetijskih zemljišč, se prestavi na odseku, ki poteka izven zemljišča s parc. št. 3002/1 k.o. Veliki Podlog (ob skrajnem jugo-vzhodnem delu območja).
18. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Srednje napetostno omrežje (SN) in transformatorske postaje (TP): SN omrežje se načrtuje v okviru določenega infrastrukturnega koridorja v kabelski kanalizaciji. V smeri proti zahodu je možna navezava SN omrežja na obstoječo transformatorsko postajo TP avtocestna baza Drnovo. Na območju poslovne cone je možna poleg postavitev dveh dvojnih transformatorskih postaj glede na potrebe možna tudi postavitev več enojnih postaj v okviru posameznih gradbenih parcel. Planirana skupna moč je 4 MVA. Vse postaje se vzankajo v SN omrežje.
(2) Predmetno območje bo oskrbovano z električno energijo z izgradnjo novega odcepa iz obstoječe RTP Krško DES v Krškem, zgrajenim predvsem za potrebe celotne poslovne cone Drnovo. Vod bo pretežno potekal ob glavni cesti G1-5 do predvidene TP za potrebe naselja Drnovo ob lokalni cesti LC 191130 Drnovo–Krška vas. Od TP za naselje Drnovo SN bo odcep za potrebe PC Drnovo – vzhod potekal v smeri juga do ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta PC Drnovo – vzhod, oziroma obeh predvidenih TP Drnovo – vzhod I in TP Drnovo – vzhod II v ureditvenem območju ob osrednji povezovalni cesti. Predmetni odcep iz obstoječe RTP Krško do obeh TP ni predmet tega OPPN.
(3) Nizkonapetostno omrežje: Glavna trasa kabelske kanalizacije NN omrežja bo potekala ob robu osrednje ceste cone. Od tu bo potekal razvod kabelske kanalizacije manjših kapacitet ob ostalih cestah do posameznih gradbenih parcel. Na glavno vejo so predvidene navezave do transformatorskih postaj. Trase nizko napetostnih kablovodov bodo potekale območju infrastrukturnih koridorjev, kabli bodo položeni v cevi kabelske kanalizacije.
(4) Javna razsvetljava: Območje poslovne cone se opremi z javno razsvetljavo v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest. Namen javne razsvetljave je osvetlitev javnih cestnih površin in pločnika. Pri projektiranju se uporabi standardne tipske elemente razsvetljave. Predvidena je enostranska postavitev stebrov. Trase nizko napetostnih kablovodov javne razsvetljave bodo potekale območju infrastrukturnih koridorjev o predvidenih pločnikih. Uskladi se obstoječo ureditev cestne razsvetljave z načrtovano osvetlitvijo križišč in Poslovne cone z upoštevanjem Priporočil SDR-Cestna razsvetljava PR 5/2.
19. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Minimalni vstopni tlak v predvidenem distribucijskem plinovodnem omrežju znaša 0,5 bar. Nazivni tlak v plinovodnem omrežju je 4 bar. Minimalni računski tlak za dimenzioniranje plinomera je 1 bar.
(2) Predvidena je priključitev plinovodnega omrežja cone na obstoječo traso plinovoda, ki poteka v območju avtocestne baze Drnovo ob regionalni cesti. Priključitev se izvede s prečkanjem regionalne ceste, podboj od mesta navezave do cone je treba izvršiti v zaščitni cevi. Predvideno je plinovodno omrežje poslovne cone do 4 bar. Trase plinovodov potekajo v sklopu javnih infrastrukturnih koridorjev tako, da bo možno priključevanje vseh predvidenih objektov na območju predmetne poslovne cone. Dimenzija plinovodov je PE 125. Na vsakem odseku se predvidi zaporno pipo in na koncu vsake linije izpušno mesto. Izpuh mora biti izveden v jašku, ki je zasut s peskom do izpušne pipe. Jašek mora biti pokrit s pokrovom. Globina vkopa mora biti minimalno 1,0 m pod cestiščem ali pod pločnikom.
(3) Upošteva se varnostni pas obstoječega transportnega distribucijskega plinovoda 8 bar (Krško–Brežice), ki znaša 5 m na vsako stran plinovoda. Prav tako se predvidi zaščito plinovoda 8 bar v območju križanja obvozne ceste Drnovo in ga po potrebi prestavi. Minimalni horizontalni odmik za vse načrtovane objekte in komunalno infrastrukturo od transportnega distribucijskega plinovoda Krško–Brežice naj znaša 2 m, vertikalni odmik pri križanjih pa vsaj 0,5 m.
(4) Plinovodno omrežje cone se bo preko povezovalnega plinovoda priključilo na obstoječe plinovodno omrežje pri naselju Drnovo. Trasa plinovoda bo potekala 2 m od obstoječega plinovoda 8 bar ob zahodni strani.
(5) V varnostnem pasu plinovoda in priključnih plinovodov, ki za plinovode z največjim delovnim tlakom do vključno 5 bar, znaša 2 m na vsako stran plinovoda, se gradbeni posegi lahko opravljajo samo pod stalnim nadzorom pooblaščenega upravljavca plinovoda. Pred gradbenim posegom je potrebno od pooblaščenega upravljavca plinovoda pridobiti tudi soglasje za poseg v varnostni pas plinovoda oziroma priključnih plinovodov. V bližini plinovoda in priključnega plinovoda ni dovoljen strojni izkop ali miniranje ter trajno odlaganje ali posnetje materiala nad njim, prav tako čez plinovod izven cestišča ni dovoljen transport za težka vozila brez dovoljenja upravljavca.
20. člen
(kanalizacija za odvajanje komunalnih odpadnih vod)
(1) Predvidena kanalizacija za odvajanje komunalnih odpadnih voda se v območju Obvozne ceste Drnovo priključuje na priključni kanalizacijski vod s črpališčem in tlačnim vodom.
(2) Kanalizacija območja OPPN se bo preko priključnega kanalizacijskega voda priključila na predviden sistem fekalne kanalizacije s čistilno napravo po programu »ISPA« na območju naselja Drnovo, ki ni predmet tega OPPN.
(3) Kanalizacija je predvidena v vodotesni izvedbi, z revizijskimi jaški na vseh lomih trase in spremembah profila cevi.
(4) V času izgradnje cone do priključitve kanalizacije za odvajanje odpadnih vod cone na čistilno napravo, je možna izgradnja zaprtih nepretočnih in nepropustnih greznic na praznjenje z odvozom na centralno čistilno napravo. Po priključitvi območja OPPN na kanalizacijo s ČN se objekte obvezno priključi na kanalizacijsko omrežje, začasne greznice pa poruši.
21. člen
(tehnološke odpadne vode)
Tehnološke odpadne vode se očisti v okviru posameznih gradbenih parcel objektov pred izpustom v nepretočne in neprepustne greznice na praznjenje z odvozom na centralno čistilno napravo. V PGD posameznega objekta se kvantitativno in kvalitativno določi količine tehnoloških odpadnih voda.
22. člen
(kanalizacija za odvajanje padavinske vode)
(1) Padavinske odpadne vode s parkirišč, cest in drugih utrjenih povoznih površin, prečiščene na lovilcih olj in padavinske odpadne vode s streh, se spelje v ponikovalnice. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1,0 m nad najvišjo gladino podtalnice.
(2) Vse padavinske vode s streh in potencialno onesnažene padavinske odpadne vode načrtovanih objektov se ponika v okviru posameznih gradbenih parcel. Odvajanje odpadnih padavinske odpadne vode se predvidi preko zadrževalnikov. Pri izračunu volumna zadrževalnika se upošteva 5 minutno intenziteto padavin v trajanju 15 minut s povratno dobo dveh let, ki znaša 252 l/s/ha (povprečna vrednost med nalivom hidrometeorološke postaje Planina nad Sevnico in Gornji Lenart).
(3) Padavinske odpadne vode načrtovanih javnih prometnih površin se ponika na treh določenih lokacijah parcel za infrastrukturne objekte ob južni meji OPPN preko zadrževalnikov. Pri izračunu volumna zadrževalnika se upošteva 15-minutno intenziteto padavin v trajanju 15 minut s povratno dobo dveh let, ki znaša 161 l/s/ha (povprečna vrednost med nalivom hidrometeorološke postaje Planina nad Sevnico in Gornji Lenart).
(4) Iz PGD mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
23. člen
(vodovod)
(1) Poslovna cona se preko povezovalnega vodovoda iz DLTŽ DN 150, ki bo potekal ob južni strani nove predvidene cestne povezave Drnovo–Cerklje, priključi na vodovod DLTŽ DN 150 Krško polje; odsek: Beli breg–Kerinov grm, ki poteka po desni strani lokalne ceste Drnovo–Gorica. Obstoječe vodovodno omrežje se napaja iz črpališča Beli breg, tlak v omrežju znaša ca. 4,5 bara. Pred začetkom projektiranja se preverijo hidravlične in tlačne razmere v obstoječem vodovodnem omrežju, izdela ustrezna hidravlična analiza, s katero se ugotovi potreba po pitni in požarni vodi. Pri tem se upošteva predvidena gostota zaposlenosti na ha in predvidena poraba tehnološke in pitne vode na zaposlenega na dan. V primeru, da hidravlična analiza pokaže, da obstoječe vodovodno omrežje ni sposobno zagotavljati zadostnih potreb po pitni in požarni vodi, se izvede rekonstrukcija omrežja in vključi črpališče Brege v sistem vodooskrbe na omenjenem področju.
(2) Vodovodno omrežje na območju Poslovno cone Drnovo – vzhod poteka v območju infrastrukturnih koridorjev in se predvidi v obliki zanke, da se omogoči kroženje in prepreči zastaranje vode v omrežju.
(3) Na celotnem območju se predvidi hidrantno omrežje v skladu z veljavno zakonodajo. Hidranti se izvedejo izključno v nadzemni izvedbi.
(4) Vsi objekti morajo imeti izvedene vodomerne jaške izven objektov na vedno dostopnem mestu. Izvedba na parkirnih in prometnih površinah ni dovoljena. V primeru izvedbe poslovno-stanovanjskih objektov se v vodomerni jašek namestita ločena obračunska vodomera.
24. člen
(omrežje zvez)
(1) Optično telekomunikacijsko omrežje poteka v okviru načrtovanih infrastrukturnih koridorjev, čemur se prilagodi projektna dokumentacija telekomunikacijskih priključkov posameznih objektov z notranjimi instalacijami posameznih objektov. Priključek bo uporabnikom omogočal vse telekomunikacijske storitve neodvisno od vrste dovodnega prenosnega medija.
(2) Investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo(upoštevati minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220V).
(3) Obstoječe TK omrežje (medkrajevni optični kabel K-240 in K-430, MK K-15 ter KKO) se ustrezno zaščiti.
25. člen
(odpadki)
(1) Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja, ki so postavljeni na ekoloških otokih ali lastnih gradbenih parcelah in se redno odvažajo na komunalno deponijo. V sklopu cone se uredijo ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov v sklopu parcel infrastrukturnih objektov, lociranih ob južni meji cone.
(2) Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki in dr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
(3) Odpadki se zbirajo, deponirajo in odvažajo na deponijo v skladu z veljavnim občinskim odlokom, po katerem se morajo vsi povzročitelji vključiti v redno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov.
(4) Število, tip in vrsto posod za odpadke določi upravljavec odvoza odpadkov. Odjemna mesta se locira največ 5 m od transportne poti vozila za odvoz odpadkov. Odjemno mesto za posodo za odpadke mora biti izveden v skladu s predpisi s področja urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko-tehničnim, ter požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjenje kulturne dediščine
26. člen
(kulturna dediščina)
(1) Celotno območje Poslovne cone Drnovo – vzhod se nahaja na arheološkem območju 128* Drnovo – Arheološko najdišče Neviodunum, ki je tudi vpisano v Registru nepremične kulturne dediščine. Zavod za varovanje kulturne dediščine Slovenije, območna enota Ljubljana je v aprilu 2006 izvedel širše predhodno arheološko raziskovanje terena ter v času od 4.–18. 7. 2007 arheološka sondiranja. Na podlagi dobljenih rezultatov teh predhodnih arheoloških raziskav, je treba pred gradnjo ali drugimi posegi izvesti zaščitne arheološke raziskave, katerih stroške krije investitor. Za raziskavo je potrebno pridobiti soglasje ministra skladno s predpisi varstva kulturne dediščine.
(2) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje:
– pred pričetkom gradnje je potrebno obvestiti pristojen zavod za spomeniško varstvo,
– v času gradnje je potreben arheološki nadzor.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave
27. člen
(varstvo podtalnice in vodnih virov)
(1) Po veljavnem Odloku o varstvu podzemne pitne vode na območju varstvenih pasov črpališča vodovoda Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/85), se območje poslovne cone Drnovo – vzhod nahaja izven vodovarstvenih območij. V skladu s planskim aktom se območje nahaja na območju varovanja podtalnice Krškega polja nahaja na vodovarstvenem območju varovanja podzemne pitne vode na varstvenih pasovih črpališča vodovoda Krško, in sicer v 3. vodovarstvenem pasu (širši varstveni pas). Na podlagi strokovne podlage »Vpliv poslovnih con Drnovo – Velika vas in Drnovo vzhod na črpališči Drnovo in Brege«, (Geoko, d.o.o., Lj., sept. 2006) na kvaliteto podzemne vode črpališč Drnovo in Brege ne vpliva predvidena cona. Izvedene simulacije toka podzemne vode z matematičnim modelom vodonosnika Krškega polja, podzemna voda iz območja PC Drnovo – vzhod ne odteka v smeri črpališč.
(2) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja se za načrtovane objekte pridobi vodno soglasje, skladno s prilogo 1 »Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06)«. Objekti označeni z oznako + so dovoljeni, za objekte z oznako pd štejemo, da je njihov vpliv na vodni režim preverjen z omenjeno študijo). Objekte, označene z oznako pip, se v ureditvenem območju poslovne cone ne načrtuje.
(3) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje:maksimalna kota izkopa za temelje mora biti nad koto nivoja podzemne vode, ki se po obstoječih podatkih nahaja na koti od 150 do 150,5 m n.v.),
– v čim večji meri naj se za začasne prometne in gradbene površine (začasna odlagališča) uporabijo obstoječe infrastrukturne površine (ceste, parkirišča): te naj se določijo v načrtu organizacije ureditve gradbišča, ki ga izvajalec pripravi (in investitor potrdi) pred izvajanjem del,
– oskrba delovnih strojev in naprav z gorivom in morebitna manjša vzdrževalna dela (dolivanje olja) morajo biti opravljena na utrjenih površinah, opremljenih z lovilci olj. Te površine morajo biti določene v načrtu organizacije ureditve gradbišča;
– transportni in gradbeni stroji, ki se bodo uporabljali med gradnjo morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani.
(4) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja:
– odvajanje odpadnih padavinske odpadne vode se predvidi preko zadrževalnikov v skladu z drugim in tretjim odstavkom 22. člena,
– v primeru skladiščenja, pretakanja ali odlaganja nevarnih snovi je potrebna betonska podlaga na predhodno pripravljeni zaščitni podlagi (tampon),
– pretakalne, skladiščne, odlagalne in druge manipulacijske površine naj bodo obrobljene z betonskimi robniki,
– odvodnjavanje pretakalnih, skladiščnih in asfaltiranih površin naj se vrši preko usedalnika (peskolova) v ustrezno dimenzioniranimi lovilci olj,
– upravljavec ali lastnik mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika vseh čistilnih naprav in lovilcev olj,
– prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov (usedline in gošče iz lovilcev olj) v tla in s tem posredno v podtalnico, nevarne kemikalije naj se skladiščijo le v originalni embalaži, ki je ustrezno označena, v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje nevarnih kemikalij (ime nevarne kemikalije, oznaka nevarnosti …);
– travnate površine naj bodo od voznih površin fizično ločene (nameščene ustrezne prepreke) tako, da z motornimi vozili ne bo možno manipulirati po njih. Ob takšni ureditvi tal se možnosti onesnaženja tal in podtalnice zaradi razlitja olj ali goriva občutno zmanjša.
(5) Skladno z Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06) je potrebno za spremljanje stanja okolja vzorčiti podtalno vodo za kemijske in mikrobiološke analize. Vzdrževati se mora redni nadzor nad vodenjem obratovalnih dnevnikov naprav za preprečevanje onesnaženja (lovilci olj, odlagališča in skladišča nevarnih snovi).
28. člen
(varstvo tal)
(1) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva.
(2) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje, ki jih morajo upoštevati investitorji in izvajalci del med gradnjo:
– posegi v tla naj se izvaja le v območju OPPN,
– pri odrivih zemlje je potrebno zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za prekritje,
– po končanem posegu je treba ustrezno odstraniti vse odpadke in teren urediti/rekultivirati,
– prepreči se nenadzorovan vnos odpadkov v tla in njihovo odlaganje v naravno okolje,
– investitor mora na gradbišču zagotoviti začasno skladiščenje odpadkov ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov in le te oddati pooblaščenemu izvajalcu,
– izdelati je treba načrt ravnanja z odpadki in izvajati ravnanje z odpadki v skladu z omenjenim načrtom,
– na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla,
– v primeru razlitja nevarnih snovi je potrebno lokacijo takoj sanirati.
(3) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja, ki jih mora upoštevati upravitelj cone oziroma pooblaščeno podjetje:
– ustrezno se ravna z nevarnimi snovmi v skladu s predpisi (skladiščenje, parkirišča opremljena z lovilci olj, ustrezno ukrepanje v primeru nesreč),
– redno pregledovati in čistiti lovilce olj ter voditi obratovalni dnevnik;
– Posamezni lastniki so dolžni pregledovati lovilce olj tudi v garažah in privatnih voznih in parkirnih površinah. O tem je potrebno voditi dnevnike,
– preprečit se nenadzorovan vnos odpadkov v tla,
– uredi se odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
– vse nevarne odpadke (odpadne gošče iz lovilcev olj, lovilcev maščob, iztrošene jeklenke tehničnih plinov, embalažo onesnaženo z nevarnimi kemikalijami …) je treba oddati organizaciji, ki je pooblaščena za ravnanje s tovrstnimi odpadki,
– uredi se ločeno zbiranje komunalnih odpadkov znotraj OPPN in odvoz na odlagališče,
– uredijo se ekološki otoki.
(4) Za spremljanje stanja okolja mora investitor od pooblaščene organizacije, ki ji bo predajal nevarne odpadke zahtevati potrditev evidenčnega lista o predaji odpadkov in jih arhivirati za pet let, kot to določa Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03, 41/04 – ZVO-1).
(5) Po omenjenem pravilniku mora povzročitelj, pri katerem v enem letu nastane več kot 200 kg nevarnih odpadkov izdelati načrt gospodarjenja z odpadki.
29. člen
(varstvo zraka)
(1) Na podlagi Sklepa o določitvi območja in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/03) spada obravnavana lokacija v območje SI 2 (območje Koroške, Savinjske doline, Zasavja in Posavja). Za območje SI 2 je ugotovljena I. stopnja onesnaženosti. To pomeni, da prihaja do občasnih preseganj dovoljenih vrednosti predvsem z onesnaževali SO2. Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavno zakonodajo.
(2) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(3) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje, ki jih morajo upoštevati investitorji in izvajalci del med gradnjo:
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni mehanizaciji in transportnih sredstvih,
– uporaba tehnično brezhibne mehanizacije in transportnih sredstev,
– izvajanje rednega vzdrževanja in čiščenja cest, posebno v poletnih mesecih naj se gradbišče moči z vodo,
– preprečevati je treba emisije prahu iz začasnih (manjših) deponij gradbenih odpadkov,
– s koles kamionov naj se pri izhodu iz gradbišča odstrani blato ali prašni delci, sipki tovori se pri transportu po javnih prometnih površinah prekrivajo,
– med gradnjo objekta in urejanjem območja je treba zagotoviti čim manjše emisije v zrak iz delovnih strojev in emisije zaradi prašenja.
(4) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja, ki jih mora upoštevati upravitelj cone oziroma pooblaščeno podjetje ali posamezni lastnik:
– vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami,
– redno se vzdržujejo ogrevalne naprave,
– preprečujejo se emisije prahu iz skladiščnih prostorov objektov.
30. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje, ki jih morajo upoštevati investitorji in izvajalci del med gradnjo:
– pri urejanju območja OPPN naj se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni stroji in naprave,
– vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani. Stroji, ki so bili dani v promet ali uporabo, morajo biti označeni z vidno in trajno oznako CE o skladnosti in zajamčeno ravnjo zvočne moči ter opremljeni z ES izjavo o skladnosti.
(2) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja, ki jih mora upoštevati upravitelj cone oziroma pooblaščeno podjetje ali posamezni lastnik:
– vsi prostori znotraj OPPN v katerih bodo nameščeni hrupnejši agregati, naj se protihrupno izolirajo,
– v obravnavano območje OPPN se lahko umeščajo le dejavnosti, ki dosegajo IV stopnjo varstva pred hrupom,
– v primeru, ko je nivo hrupa v okolju že dosegel ali presegel dovoljeno raven, je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv zunanjega hrupa tako, da v prostorih ne presega dovoljene ravni, oziroma če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa in/ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje,
– vse naprave, ki so vir hrupa morajo imeti ustrezne certifikate,
– izvajajo se občasne meritve hrupa prometa na dovozni cesti.
31. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Transformatorske postaje in obstoječa bazna postaja na telekomunikacijskem stolpu predstavljajo nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njihovo obratovanje se morajo upoštevati veljavni predpisi s tega področja.
(2) Ob umeščanju načrtovanih objektov ob virih sevanja se upošteva veljavne predpise s tega področja.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
32. člen
(obramba in zaščita)
(1) Najvišji deli objektov (vključno s klimatskimi napravami, antenami, dimniki ipd.) zgrajenih na obravnavanem območju ne smejo presegati nadmorske višine 197 m.n.m.
(2) Izžarevanje morebitnih uporabljenih laserskih naprav je, v skladu z določili iz priloge 14 k Čikaški konvenciji (ICAO), ki se nanašajo na zaščitne zone laserske svetlobe, omejeno na 5 nW/cm2.
(3) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. Soglasje je potrebno pridobiti tudi za vsakršno uporabo laserskih naprav, ki bi presegale navedeni prag 5nW/cm2.
33. člen
(seizmološke zahteve)
(1) Objekte je treba graditi po pogojih, predvidenih za območje (spodnjeposavsko – kozjansko potresno območje). Pri načrtovanju nove zazidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati določila pravilnikov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli – Cancan – Seiberg. Pri graditvi objektov (poslovni in stanovanjski objekti, v katerih dela ali stanuje več kot 20 ljudi) je obvezna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje objekta nanjo.
(2) Debelina plošče mora biti najmanj 16 cm. Pri obtežitvi plošče nad kletjo se poveča koristna obtežitev še z dodatnim 2.0 kN / m2 in v tem primeru se lahko za vse komponente vektorja obremenitve upošteva skupni varnostni faktor 1.1.
34. člen
(požar)
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Prometni sistem cest in peš poti znotraj cone mora omogočati dostop do objektov z vseh strani, zaradi zagotavljanja dostopa za intervencijska vozila in za razmeščanje opreme za gasilce.
(3) Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
(4) Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti, so dolžni pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje oppn
35. člen
(etapnost gradnje)
Poseganje v prostor na območju poslovne cone je vezano na izgradnjo prometne in komunalno energetske infrastrukture, v skladu s sprejetim programom opremljanja zemljišč za gradnjo. Do izgradnje načrtovanega celotnega cestnega in komunalno energetskega omrežja industrijske cone, je možno stavbe in gradbeno inženirske objekte graditi fazno. Etapnost izgradnje objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta ter da je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
36. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu OPPN -ju.
37. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Priključevanje poslovne cone na obstoječo javno infrastrukturo, določeno v 5. členu tega odloka, se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem odlokom, pod pogoji in s soglasjem upravljavcev teh vodov.
(2) Po izgradnji plinovodnega omrežja cone je nanj obvezna priključitev vseh objektov v območju cone, razen, če se objekt oskrbuje z načinom, ki sledi napredku tehnike.
(3) Dopustno je odstopanje poteka infrastrukturnih objektov (razen cest) znotraj cone, če gre za ustreznejše rešitve, ki ne onemogočajo gradnje in razvoja načrtovanih objektov po pogojih tega odloka, ob upoštevanju vseh varstvenih ukrepov in pogojev, ki so določeni za posamezne vode z veljavnimi predpisi.
(4) Dovoljena so manjša odstopanja od zakoličbenih točk gradbenih parcel in javnega dobra v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve tega Odloka se za ureditveno območje tega občinskega podrobnega prostorskega načrta šteje, da so spremenjene in dopolnjene sestavine Odloka o UN Asfaltna baza Drnovo (Uradni list RS, št. 69/99 in 57/06) v tistem delu, kjer ureditve tega odloka posegajo v njegovo območje.
39. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem občinskega podrobnega prostorskega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
40. člen
(vpogled)
Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Krško ter Krajevni skupnosti Krško polje.
41. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-10/2006-O502
Krško, dne 24. novembra 2008
Župan
Občine Krško
Franc Bogovič l.r.