Uradni list

Številka 107
Uradni list RS, št. 107/2008 z dne 14. 11. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 107/2008 z dne 14. 11. 2008

Kazalo

4588. Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu, stran 14070.

Na podlagi 10. in 11. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o neposrednih plačilih v kmetijstvu
I. SPLOŠNO
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba določa nacionalno ovojnico, uveljavljanje plačilnih pravic, upravljanje z nacionalno rezervo, proizvodno vezana plačila in druge sheme pomoči za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L št. 270 z dne 21. 10. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1009/2008 z dne 9. oktobra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (ES) o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 276 z dne 17. 10. 2008, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1782/2003/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 795/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 141 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 319/2008 z dne 7. aprila 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 795/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, ter Uredbe (ES) št. 796/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 95, z dne 8. 4. 2008, str. 63) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 795/2004/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslova IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin (UL L št. 345 z dne 20. 11. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1548/2007 z dne 20. decembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1973/2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi z shemami podpor, iz naslova IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin (UL L št. 337 z dne 21. 12. 2007, str. 71) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1973/2004/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega ter kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 141 z dne 30. 4. 2004, str. 18), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 319/2008 z dne 7. aprila 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 795/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, ter Uredbe (ES) št. 796/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 95 z dne 8. 4. 2008, str. 63) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 796/2004/ES).
2. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. plačilna pravica je pravica do plačila na hektar upravičene površine, do katerega je upravičeno kmetijsko gospodarstvo;
2. regionalno plačilo je plačilo na hektar upravičene površine, enotno za celo državo;
3. dodatek za mleko je plačilo na posamezno kmetijsko gospodarstvo, določeno na podlagi skupne individualne referenčne količine na dan 31. marca 2007;
4. dodatek za sladkor je plačilo na posamezno kmetijsko gospodarstvo, določeno na podlagi ugotovljenih hektarjev sladkorne pese, za katere so imeli predelovalci v letu 2006 podpisano pogodbo o odkupu sladkorne pese;
5. dodatek za sektor govedoreje je plačilo na posamezno kmetijsko gospodarstvo, določeno na podlagi odobrenih premij za govedo v referenčnem letu 2006;
6. upravljanje z nacionalno rezervo je namenjeno za reševanje pritožb in posebnih razmer iz 18. člena te uredbe;
7. nacionalna rezerva je del nacionalne ovojnice, ki je namenjena reševanju posameznih sektorjev v težavah iz tretjega odstavka 71.d člena Uredbe 1782/2003/ES, kmetom, ki se znajdejo v posebnih razmerah iz drugega odstavka 71.d člena Uredbe 1782/2003/ES, in kmetom na območjih, ki so predmet prestrukturiranja in ali razvojnih programov iz sedmega odstavka 71.d člena Uredbe 1782/2003/ES.
3. člen
(pristojni organ)
Za izvajanje ukrepov, določenih v tej uredbi, je pristojna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija).
4. člen
(nacionalna ovojnica)
(1) Nacionalna ovojnica je skupni znesek sredstev, določen na podlagi referenčnih količin in kvot iz Pristopne pogodbe Republike Slovenije k Evropski uniji ter ukrepov neposrednih plačil iz Priloge I Uredbe 1782/2003/ES, ki so uporabljena pri izračunu nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII a Uredbe 1782/2003/ES. Višina nacionalne ovojnice v posameznem letu je določena s predpisom Evropske komisije.
(2) Nacionalna ovojnica se nameni za:
– uveljavljanje plačilnih pravic,
– dodatno plačilo za poseben način reje in izboljšanje kakovosti v skladu z 69. členom Uredbe 1782/2003/ES,
– upravljanje z nacionalno rezervo,
– posebno premijo za bike in vole,
– premijo in dodatno premijo za ovce in koze,
– neposredno plačilo na površino hmeljišča v obdelavi.
(3) V nacionalno ovojnico se ne vključujejo naslednje sheme pomoči/podpor:
– pomoč za stročnice,
– pomoč za energetske rastline,
– podpora za pridelovanje lupinarjev.
5. člen
(razdelitev nacionalne ovojnice)
(1) V skladu s 4. členom Uredbe 795/2004/ES se iz nacionalne ovojnice najprej izločijo sredstva za naslednja proizvodno vezana plačila:
– posebne premije za bike in vole iz 19. člena te uredbe,
– premije za ovce in koze iz 24. člena te uredbe,
– neposredno plačilo na površino hmeljišča v obdelavi iz 26. člena te uredbe,
– dodatno plačilo za poseben način reje in izboljšanje kakovosti v skladu z 69. členom Uredbe 1782/2003/ES iz 20. člena te uredbe.
(2) Za nacionalno rezervo, namenjeno dodatku za mleko iz 15. člena te uredbe, dodatku za sladkor iz 16. člena te uredbe, dodatku za sektor govedoreje iz 17. člena te uredbe in upravljanju z nacionalno rezervo iz 18. člena te uredbe, se iz nacionalne ovojnice namenijo sredstva, ki se izračunajo kot razlika med celotno nacionalno ovojnico in vsoto sredstev za ukrepe iz prejšnjega odstavka, pomnožena s faktorjem 0,29.
(3) V primeru, da skupna višina zahtevkov za namene iz prejšnjega odstavka preseže znesek nacionalne rezerve, se vrednost plačilnih pravic iz 14. člena te uredbe sorazmerno zniža. Če pa je skupni znesek nacionalne rezerve za izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka neizkoriščen, se ta del uporabi za sorazmerno zvišanje vrednosti regionalnega plačila iz 14. člena te uredbe.
(4) Preostali del nacionalne ovojnice se nameni za regionalno plačilo.
II. PLAČILNE PRAVICE
6. člen
(plačilna pravica)
(1) Plačilna pravica je sestavljena iz regionalnega plačila, lahko pa tudi iz dodatkov, ki izhajajo iz nacionalne rezerve: iz dodatka za mleko oziroma dodatka za sladkor oziroma dodatka za sektor govedoreje oziroma dodatka iz nacionalne rezerve iz druge in iz tretje alinee prvega odstavka 18. člena te uredbe.
(2) Plačilna pravica za praho je enaka regionalnemu plačilu.
(3) Plačilna pravica brez upravičenih površin je plačilna pravica, določena na podlagi dodatka za mleko iz 15. člena te uredbe oziroma dodatka za sektor govedoreje iz 17. člena te uredbe.
7. člen
(upravičene površine za uveljavljanje plačilnih pravic)
(1) Za uveljavljanje plačilnih pravic so upravičena kmetijska zemljišča v uporabi, ki imajo naslednje vrste rabe:
– 1100 – njiva;
– 1160 – hmeljišče;
– 1230 – oljčnik;
– 1300 – trajni travnik;
– 1321 – barjanski travnik;
– 1221 – intenzivni sadovnjak;
– 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak (obvezna je dvonamenska raba – košnja ali paša in pridelava sadja, gostota sajenja je več kot 50 in največ 200 dreves/ha, visokodebelna drevesa);
– 1190 – rastlinjak;
– 1180 – trajne rastline na njivskih površinah (vključno s sadnimi, okrasnimi in gozdnimi drevesnicami, nasadi matičnih rastlin, trsnicami);
– 1212 – matičnjaki;
– 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;
– 1211 – vinograd.
(2) Kmetijska zemljišča iz prejšnjega odstavka morajo biti vpisana v RKG.
8. člen
(upravičenci za uveljavitev plačilnih pravic)
(1) Upravičenci za uveljavitev plačilnih pravic in plačilnih pravic za praho so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leti 2007 in 2008 prejeli plačilne pravice oziroma jih pridobijo s prenosom (v nadaljnjem besedilu: nosilec kmetijskega gospodarstva) in na teh površinah opravljajo kmetijsko dejavnost.
(2) Od leta 2009 dalje se plačilne pravice dodeljujejo le iz nacionalne rezerve v skladu z 18. členom te uredbe.
9. člen
(vrednost plačilnih pravic)
(1) Vrednost plačilnih pravic, dodeljenih za leto 2007, je vsota regionalnega plačila iz 14. člena te uredbe in morebitnega dodatka za mleko iz 15. člena te uredbe, dodatka za sladkor iz 16. člena te uredbe, dodatka za sektor govedoreje iz 17. člena te uredbe in dodatka za posebne razmere iz druge in tretje alinee prvega odstavka 18. člena te uredbe.
(2) Vrednost plačilne pravice za praho je enaka višini regionalnega plačila iz 14. člena te uredbe.
(3) Vrednost plačilnih pravic, dodeljenih za leto 2008, je enaka višini regionalnega plačila.
(4) Zgornja vrednost posamezne plačilne pravice z dodatki je lahko največ 5.000 eurov/ha.
10. člen
(uveljavitev plačilnih pravice za praho)
Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2007 prejeli plačilne pravice za praho, so upravičeni do izplačila plačilnih pravic za praho ne glede na proizvodnjo, ki jo opravljajo na površinah, s katerimi uveljavljajo plačilne pravice za praho, saj je stopnja prahe 0%.
11. člen
(izkoriščenost plačilnih pravic)
Neizkoriščena plačilna pravica in plačilna pravica za praho se razen zaradi višje sile in zaradi izjemnih okoliščin iz četrtega odstavka 40. člena Uredbe 1782/2003/ES izločita v nacionalno rezervo v skladu s 45. členom Uredbe 1782/03/ES in z 8. členom Uredbe 795/2004/ES.
12. člen
(prenos plačilnih pravic)
(1) Plačilne pravice in plačilne pravice za praho se lahko prenašajo z zemljiščem ali brez zemljišča med nosilci kmetijskih gospodarstev, vpisanih v RKG.
(2) Prenos plačilnih pravic in plačilnih pravic za praho se izvaja v skladu s 46. členom Uredbe 1782/2003/ES in s 25. členom Uredbe 795/2004/ES.
(3) Prenos plačilnih pravic in plačilnih pravic za praho se prijavi v obdobju od 15. septembra do 15. januarja.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko zahtevek za prenos plačilnih pravic zaradi dedovanja ali ukinitve kmetijskega gospodarstva vloži kadarkoli med letom.
(5) Zakup plačilnih pravic in plačilnih pravic za praho je možen le skupaj z zakupom ustreznega števila upravičenih površin iz prvega in drugega odstavka 7. člena te uredbe.
(6) Obrazec za prenos plačilnih pravic iz tretjega in četrtega odstavka tega člena pripravi in objavi na spletni strani agencija.
13. člen
(pogoji za izplačilo plačilnih pravic)
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do izplačila plačilnih pravic za upravičene površine iz 7. člena te uredbe, če:
– so površine kmetijskih zemljišč, za katere kmetijsko gospodarstvo uveljavlja plačilne pravice, vpisane v RKG na tem kmetijskem gospodarstvu na dan 15. maja tekočega leta;
– najmanjša površina kmetijske parcele, določene v točki (1a) 2. člena Uredbe 796/2004/ES, za katerega se lahko uveljavi izplačilo plačilnih pravic, znaša 0,1 ha;
– je površina, ki se uveljavlja s plačilno pravico za praho, široka najmanj 5 m in velika najmanj 0,05 ha;
– najmanjša ugotovljena skupna površina posameznega kmetijskega gospodarstva za izplačilo plačilnih pravic znaša 0,30 ha.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do izplačila plačilne pravice za površino, na kateri prideluje konopljo, če:
– strnjena površina za konopljo z oznako KN 5302 10 00 na posameznem GERK-u znaša najmanj 0,30 ha;
– izpolnjuje pogoj iz prve alinee prejšnjega odstavka;
– je v skladu s predpisom, ki ureja pogoje za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje, pridobil dovoljenje za gojenje konoplje, gojene za vlakna;
– ima posejane sorte konoplje iz Priloge II Uredbe/796/2004/ES.
(3) Pri ugotovitvi upravičene površine na podlagi administrativne kontrole se za izplačilo plačilnih pravic za pozicijsko ujemanje s prijavljeno površino upošteva toleranca v vrednosti enega metra. Če je pozicijsko ujemanje zunaj meja tolerance, velja kot upravičena površina dejansko ugotovljena upravičena površina.
(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva se opredeli glede uveljavljanja vrstnega reda plačilnih pravic.
III. REGIONALNO PLAČILO
14. člen
(višina regionalnega plačila)
Višina regionalnega plačila je enaka višini regionalnega plačila, ki je določeno za leto 2008.
IV. DODATKI K REGIONALNEMU PLAČILU
15. člen
(dodatek za mleko)
(1) Dodatek za mleko je lahko sestavni del plačilne pravice iz prvega odstavka 6. člena te uredbe. V skladu s tretjim odstavkom 71.d člena Uredbe 1782/2003/ES in s 30. členom Uredbe 795/2004/ES so nosilci kmetijskih gospodarstev prejeli dodatek za mleko za individualno referenčno količino mleka na dan 31. marca 2007, ki znaša 80% seštevka mlečne premije in dodatnega plačila za mleko iz 95. in iz 96. člena Uredbe 1782/2003/ES.
(2) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2007 prejeli dodatek za mleko brez upravičenih površin, morajo upoštevati pogoj ohranitve kmetijske dejavnosti iz 71.m člena Uredbe 1782/2003/ES.
(3) Za izpolnitev pogoja iz prejšnjega odstavka se za govedo uporabijo podatki iz Centralnega registra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) tako, da se izračuna aritmetično povprečni GVŽ goveda na kmetijskem gospodarstvu iz stanja GVŽ na dan 15. januarja, na dan 15. maja in na dan 15. septembra, za drobnico pa se upoštevajo podatki iz B obrazca zbirne vloge, iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče koledarsko leto (v nadaljnjem besedilu: zbirna vloga).
16. člen
(dodatek za sladkor)
Dodatek za sladkor je lahko sestavni del plačilne pravice iz 6. člena te uredbe. V skladu z 71.d členom Uredbe 1782/2003/ES in z 48.e členom Uredbe 795/2004/ES so nosilci kmetijskih gospodarstev prejeli dodatek za sladkor za pogodbeno pridelavo sladkorne pese v referenčnem letu 2006.
17. člen
(dodatek za sektor govedoreje)
(1) Dodatek za sektor govedoreje je lahko sestavni del plačilne pravice iz 6. člena te uredbe. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2006 prejeli premijo v skladu z Uredbo o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso (Uradni list RS, št. 10/05, 21/05, 48/05, 113/05, 52/06 in 99/06), so prejeli dodatek za sektor govedoreje v skladu s tretjim odstavkom 71.d člena Uredbe 1782/2003/ES.
(2) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so prejeli dodatek za sektor govedoreje brez upravičenih površin, morajo upoštevati pogoj ohranitve kmetijske dejavnosti iz 71.m člena Uredbe 1782/2003/ES.
(3) Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja iz prejšnjega odstavka se za govedo uporabijo podatki iz CRG tako, da se izračuna aritmetično povprečni GVŽ goveda na kmetijskem gospodarstvu iz stanja GVŽ na dan 15. januarja, na dan 15. maja in na dan 15. septembra, za drobnico pa se upoštevajo podatki iz obrazca B zbirne vloge za tekoče koledarsko leto.
V. UPRAVLJANJE Z NACIONALNO REZERVO
18. člen
(dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve)
(1) Nacionalna rezerva, ki ostane po izločitvi sredstev za dodatek za mleko, za dodatek za sladkor in za dodatek za sektor govedoreje, je namenjena za reševanje:
– pritožb iz naslova prve dodelitve plačilnih pravic,
– kmetov, ki so se v letu 2006 znašli v posebnih razmerah v skladu z drugim odstavkom 71.d člena Uredbe 1782/2003/ES,
– kmetov na območjih v skladu s sedmim odstavkom 71.d člena Uredbe 1782/2003/ES.
(2) Zneski, ki se v skladu z 11. členom te uredbe izločijo v nacionalno rezervo, se prav tako namenijo za namene prejšnjega odstavka.
(3) Podrobnejše pogoje za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve za namene iz druge in iz tretje alinee prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za kmetijstvo in prehrano.
VI. PROIZVODNO VEZANA PLAČILA
1. Posebna premija za bike in vole
19. člen
(posebna premija za bika in vola)
(1) V skladu s točko (b) (ii) drugega odstavka 68. člena Uredbe 1782/2003/ES se 65% posebne premije za bike in vole (v nadaljnjem besedilu: posebna premija) ohrani kot dodatno plačilo.
(2) Posebna premija se dodeli ob zakolu živali ali ob odpremi v drugo državo članico ali ob izvozu v tretjo državo. Ob odpremi živali mora odpremljena žival izpolnjevati starostne pogoje, določene v 123. členu Uredbe 1782/2003/ES, na dan vložitve zahtevka.
(3) Zahtevek za posebno premijo lahko na predpisanem obrazcu vloži nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je oddal zbirno vlogo.
(4) Posebna premija se odobri za največ 90 živali za vsako kategorijo živali na kmetijsko gospodarstvo. Meja 90 živali se ne upošteva pri kmetijskih gospodarstvih, ki izvajajo vsaj en ukrep iz predpisov, ki urejajo plačila za ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013 in je njihov nosilec zavarovan kot kmet ali pa so pravna oseba.
(5) Kadar nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja posebno premijo prek pooblaščenega vlagatelja, mora pooblaščen vlagatelj priložiti tudi predpisana pooblastila upravičencev v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
(6) Klavnice javijo v CRG zakol živali in vse podatke o zakolu v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi, nosilec kmetijskega gospodarstva pa vso dokumentacijo hrani doma.
(7) Če so živali zaklane v klavnici, kjer ni ocenjevanja in razvrščanja na liniji klanja v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji, se predloži podatek o živi masi živali ob zakolu.
(8) Za živali, odpremljene iz drugih držav članic EU, ki podeljujejo posebno premijo v skladu z 68. členom oziroma 123. členom Uredbe 1782/03/ES, v Republiko Slovenijo, mora nosilec kmetijskega gospodarstva k zahtevku priložiti kopijo originalnega potnega lista ali drugega ustreznega dokumenta, iz katerega je razvidno, da posebna premija ni bila podeljena oziroma vloga zanjo ni bila vložena.
(9) Višina posebne premije za bika znaša 136,50 eura na žival, za vola pa 97,50 eura na žival.
2. Dodatno plačilo za poseben način reje in izboljšanje kakovosti v skladu z 69. členom Uredbe 1782/03/ES
20. člen
(dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi)
V skladu z 69. členom Uredbe 1782/03/ES se 10% nacionalnih zgornjih mej sektorja govedoreje iz Priloge VI Uredbe 1782/03/ES ohrani kot dodatno plačilo za poseben način reje in izboljšanje kakovosti za ekstenzivno rejo ženskih govedi, ki so namenjene vzreji telet za prirejo mesa.
21. člen
(upravičenci)
Do tega ukrepa so upravičeni nosilci kmetijskega gospodarstva v skladu s točko (a) 2. člena Uredbe 1782/03/ES, ki bodo ob vložitvi zahtevka izpolnjevali pogoje za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz prejšnjega člena.
22. člen
(pogoji in upravičene živali)
(1) Živali so upravičene do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi, če izpolnjujejo pogoj v skladu z 138. členom Uredbe 1782/2003/ES in so označene, registrirane ter vodene v registru govedi na kmetijskem gospodarstvu v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi.
(2) Če ima nosilec kmetijskega gospodarstva na dan 31. marca koledarskega leta vložitve zahtevka tudi individualno referenčno količino mleka, se število upravičenih ženskih govedi za plačilo iz 20. člena te uredbe določi tako, da se na podlagi individualne mlečne kvote na dan 31. marca koledarskega leta vložitve zahtevka in povprečne mlečnosti iz Priloge XVI Uredbe 1973/2004/ES ugotovi število živali, ki sodijo v čredo krav molznic, in število živali, namenjenih reji telet za prirejo mesa. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v kontroli prireje mleka pri Kmetijskem inštitutu Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KIS), lahko svojo željo, da se upošteva povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva, označijo na obrazcu za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi za leto 2007. Upošteva se povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva v koledarskem letu pred letom vložitve zbirne vloge, če je bilo kmetijsko gospodarstvo v kontroli prireje mleka najmanj 183 dni in je ob vložitvi zbirne vloge še vedno v kontroli prireje mleka. Za kmetijska gospodarstva, ki so v koledarskem letu pred letom vložitve zbirne vloge v kontroli prireje mleka manj kakor 183 dni in so ob vložitvi zbirne vloge v kontroli prireje mleka, se lahko upošteva povprečna letna mlečnost kmetijskega gospodarstva le, če so do vložitve zbirne vloge v kontroli prireje mleka najmanj 183 dni. Tedaj se povprečna mlečnost izračuna za obdobje od 1. julija leta pred letom vložitve zahtevka do 30. junija leta vložitve zahtevka. Podatke kmetijskih gospodarstev o povprečni letni mlečnosti kmetijskega gospodarstva, ki so na zahtevku izrazili to zahtevo, pridobi agencija od KIS.
(3) Obremenitev krmnih površin na kmetijskem gospodarstvu je lahko največ 1,8 GVŽ na hektar krmne površine. V obremenitvi se upošteva vse govedo, staro šest ali več mesecev, ki je na gospodarstvu v zadevnem koledarskem letu, ter ovce in koze, za katere je bil vložen zahtevek za premije za zadevno koledarsko leto. Za izračun GVŽ se uporabijo naslednji koeficienti:
+-----------------------------------------+----------+
|Vrsta in kategorija živali               |Koeficient|
+-----------------------------------------+----------+
|Krave in govedo, starejše od 24 mesecev  | 1,00 GVŽ |
+-----------------------------------------+----------+
|Govedo od 6 do 24 mesecev                | 0,60 GVŽ |
+-----------------------------------------+----------+
|Ovce in koze                             | 0,15 GVŽ |
+-----------------------------------------+----------+
(4) Če Veterinarska uprava Republike Slovenije odloči, da ne sme nobena žival zapustiti kmetijskega gospodarstva, razen za zakol, se število GVŽ, evidentiranih na kmetijskem gospodarstvu, pomnoži s koeficientom 0,8. Ta zmnožek koeficienta velja samo za obdobje, na katero se nanaša odločitev Veterinarske uprave Republike Slovenije, s prištetimi 20 dnevi po koncu tega obdobja. Upravičenec mora v desetih delovnih dneh od odločitve pisno obvestiti agencijo o navzočnosti zadevnih živali in sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečitev oziroma omejitev epizooloških bolezni.
(5) Za določitev GVŽ za govedo se uporabijo podatki o živalih iz CRG. GVŽ se izračuna kot aritmetično povprečje na pet reprezentativnih naključno izbranih datumov, ki jih agencija dodatno določi in objavi na svoji spletni strani ne prej kakor v dveh tednih po njihovi določitvi.
(6) Kmetijsko gospodarstvo mora od ugotovljenih krmnih površin, ki se uporabijo za izračun obremenitve iz prejšnjih odstavkov tega člena, imeti najmanj 50 odstotkov površin GERK-ov z rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1222 – ekstenzivni sadovnjak in od leta 2008 dalje 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem. Preostale krmne površine lahko vključujejo naslednje kmetijske rastline: krmna repa, krmna pesa, krmna ogrščica, krmna repica, krmni ohrovt, strniščna repa, grašica, bela gorjušica, krmni sirek, druge rastline za krmo na njivi, detelja, lucerna, navadna nokota, trave na njivi, travno deteljne mešanice, deteljno travne mešanice, grahor in volčji bob, ki so na GERK-ih z vrsto dejanske rabe: 1100 – njiva oziroma vrt in 1160 – hmeljišče, kadar je to hmeljišče v premeni. Kot krmne površine pa za ta ukrep veljajo tudi površine v skupni rabi (planina, skupni pašnik).
(7) Žensko govedo, za katero se podeli dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, mora:
– biti iz črede, namenjene reji telet za prirejo mesa;
– biti mesne pasme ali rojeno s križanjem z mesno pasmo, vendar morajo križanci biti najmanj 50% dovoljene pasme (nedovoljene pasme so navedene v Prilogi XV Uredbe 1973/2004/ES);
– teliti od 11. decembra preteklega koledarskega leta do 10. decembra tekočega koledarskega leta;
– po telitvi s teletom ostati na kmetijskem gospodarstvu še najmanj dva meseca. Kadar poteka paša na planini oziroma skupnem pašniku, je treba javiti premik živali (ženske govedi ali teleta) v skladu s predpisi o identifikaciji in registraciji govedi.
(8) Ne glede na določbo četrte alinee prejšnjega odstavka je ob zahtevku za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi upravičeno kmetijsko gospodarstvo tudi za mrtvorojeno tele ali tele, ki pogine v dveh mesecih po telitvi, ali za zakol v sili v dveh mesecih po telitvi. Podatek o mrtvorojenem teletu ali o poginu teleta v dveh mesecih po telitvi ali o zakolu v sili v dveh mesecih po telitvi agencija prevzame iz CRG.
(9) Mrtvorojeno tele je tele, ki se rodi mrtvo po najmanj šestih mesecih brejosti in katerega truplo je odstranjeno v skladu s predpisi o odstranjevanju stranskih živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi.
(10) Zakol v sili je zakol kot posledica nesreče, za katero kmet ni kriv.
(11) Zahtevek za ekstenzivno rejo ženskih govedi je mogoče oddati pred pretekom dveh mesecev od telitve, vendar mora nosilec kmetijskega gospodarstva zagotoviti izpolnitev pogoja, določenega v četrti alinei sedmega odstavka tega člena.
(12) Obdobje obvezne reje je obdobje dveh mesecev od telitve, ko mora biti vsako žensko govedo, za katero se vloži zahtevek, skupaj s teletom na kmetijskem gospodarstvu.
23. člen
(višina plačila)
(1) Posamezno žensko govedo je upravičeno do dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi le enkrat na leto.
(2) Dokončna višina dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi se izračuna glede na obseg upravičenih ženskih govedi in ob upoštevanju najvišjega dovoljenega zneska ovojnice iz 20. člena te uredbe.
3. Premije za ovce in koze
24. člen
(premije in dodatne premije)
(1) V skladu s 67. členom Uredbe 1782/2003/ES se 50% premij za ovce in koze ter dodatnih premij za ovce in koze (v nadaljnjem besedilu: dodatne premije) ohrani kot dodatno plačilo.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko uveljavi premije za ovce in koze za najmanj deset živali in za največ tolikšno število živali, kakor znaša njegova individualna zgornja meja premijskih pravic za ovce oziroma koze (v nadaljnjem besedilu: pravice za ovce in koze), z vložitvijo zahtevka za premije in za dodatne premije za ovce in koze.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora nosilec kmetijskega gospodarstva, katerega individualna zgornja meja pravic za ovce in koze je manjša od deset, uveljaviti premije za ovce in koze za najmanj deset upravičenih živali.
(4) Ovce oziroma koze morajo biti označene v skladu z določbami predpisov, ki urejajo označevanje in registracijo drobnice, in vpisane v register drobnice na kmetijskem gospodarstvu.
(5) Višina premije za ovco je 10,50 eura. Za proizvajalce, ki tržijo ovčje mleko ali izdelke, ki temeljijo na ovčjem mleku, je višina premije za ovco 8,40 eura.
(6) Višina premije za kozo je 8,40 eura.
(7) Dodatno premijo lahko uveljavlja nosilec kmetijskega gospodarstva, čigar kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 50% kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.
(8) Višina dodatne premije je 3,50 eura.
25. člen
(pravice za ovce in koze)
(1) Nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki na kmetijskem gospodarstvu redi ovce oziroma koze, pripada individualna zgornja meja pravic za ovce in koze, ki mu jih je z odločbo dodelila agencija.
(2) Najnižji odstotek izkoriščenosti pravic za ovce in koze v skladu s četrtim odstavkom 78. člena Uredbe 1973/2004/ES je 90%.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko svoje pravice za ovce in koze prenese trajno ali jih dá v zakup skupaj s kmetijskim gospodarstvom drugemu nosilcu kmetijskega gospodarstva.
(4) Prenosi in zakupi pravic za ovce in koze lahko potekajo v celotni Republiki Sloveniji, ne glede na območje ali regijo.
(5) Prenosi in zakupi pravic za ovce in koze potekajo neposredno med nosilci kmetijskih gospodarstev.
(6) Prenosi in zakupi pravic za ovce in koze so možni od konca obdobja obvezne reje do konca vlaganja zahtevkov za premije in dodatne premije za ovce in koze.
(7) Pri prenosu pravic za ovce in koze s kmetijskim gospodarstvom morata nosilca kmetijskih gospodarstev k zahtevku o spremembi individualne zgornje meje pravic za ovce in koze obvezno priložiti fotokopijo veljavne kupoprodajne pogodbe kmetijskega gospodarstva, pri zakupu pa fotokopijo veljavne zakupne/najemne pogodbe.
(8) Agencija mora obvestiti nosilce kmetijskih gospodarstev o novi individualni zgornji meji pravic za ovce in koze, ki so se spremenile zaradi prenosov ali zakupa, najpozneje v 60 dneh od zadnjega dne obdobja, znotraj katerega je nosilec kmetijskega gospodarstva vložil zahtevek o spremembi individualne zgornje meje pravic za ovce in koze.
(9) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko prenese najmanj eno pravico za ovce in koze na druge nosilce kmetijskih gospodarstev, ne da bi prenesel svoje kmetijsko gospodarstvo.
(10) Pri prenosu pravic za ovce in koze brez prenosa kmetijskega gospodarstva se 10% prenesenih pravic za ovce in koze brez nadomestila prenese v nacionalno rezervo.
(11) Agencija vzdržuje nacionalno rezervo pravic za ovce in koze za dodeljevanje pravic za ovce in koze iz dvanajstega, devetnajstega in dvajsetega odstavka tega člena.
(12) Agencija dodeli pravice za ovce in koze iz nacionalne rezerve nosilcem kmetijskih gospodarstev v okviru meja nacionalne rezerve. Pri dodeljevanju najprej porabi pravice za ovce in koze za napake in pritožbe, preostanek pa se uporablja za namene devetnajstega in dvajsetega odstavka tega člena.
(13) Če število pravic za ovce in koze, ki so na voljo v nacionalni rezervi, ne zadostuje za napake in pritožbe, dodeli agencija vsem nosilcem kmetijskih gospodarstev sorazmerno zmanjšane pravice za ovce in koze.
(14) Nosilci kmetijskih gospodarstev vlagajo zahtevke za dodelitev pravic za ovce in koze iz nacionalne rezerve v času vlaganja zahtevkov za premije in za dodatne premije za ovce in koze.
(15) Rejci, ki so vključeni v kontrolo porekla in proizvodnje, morajo k zahtevku za dodelitev pravic za ovce in koze iz nacionalne rezerve obvezno priložiti fotokopijo veljavnega potrdila o sprejetju v kontrolo porekla in proizvodnje oziroma fotokopijo veljavnega potrdila o sodelovanju rejca v kontroli porekla in proizvodnje.
(16) Na podlagi zahtevka za dodelitev pravic za ovce in koze iz nacionalne rezerve se lahko posameznemu nosilcu kmetijskega gospodarstva dodeli najmanj 10 in največ 50 pravic za ovce in koze.
(17) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko posameznemu nosilcu kmetijskega gospodarstva dodeli tudi manj kakor 10 pravic za ovce in koze, v primerih iz devetnajstega odstavka tega člena oziroma če bi skupno število dodeljenih pravic za ovce in koze preseglo število zahtevanih premij za ovce in koze.
(18) Posameznemu nosilcu kmetijskega gospodarstva se ob upoštevanju določb šestnajstega in sedemnajstega odstavka tega člena lahko dodeli največ tolikšno število pravic za ovce in koze iz nacionalne rezerve, da njegovo skupno število pravic za ovce in koze ne preseže števila zahtevanih premij za ovce in koze.
(19) Del nacionalne rezerve, ki ostane po izplačilih, namenjenih odpravi napak in pritožb iz dvanajstega odstavka tega člena, se razdeli med nosilce kmetijskih gospodarstev: pravice za ovce in koze iz nacionalne rezerve se dodelijo po zaporednem vrstnem redu razredov iz dvajsetega odstavka tega člena (od 1. razreda proti 5. razredu). Ko v razredu zmanjka pravic za ovce in koze, se vsem v tem razredu sorazmerno znižajo zahtevane pravice za ovce in koze in razdeljevanje se v tem razredu ustavi. Če je zahtevanih manj pravic za ovce in koze, kakor jih je na voljo v nacionalni rezervi, ostanejo nedodeljene pravice za ovce in koze v nacionalni rezervi.
(20) Razredi iz prejšnjega odstavka so:
1. razred: novi rejci so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki prvič vlagajo zahtevke za premije in dodatne premije, ki nimajo pravic za ovce in koze, ki redijo ovce oziroma koze in katerih kmetijska gospodarstva imajo najmanj 50% kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
2. razred: mladi gospodarji so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so na dan 30. aprila tekočega leta stari manj kakor 40 let, ki redijo ovce oziroma koze in katerih kmetijska gospodarstva imajo najmanj 50% kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
3. razred: rejci, ki so vključeni v kontrolo porekla in proizvodnje, so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki redijo ovce oziroma koze pod kontrolo Centra za strokovno delo na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete in katerih kmetijska gospodarstva imajo najmanj 50% kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
4. razred: drugi rejci so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki redijo ovce oziroma koze in katerih kmetijska gospodarstva imajo najmanj 50% kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
5. razred: drugi rejci zunaj območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki redijo ovce oziroma koze in katerih kmetijska gospodarstva imajo manj kakor 50% kmetijskih zemljišč v uporabi v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.
4. Neposredno plačilo na površino hmeljišča v obdelavi
26. člen
(neposredno plačilo na površino hmeljišča v obdelavi)
(1) V skladu z 68.a členom Uredbe 1782/2003/ES se 25% neposrednega plačila na površino hmeljišča v obdelavi, iz Priloge VI Uredbe 1782/2003/ES, ohrani kot proizvodno vezano plačilo.
(2) Neposredno plačilo na površino hmeljišča v obdelavi znaša 120 eurov/ha.
27. člen
(upravičenci)
Upravičenci do neposrednega plačila na površino hmeljišča v obdelavi so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo hmeljišča v obdelavi vpisana v RKG.
28. člen
(pogoji)
(1) Hmeljišče v obdelavi mora biti za posamezno kmetijsko gospodarstvo prijavljeno v evidenci RKG vsaj en dan pred vložitvijo zahtevka za neposredno plačilo na površino hmeljišča v obdelavi, pri tem pa morajo biti v evidenci RKG v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, za to hmeljišče v obdelavi vpisani tudi podatki o hmeljišču.
(2) Hmeljišče v obdelavi mora izpolnjevati pogoje iz 170. člena Uredbe 1973/2004/ES.
(3) Na hmeljišču v obdelavi mora biti dejansko pridelan in obran hmelj.
(4) Najmanjša površina GERK-a, za katerega upravičenec lahko uveljavi neposredno plačilo na površino hmeljišča v obdelavi, znaša 0,1 ha; najmanjša skupna površina, za katero lahko upravičenec uveljavi neposredno plačilo na površino hmeljišča v obdelavi, pa meri 0,3 ha.
VII. DRUGE SHEME POMOČI/PODPOR
29. člen
(pomoč za stročnice)
(1) V skladu s 76. členom Uredbe 1782/2003/ES se lahko nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki prideluje stročnice, poleg regionalnega plačila iz 14. člena te uredbe dodeli pomoč za stročnice.
(2) Višina pomoči za stročnice je v letu 2009 90% in od leta 2010 dalje 100% od dovoljenega zneska 55,57 eura/ha, določenega v 77. členu Uredbe 1782/2003/ES.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko uveljavlja pomoč za stročnice tudi za stročnice, ki so posejane v mešanici z žitom, če so stročnice v tej mešanici prevladujoča sorta. Strnjena površina stročnic na posameznem GERK-u, za katero se lahko uveljavi pomoč za stročnice, znaša najmanj 0,10 ha. Najmanjša skupna površina, za katero se lahko uveljavi pomoč za stročnice, znaša 0,30 ha.
30. člen
(pomoč za energetske rastline)
(1) V skladu z 88. členom Uredbe 1782/2003/ES se nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki prideluje energetske rastline, dodeli pomoč za energetske rastline v višini 45,00 eura/ha.
(2) Prvi predelovalec energetskih rastlin lahko pooblasti zbiralca, da zanj zbira energetske rastline od pridelovalcev, ki vlagajo zahtevke za pomoč iz prejšnjega odstavka. Zbiralec energetskih rastlin nastopa v imenu in za račun prvega predelovalca, ki je izključno odgovoren za izvajanje pomoči za energetske rastline v skladu s četrtim odstavkom 24. člena Uredbe 1973/2004/ES.
(3) Varščine za zahtevke, ki se uveljavljajo na podlagi tega člena, se predložijo na način, določen v predpisu, ki ureja izvajanje sistema varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske tržno-cenovne politike.
(4) Strnjena površina energetskih rastlin na posameznem GERK-u, za katero se lahko uveljavi pomoč za energetske rastline, znaša najmanj 0,10 ha. Najmanjša skupna površina, za katero se lahko uveljavi pomoč za energetske rastline, znaša 0,30 ha.
31. člen
(podpora za pridelovanje lupinarjev)
(1) V skladu s 83. in s 84. členom Uredbe 1782/2003/ES se nosilcem kmetijskega gospodarstva, ki pridelujejo mandlje, lešnike oziroma orehe (v nadaljnjem besedilu: lupinarji), dodeli podpora za pridelavo lupinarjev.
(2) Višina podpore za lupinarje je v letu 2009 90% in od leta 2010 dalje 100% od dovoljenega zneska 120,75 eura/ha, določenega v 87. členu Uredbe 1782/2003/ES.
(3) Do podpore za pridelovanje lupinarjev je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva pod pogojem, da:
– ima sadovnjake lupinarjev vpisane v evidenco pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih ali v evidenco pridelovalcev sadja v ekstenzivnih sadovnjakih;
– znaša minimalna velikost površine GERK-ov, za katero se lahko uveljavi podpora za pridelovanje lupinarjev, 0,10 ha;
– je gostota dreves oziroma grmov na hektar najmanj 125 grmov pri lešnikih in najmanj 50 dreves pri orehih ali mandljih.
(4) Če se lupinarji pridelujejo v ekstenzivnem sadovnjaku, je lahko sadovnjak zasajen z različnimi vrstami lupinarjev, vključno z drugimi sadnimi vrstami, vendar mora potem vsaj ena vrsta lupinarjev izpolnjevati minimalne pogoje glede gostote sajenja.
VIII. VLAGANJE ZAHTEVKOV
32. člen
(vlaganje zahtevkov za izplačila)
(1) V zbirni vlogi se v roku in na način, kakor je to določeno s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, vložijo zahtevki za:
– izplačilo plačilnih pravic iz 9. člena te uredbe,
– neposredno plačilo na površino hmeljišča v obdelavi iz 26. člena te uredbe,
– pomoč za stročnice iz 29. člena te uredbe,
– pomoč za energetske rastline iz 30. člena te uredbe,
– podporo za pridelovanje lupinarjev iz 31. člena te uredbe.
(2) Zahtevki za posebno premijo za bike in vole iz 19. člena te uredbe se vlagajo po obdobjih, v katerih je bil zakol ali izvoz opravljen, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike,:
– za obdobje od 1. januarja do 31. maja: od 1. junija do 30. junija tekočega koledarskega leta;
– za obdobje od 1. junija do 30. septembra: od 1. oktobra do 31. oktobra tekočega koledarskega leta;
– za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra: od 1. januarja do 31. januarja naslednjega koledarskega leta, pri tem pa se upoštevajo pogoji za pridobitev premij in višina premije, ki so veljali v letu, v katerem je bil zakol ali izvoz živali opravljen.
(3) Zahtevek za premije in dodatne premije za ovce in koze v skladu s 24. členom te uredbe se vloži na obrazcu v roku in na način, kakor je to določeno s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Zahtevek o spremembi individualne zgornje meje pravic za ovce in koze in zahtevek za dodelitev pravic za ovce in koze iz nacionalne rezerve v skladu z 25. členom te uredbe se na obrazcih, določenih v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, vložita na agencijo.
(4) Zahtevki za dodatno plačilo za poseben način reje in za izboljšanje kakovosti za ekstenzivno rejo ženskih govedi za obdobje telitve iz tretje alinee sedmega odstavka 22. člena te uredbe se vložijo:
– za obdobje telitve od 11. decembra preteklega leta do 31. marca tekočega leta: od 1. junija do 30. junija tekočega leta;
– za obdobje telitve od 1. aprila tekočega leta do 31. julija tekočega leta: od 1. oktobra do 31. oktobra tekočega leta;
– za obdobje telitve od 1. avgusta tekočega leta do 10. decembra tekočega leta: od 1. januarja do 31. januarja naslednjega leta.
33. člen
(obveščanje)
Agencija mora ministrstvu, Ministrstvu za gospodarstvo in Evropski komisiji posredovati zahtevane podatke v rokih, določenih v Uredbi 1973/2004/ES. Ministrstvu mora posredovati tudi druge podatke, zlasti tiste, ki so potrebni za izpolnjevanje obveznosti do Evropske komisije.
IX. PRIDOBITEV PODATKOV IZ URADNIH EVIDENC
34. člen
(pridobitev podatkov iz uradnih evidenc)
Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku nosilca kmetijskega gospodarstva.
X. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
35. člen
(začeti postopki)
Postopki, začeti po določbah Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07 in 31/08), se vodijo in dokončajo po določbah Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07 in 31/08).
36. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem začetka uporabe te uredbe preneha veljati Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07 in 31/08), uporablja pa se še za dokončanje postopkov, začetih na njeni podlagi.
37. člen
(začetek veljavnosti in začetek uporabe)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2009.
Št. 00715-26/2008/6
Ljubljana, dne 6. novembra 2008
EVA 2008-2311-0158
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik