Uradni list

Številka 73
Uradni list RS, št. 73/2008 z dne 18. 7. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 73/2008 z dne 18. 7. 2008

Kazalo

3276. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, stran 10485.

Na podlagi 10. in 12. člena ter v zvezi z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS 2007–2013, ki ga je potrdila Komisija EU z odločbo št. CCI 2007 SI 06 RPO 001 z dne 12. 9. 2007.
(2) S to uredbo se določajo vrste ukrepov, upravičene naložbe in aktivnosti, upravičenci, upravičeni stroški, pogoji za upravičenost, merila za izbor, postopki za izvajanje posameznih ukrepov, nadzor nad izvajanjem ukrepov, višina sredstev ter finančna merila za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 146/2008 z dne 14. februarja 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 46 z dne 21. 2. 2008, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1698/2005/ES),
– Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 209 z dne 11. 8. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1437/2007 z dne 26. novembra 2007 o Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 322 z dne 7. 12. 2007, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1290/2005/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1320/2006 z dne 5. septembra 2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 243 z dne 6. 9. 2006, str. 6; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1320/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 74), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1396/2007 z dne 28. novembra 2007 o popravku Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 311 z dne 29. 11. 2007, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1975/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 15), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1236/2007 z dne 22. oktobra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1974/2006 za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 378/2007 o prostovoljni modulaciji (UL L št. 280 z dne 24. 10. 2007, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1974/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1848/2006 z dne 14. decembra 2006 o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja skupne kmetijske politike ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 595/91 (UL L št. 355 z dne 15. 12. 2006, str. 56; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1848/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 171 z dne 23. 6. 2006, str. 90), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1233/2007 z dne 22. oktobra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 885/2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 279 z dne 23. 10. 2007, str. 10), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 885/2006/ES),
– Sklepa Sveta z dne 20. februarja 2006 o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007–2013) (UL L št. 55 z dne 25. 2. 2006, str. 20; v nadaljnjem besedilu: Sklep Sveta 55/2006/ES),
– Sporočila Komisije – Smernice skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2; v nadaljnjem besedilu: Sporočilo Komisije 244/2004/EC),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5), zadnjič spremenjene s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 27/2007 z dne 27. aprila 2007 o spremembi priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP (UL L št. 209 z dne 9. 8. 2007, str. 48), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1998/2006/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1628/2006 z dne 24. oktobra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni regionalni pomoči za naložbe (UL L št. 302 z dne 1. 11. 2006, str. 29; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1628/2006/ES) in
– Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2007–2013).
II. VRSTE UKREPOV
2. člen
(vrste ukrepov)
(1) V skladu z 20. členom Uredbe 1698/2005/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 1. osi:
– usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu,
– pomoč mladim prevzemnikom kmetij,
– zgodnje upokojevanje kmetov,
– posodabljanje kmetijskih gospodarstev,
– povečanje gospodarske vrednosti gozdov,
– dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom,
– izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva,
– sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane,
– podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane,
– podpore za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev.
(2) V skladu z 52. členom Uredbe1698/2005/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 3. osi:
– diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti,
– podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij,
– obnova in razvoj vasi,
– ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja.
(3) V skladu s 63. členom Uredbe 1698/2005/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 4. osi LEADER (Liaison Entre Actions de Développement de l'Economie Rurale; (v nadaljnjem besedilu: LEADER):
– izvajanje lokalnih razvojnih strategij,
– spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja,
– vodenje lokalnih akcijskih skupin, pridobitev strokovnih znanj in animacija območja.
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. PRP 2007–2013 je dokument Republike Slovenije, ki ga je odobrila Evropska komisija in vsebuje prednostne naloge v Republiki Sloveniji na področju razvoja podeželja;
2. vlagatelj je fizična ali pravna oseba, ki kandidira za pridobitev sredstev po tej uredbi;
3. upravičenec je fizična ali pravna oseba, ki so mu odobrena sredstva po tej uredbi;
4. prejemnik sredstev je upravičenec, ki je za izvedene aktivnosti prejel sredstva po tej uredbi;
5. kmetijsko gospodinjstvo so člani kmetije po zakonu, ki ureja kmetijstvo. Pri drugih oblikah kmetijskih gospodarstev, ki jih določa zakon, ki ureja kmetijstvo, se kot član kmetijskega gospodinjstva šteje član, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva, in sicer:
– nosilec kmetijske dejavnosti,
– njegovi potomci ali njegovi posvojenci in njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji,
– njegovi vnuki oziroma potomci njegovih posvojencev in njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji,
– njegov zakonec ali zunajzakonski partner,
– njegovi bratje in sestre ter njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji in njihovi potomci,
– njegovi starši,
– njegovi stari starši,
– posvojitelj;
6. kombinirana naložba je naložba, kadar je na podlagi te uredbe izveden en razpis za dva ali več ukrepov PRP 2007–2013 za kombinirane naložbe.
(2) V uredbi uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.
4. člen
(organi PRP 2007–2013)
(1) Organ upravljanja PRP 2007–2013 v skladu s 75. členom Uredbe 1698/2005/ES je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP).
(2) Akreditirana plačilna agencija v smislu 6. člena Uredbe 1290/20005/ES je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP).
(3) Neodvisni organ za finančni nadzor je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna (v nadaljnjem besedilu: organ za finančni nadzor), ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.
(4) Oddelek za izvajanje 3. in 4. osi PRP 2007–2013 je enota na MKGP.
III. USPOSABLJANJE ZA DELO V KMETIJSTVU IN GOZDARSTVU
5. člen
(predmet podpore)
(1) Predmet podpore pri tem ukrepu je:
1. usposabljanje, izredno izobraževanje oziroma pridobitev certifikata o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah s področja kmetijstva, gozdarstva ali živilske dejavnosti, v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije;
2. usposabljanje, ki predstavlja pogoj za pridobitev podpore v okviru nekaterih ukrepov 1. in 2. osi PRP 2007–2013;
3. usposabljanje za pridobitev posebnih znanj v skladu s tematskimi sklopi, ki bodo opredeljeni z javnim razpisom.
(2) Usposabljanje se lahko izvaja tudi kot e-izobraževanje.
6. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški so:
1. stroški usposabljanja, izrednega izobraževanja in pridobitve certifikata za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije po delih izobraževalnih programov za pridobitev poklicne kvalifikacije oziroma po programih poklicnega usposabljanja in izpopolnjevanja;
2. stroški usposabljanja po programih, ki so pogoj za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah;
3. stroški usposabljanja, ki je pogoj za pridobitev podpore v okviru ukrepov 1. in 2. osi PRP 2007–2013;
4. stroški usposabljanja za pridobitev posebnega znanja v skladu s tematskimi sklopi, ki bodo opredeljeni v javnem razpisu.
(2) Do podpore so upravičeni stroški, ki so nastali v obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2013. Višina upravičenih stroškov iz prejšnjega odstavka se določi v javnem razpisu.
(3) Stroški rednega izobraževanja so neupravičeni stroški.
7. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, živilska oziroma lesno predelovalna podjetja, ki so proizvajalci ter se ukvarjajo s pridelavo in predelavo kmetijskih in gozdarskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, podpisane v Rimu 25. marca 1957 (Uradni list RS-mednarodne pogodbe, št. 27/04) (v nadaljnjem besedilu: Priloga I k Pogodbi), ter lastniki zasebnih gozdov.
8. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi MKGP;
2. usposabljanje ali izobraževanje ni del rednega izobraževalnega sistema;
3. usposabljanje mora biti dokazljivo s potrdilom o udeležbi na usposabljanju oziroma potrdilom o uspešno končanem usposabljanju;
4. za usposabljanje mora biti izdan račun;
5. stroške usposabljanja mora plačati udeleženec usposabljanja ali izobraževanja oziroma vlagatelj.
(2) Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati pravne oziroma fizične osebe, ki izvajajo usposabljanje:
1. usposabljanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije izvajajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo kadrovske in materialne pogoje, navedene v katalogu standardov strokovnih znanj in spretnosti za posamezen poklic. Seznam usposobljenih izvajalcev vodi MKGP;
2. usposabljanje za izpopolnjevanje in izredno izobraževanje izvajajo pravne in fizične osebe, ki imajo verificirane izobraževalne programe pri Ministrstvu za šolstvo in šport ter po katerih se lahko pridobijo poklicne kvalifikacije, kot jih določa katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti s področja biotehnike;
3. postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij izvajajo izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, ki so vpisani v register izvajalcev postopkov pri Državnem izpitnem centru;
4. usposabljanje za posamezne tematske sklope izvajajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo kadrovske in materialne pogoje, opredeljene v javnem razpisu, ter so vpisane v seznam izvajalcev programov pri MKGP.
9. člen
(finančne določbe)
(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do 100 odstotkov upravičenih stroškov. Najmanjši znesek dodeljene pomoči na udeleženca usposabljanja oziroma izobraževanja znaša 50 eurov letno, najvišji znesek pa do 1.000 eurov letno. Posamezen upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju pridobi največ 30.000 eurov.
(2) V skladu s postopkom, določenim s to uredbo, se izberejo projekti do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
(3) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 13.570.600 eurov javnih sredstev.
IV. POMOČ MLADIM PREVZEMNIKOM KMETIJ
10. člen
(predmet podpore)
Predmet podpore je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije.
11. člen
(upravičeni stroški)
Podpora je enkratna finančna pomoč, ki ne zajema upravičenih stroškov.
12. člen
(vlagatelj)
Do podpore pomoči mladim prevzemnikom kmetij so upravičeni vlagatelji, ki opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost na območju Republike Slovenije, so starejši od 18 let in mlajši od 40 let, oziroma vlagatelji, ki so dopolnili 40 let v letu prijave na razpis in prvič lastniško prevzemajo kmetijo.
13. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. biti morajo nosilci in lastniki kmetijskega gospodarstva, ki ob oddaji vloge obsega vsaj 3 ha primerljivih kmetijskih površin, razen pri kmetijah, ki se ukvarjajo s čebelarstvom ali intenzivno vzrejo perutnine za meso ali jajca ali z vzrejo kuncev za meso ali intenzivno vzrejo govedi, konjev, prašičev ali drobnice. V teh primerih mora imeti vlagatelj ob oddaji vloge v lasti vsaj 40 čebeljih družin oziroma imeti v stalni reji vsaj:
a) 1.000 pitancev perutnine ali 200 puranov v turnusu ali 400 nesnic,
b) 50 plemenskih samic oziroma 200 pitancev v turnusu, če redi kunce za meso, ali
c) 5 GVŽ živali za intenzivno vzrejo govedi, konjev, prašičev ali drobnice.
2. prvi lastniški prevzem kmetije mora biti izveden v največ 18 mesecih pred izdajo odločbe o pravici do sredstev iz naslova tega ukrepa. Kot prvi lastniški prevzem kmetije se upošteva prvi lastniški prevzem celotne kmetije. Kot lastniški prevzem se šteje vpis v zemljiško knjigo oziroma predložitev predloga za vpis v zemljiško knjigo. Kot prvi lastniški prevzem se upošteva tudi prevzem kmetije, ki je večja kot kmetija, ki jo je do zdaj imel v lasti vlagatelj in za ta ukrep še ni uporabil sredstev;
3. ob predložitvi vloge mora biti prevzeta celotna kmetija s strani vlagatelja oziroma s strani vlagatelja in njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Prenosnik ima možnost, da iz prevzema izključi zemljišča v velikosti do 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin, ki jih lahko zadrži zase ali pa se uporabijo za izplačilo dedičev, ob upoštevanju pogojev, da mora kmetijsko gospodarstvo tudi po odpisu takih kmetijskih zemljišč izpolnjevati pogoj glede najmanjšega obsega primerljivih kmetijskih površin v lasti;
4. vlagatelj mora imeti ob oddaji vloge ustrezno poklicno znanje in mora biti ustrezno usposobljen. Kot izpolnjevanje tega pogoja mora mladi prevzemnik imeti:
a) najmanj dokončano osnovno šolo in najmanj 5 let izkušenj z delom na kmetiji in pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja kmetovanja ali s kmetovanjem povezanih dejavnosti ali
b) najmanj dokončano poklicno šolo s področja kmetovanja ali s kmetovanjem povezanih dejavnosti in najmanj 3 leta izkušenj z delom na kmetiji;
5. če vlagatelj ob predložitvi vloge ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede ustreznega poklicnega znanja in usposobljenosti, mora te zahteve izpolniti najpozneje v 36 mesecih od izdaje odločbe. Načrt izobraževanja mora biti v tem primeru naveden v poslovnem načrtu;
6. vlagatelj mora imeti poravnave vse obveznosti do države;
7. prejemnik sredstev se obvezuje, da bo ostal nosilec in lastnik kmetijskega gospodarstva še najmanj 5 let po prejemu podpore iz naslova tega ukrepa;
8. vlagatelj mora predložiti poslovni načrt v skladu z 2. točko 13. člena Uredbe 1974/2006/ES;
9. če prejemnik sredstev ob kontroli, ki se opravi po preteku treh let po izdaji odločbe o pravici do sredstev iz naslova tega ukrepa, ne izpolni ciljev, ki si jih je zadal v poslovnem načrtu, mora vrniti vsa prejeta sredstva iz naslova tega ukrepa. Če poslovni načrt predvideva tudi naložbe iz ukrepa VI. poglavja te uredbe ter pridobi podporo, mora cilje, ki si jih je zadal s poslovnim načrtom, izpolniti najpozneje v petih letih od zadnjega izplačila sredstev iz naslova VI. poglavja te uredbe;
10. če mu na podlagi vsebine predloženega poslovnega načrta na razpisu iz drugih ukrepov po tej uredbi ni uspelo pridobiti sredstev ali jih je pridobil časovno drugače, se šteje, da ni kršil določil poslovnega načrta;
11. upravičenec mora najpozneje v 30 dneh od izdaje odločbe o pravici do sredstev začeti spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN (The Farm Accountancy Data Network; v nadaljnjem besedilu: FADN) in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Obvezuje se tudi, da bo spremljal rezultate gospodarjenja na kmetiji po tej metodologiji in zagotovil obdelavo teh podatkov vsaj še 5 obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. Če na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo že spremljajo gospodarjenje na podlagi vodenja knjigovodstva po drugih predpisih, spremljanje finančnih rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno.
(2) Za izračun primerljivih kmetijskih površin se upošteva dejanska raba površin v letu prenosa. Za 1 ha primerljivih zemljišč iz prejšnjega odstavka se šteje:
– 1 ha njiv ali vrtov, ali
– 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, pašnikov ali
– 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov, pokritih površin v vrtnarstvu, pri pridelavi jagod ali jagodičja, pridelavi gob ali
– 8 ha gozdov.
14. člen
(finančne določbe)
(1) Višina sredstev se določi na podlagi doseženih točk pri ocenitvi prispelih vlog in znaša do 40.000 eurov na upravičenca.
(2) Pri vlogah se ocenjujejo:
– razvojni, regionalni in socialni vidiki kmetije,
– tržni in ekonomski elementi proizvodnje,
– okoljski vidiki kmetijske proizvodnje,
– stroški prenosa kmetije.
(3) V skladu s postopkom, določenim s to uredbo, se izberejo projekti do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
(4) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 35.253.235 eurov javnih sredstev.
V. ZGODNJE UPOKOJEVANJE KMETOV
15. člen
(predmet podpore)
Predmet podpore je izplačilo sredstev v obliki letne rente upravičencu, ki se odloči, da bo prenehal opravljati pridobitno kmetijsko in gozdarsko dejavnost na kmetijskem gospodarstvu zaradi prenosa gospodarstva na mlajšega prevzemnika.
16. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so fizične osebe, ki bodo nepreklicno prenehali opravljati pridobitno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo ter bodo celotno kmetijsko gospodarstvo prenesli na izbranega prevzemnika (v nadaljnjem besedilu: prenosniki).
17. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Prenosnik kmetijskega gospodarstva mora na dan oddaje vloge izpolnjevati naslednje pogoje:
1. je starejši od 57 let;
2. je pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti;
3. še ni upokojen;
4. prenosnik je na kmetijskem gospodarstvu, ki se prenaša, kmetoval vsaj zadnjih 10 let;
5. kmetijsko gospodarstvo, ki se prenaša, mora imeti v lasti vsaj 5 ha primerljivih kmetijskih površin;
6. prenosnik mora nepreklicno prenehati opravljati pridobitno dejavnost, povezano s kmetijstvom in gozdarstvom;
7. prenosnik mora celotno kmetijsko gospodarstvo predati izbranemu prevzemniku; za svoje potrebe lahko obdrži stanovanjsko enoto, če ima prevzemnik že v lasti stanovanjsko enoto, ter največ 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin;
8. prenosnik je bil vsaj zadnjih 7 let neprekinjeno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti;
9. prenosnik mora imeti poravnave vse obveznosti do države.
(2) Za izračun primerljivih kmetijskih površin se upošteva dejanska raba površin v letu prenosa. Za 1 ha primerljive kmetijske površine se za namen iz tega ukrepa šteje:
– 1 ha njiv ali vrtov ali
– 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, pašnikov ali
– 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov, pokritih površin v vrtnarstvu, pri pridelavi jagod ali jagodičja, pridelavi gob ali
– 8 ha gozdov.
(3) Prevzemnik kmetijskega gospodarstva mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. na dan prenosa, to je z dnem notarske overitve podpisa pogodbe o prenosu kmetijskega gospodarstva, ne sme biti mlajši od 18 let in ne starejši od:
a) 40 let ob prvem lastniškem prevzemu ali
b) 50 let, če se poveča njegovo kmetijsko gospodarstvo;
2. najpozneje na dan oddaje vloge mora naslediti celotno kmetijsko gospodarstvo razen dovoljenih 0,5 ha primerljivih površin, ki jih lahko zadrži prenosnik;
3. najpozneje na dan oddaje vloge mora postati nosilec in lastnik kmetijskega gospodarstva;
4. kot prevzemnika lahko nastopata zakonska oziroma zunajzakonska partnerja v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja. S pooblastilom morata določiti tistega od njiju, ki izpolnjuje vse pogoje, določene za prevzemnika;
5. na prevzetih površinah mora kmetovati vsaj še za obdobje prejemanja rente prenosnika;
6. za kmetovanje mora biti primerno usposobljen, kar pomeni, da mora imeti vsaj 5 let izkušenj z opravljanjem kmetijske ali gozdarske dejavnosti oziroma najmanj 3 leta izkušenj, če ima dokončano najmanj poklicno šolo s področja kmetijske ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti;
7. predložiti mora poslovni načrt v skladu z 2. točko 13. člena Uredbe 1974/2006/ES;
8. najpozneje eno leto po izdaji odločbe o pravici do sredstev mora uvesti spremljanje rezultatov gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu (FADN ali knjigovodstvo ali vsakoletni opis stanja na kmetijskem gospodarstvu).
(4) Če je več solastnikov kmetijskega gospodarstva in vsi izpolnjujejo pogoje, si lahko glede na delež solastništva delijo rento. Če je več solastnikov in le eden izpolnjuje pogoje, ta pridobi celotno rento, ki pripada kmetijskemu gospodarstvu, vendar mora biti kmetijsko gospodarstvo preneseno na istega prevzemnika v celoti.
(5) Prevzemnik je dolžan o odtujitvi zemljišč, ki so prenosniku omogočila vstop v ukrep, obveščati ARSKTRP toliko časa, kolikor časa prenosnik dobiva rento.
(6) Ob smrti prenosnika v obdobju prejemanja rente se renta lahko prenese na zakonskega partnerja oziroma osebo, s katero je prejemnik živel v dalj časa trajajoči zunajzakonski skupnosti v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, ali nepreskrbljene otroke, če dohodki partnerja ali otrok ne presegajo minimalne plače zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
(7) Prenos kmetijskega gospodarstva mora biti opravljen v največ 18 mesecih pred izdajo odločbe o pravici do sredstev iz naslova tega ukrepa.
(8) V času, ko je prenosnik upravičen do rente, mora biti vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in za katero dohodek na kmetijskem gospodarstvu ne dosega višine, predpisane za obvezno zavarovanje kmetov v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ob prekinitvi izplačevanja rente zavarovanec ne sme prekiniti zavarovanja.
(9) Vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz prejšnjega odstavka traja vsaj do izpolnitve minimalnih pogojev za uveljavitev pravice do pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma do končnega prenehanja izplačevanja rente.
(10) Šteje se, da člani kmetijskega gospodarstva, ki so kmetijsko dejavnost opravljali skupaj s prenosnikom pred prenosom kmetijskega gospodarstva in so bili pokojninsko in invalidsko zavarovani, po prenosu opravljajo kmetijsko dejavnost v okviru kmetijskega gospodarstva prevzemnika.
(11) Obveznost zavarovanja v skladu z osmim odstavkom tega člena velja za tiste prenosnike iz četrtega odstavka tega člena, ki uživajo rento ali delež rente in so bili do vstopa v ukrep pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti.
18. člen
(finančne določbe)
(1) Celotno obdobje prejemanja rente je do 10 let. Čas trajanja rente je omejen na 70. rojstni dan prenosnika.
(2) Ko prenosnik pridobi pokojnino, se znesek rente zmanjša za znesek pokojnine.
(3) Finančna pomoč se zagotavlja v obliki rente, ki se izplačuje mesečno po dvanajstinah. Renta je sestavljena iz fiksnega dela, ki znaša 5.000 eurov na kmetijsko gospodarstvo, na leto in iz variabilnega dela, ki je odvisen od velikosti prenesenega kmetijskega gospodarstva. Variabilni del se izračuna na podlagi prenesenih primerljivih kmetijskih površin v letu vstopa v ukrep. Za vsak ha prenesenih primerljivih kmetijskih površin se izplača znesek v višini 300 eurov/ha na leto, vendar največ za vključno 20 ha primerljivih kmetijskih površin. Če je preneseno kmetijsko gospodarstvo večje, se morajo prenesti vse površine, vendar se renta ne poveča.
(4) Pravica do rente se prizna prenosniku, ki mu je bila izdana pozitivna odločba, od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi popolne vloge in se začne izplačevati po izdaji odločbe.
(5) Če je v obdobju prejemanja rente v skladu s to uredbo izplačevanje rente prekinjeno, se čas prekinitve všteva v obdobje upravičenosti do rente in se za ta čas obdobje prejemanja rente ne podaljša.
(6) Celoten znesek prejete rente v vsem obdobju ne sme presegati 110.000 eurov na prenosnika oziroma prenosnike.
(7) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 38.097.939 eurov javnih sredstev. V skupni višini sredstev so upoštevane tudi obveznosti v višini 14.617.997 eurov iz izvajanja ukrepa zgodnje upokojevanje iz Programa razvoja podeželja 2004–2006, ki je bil potrjen z odločbo Komisije EU o potrditvi programskega dokumenta za Razvoj podeželja Republike Slovenije za programsko obdobje 2004–2006, št. CCI 2004 SI 06 GDO 00 z dne 24. 8. 2004.
VI. POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
19. člen
(predmet podpore)
(1) Podpore se dodelijo naložbam v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga I k Pogodbi, vključno z naložbami, namenjenimi za opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo. Z ukrepom se podpirajo naložbe posameznih kmetijskih gospodarstev (individualne naložbe) in naložbe dveh ali več kmetijskih gospodarstev, organiziranih v združenju kmetijskih gospodarstev in registriranih v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe ali zadruge (skupne naložbe).
(2) Predmet podpore so naslednje naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo:
1. naložbe v hleve in pripadajočo opremo (oprema za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, mesa in jajc;
2. naložbe v hleve in pripadajočo opremo za proizvodnjo, krmljenje in izločke, za nastanitev domačih živali, ki niso vključene v predhodni točki;
3. naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo;
4. naložbe v druge objekte in pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo kmetijskih proizvodov za trg, kamor spadata tudi ureditev nasadov trajnih rastlin pri vrtninah (beluši, artičoke ipd.) ter ureditev drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov pri pridelavi okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin, ter za neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah in pripadajočo opremo;
5. naložbe v objekte in pripadajočo opremo za pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic razen opreme, ki se bo podpirala s tehnično pomočjo v sklopu podpor iz I. stebra skupne kmetijske politike (Program ukrepov na področju čebelarstva v Sloveniji v letih 2008–2010 ali pozneje);
6. naložbe v objekte in pripadajočo opremo za shranjevanje kmetijske mehanizacije, namenjene za lastno primarno pridelavo na kmetijskem gospodarstvu oziroma opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo;
7. naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo;
8. nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme, namenjene za primarno kmetijsko pridelavo oziroma storitve s kmetijsko mehanizacijo, skladiščenje in trženje kmetijskih proizvodov;
9. nakup kmetijskih zemljišč, ki ne presega 10 odstotkov vrednosti celotne naložbe;
10. prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč;
11. nakup in postavitev mrež proti toči;
12. naložbe v postavitev pašnikov ter obore za nadzorovano pašo domačih živali in gojene divjadi;
13. naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih pri izvedenih komasacijah;
14. naložbe v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih, kamor spada tudi namakalna oprema, ki je lahko samostojna naložba, in v gradnjo pripadajočih vodnih virov;
15. naložbe v obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva;
16. naložbe v cestno in vodno infrastrukturo, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih.
(3) Glede na obseg naložb se podpora dodeli enostavnim in zahtevnim naložbam. Enostavne naložbe so naložbe, katerih skupna vrednost upravičenih stroškov načrtovanih naložb ne presega 50.000 eurov, zahtevne naložbe pa so naložbe, katerih skupna vrednost upravičenih stroškov presega 50.000 eurov.
20. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za naložbe iz prejšnjega člena so:
1. stroški nakupa, novogradnje ali obnove nepremičnin, to je gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov za kmetijske namene, nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, nakup pripadajoče računalniške programske in strojne opreme ter stroški novogradnje ali obnove cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture na kmetijskem gospodarstvu ter nakup pripadajoče opreme;
2. pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz), prevoza in njihove montaže ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
3. pri nakupu opreme se priznajo tudi stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces;
4. nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme, namenjene za primarno kmetijsko pridelavo oziroma opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo ter skladiščenje in trženje kmetijskih proizvodov in opreme, nakup računalniške programske opreme ter stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme in neposredni stroški izobraževanja);
5. nakup kmetijskih zemljišč;
6. stroški prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč;
7. nakup in postavitev zavarovanih prostorov;
8. nakup in postavitev mrež proti toči;
9. stroški prve ureditve nasadov trajnih rastlin pri vrtninah ter stroški ureditve drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov pri pridelavi okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin;
10. stroški postavitve pašnikov, nakup materiala in pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma stroški postavitve obor, nakup materiala in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi;
11. stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskem gospodarstvu;
12. nakup namakalne opreme;
13. stroški ureditve ogrevanja z obnovljivimi viri energije na kmetijskih gospodarstvih;
14. prispevek v naravi;
15. stroški, povezani z vodenjem kmetijskega gospodarstva ter nakupom pripadajoče računalniške programske in strojne opreme;
16. splošni stroški izvedbe projekta, ki so neposredno povezani z izvajanjem projekta, v višini do 15 odstotkov upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa.
(2) Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki nastanejo v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2015. Če je naložba že začeta v predhodnem obdobju, se priznajo stroški, nastali od 1. 1. 2007 dalje. Kot splošni stroški se priznajo splošni stroški, nastali med 1. 1. 2002 in 1. 1. 2007.
(3) Kot ena naložba se štejejo vsi istovrstni upravičeni stroški, ki se nanašajo na isto naložbo s seznama naložb iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(4) Do nakupa nepremičnin razen nakupa kmetijskih zemljišč so upravičeni le mladi kmetje, ki so nakup nepremičnine opredelili v poslovnem načrtu v vlogi za pridobitev pomoči iz IV. poglavja te uredbe. Nakup nepremičnin se šteje kot upravičen strošek samo, če nakupna cena nepremičnine ne presega ocenjene tržne vrednosti.
(5) Kot začetek izvedbe naložbe se šteje prevzem katerekoli obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(6) Naložba mora biti končana pred zadnjim izplačilom sredstev. Kot dokončanje naložbe se štejejo:
1. uporabno dovoljenje oziroma vključitev naložbe v uporabo,
2. vključitev kmetijske mehanizacije ali strojne in transportne opreme v proizvodni proces,
3. vpis nasadov sadovnjakov oziroma oljčnikov, hmeljišč in čebeljih družin v ustrezne registre,
4. vpis oziroma predlog za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo.
(7) Poleg za neupravičene stroške iz 3. točke 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
2. stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema itd.),
3. bančne stroške in stroške garancij,
4. stroške promocije.
(8) Do podpore niso upravičene naslednje vrste naložb:
1. naložbe na ravni trgovine zunaj dejavnosti, ki so predmet podpore po tem poglavju;
2. nakup rabljene opreme in rabljene kmetijske mehanizacije;
3. naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe o tržnih redih;
4. naložbe, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom, ukrepe za promocijo kmetijskih proizvodov ali ukrepe za preprečevanje bolezni živali.
21. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma opravljajo storitve s kmetijsko mehanizacijo na ozemlju Republike Slovenije ter izpolnjujejo predpisane pogoje za dodelitev sredstev.
22. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev;
2. skladno s točko a) prvega odstavka 26. člena Uredbe 1698/05/ES mora naložba prispevati k izboljšanju splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva, in sicer:
a) podpora bo namenjena le kmetijskim gospodarstvom, ki že ob predložitvi vloge ustvarijo primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na enoto vloženega dela. Če kmetijsko gospodarstvo mladega kmeta, ki je prejel podporo v skladu z določbami IV. poglavja te uredbe, ob predložitvi vloge še ne opravlja kmetijske dejavnosti oziroma če se je vlagatelj vpisal v register kmetijskih gospodarstev po predpisanem roku za oddajo zbirne vloge, mora ustvariti primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na enoto vloženega dela, najpozneje ob dokončanju naložbe;
b) kot primeren bruto prihodek se šteje prihodek v višini 1 bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu pred letom objave javnega razpisa;
c) izboljšanje splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva mora biti razvidno iz prijavnega obrazca pri enostavnih naložbah oziroma iz poslovnega načrta pri zahtevnih naložbah;
d) pri zahtevnih naložbah mora vlagatelj s poslovnim načrtom dokazati tudi ekonomsko upravičenost naložbe. Šteje se, da je naložba ekonomsko upravičena, če je kumulativni finančni tok pozitiven. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh MKGP, in sicer za obdobje izvajanja naložbe in nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev;
e) kmetijsko gospodarstvo mora imeti iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti že ob predložitvi vloge vsaj 1 stalno zaposleno osebo za polni delovni čas (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike);
f) kadar kot kmetijsko gospodarstvo nastopa kmetija ali druga oblika fizične osebe, mora kmetijsko gospodarstvo zagotavljati obseg dela iz opravljanja kmetijskih, gozdarskih ali dopolnilnih dejavnosti vsaj v višini 1 polne delovne moči, od tega vsaj 0,5 polne delovne moči iz kmetijskih dejavnosti. To mora biti razvidno iz prijavnega obrazca pri enostavnih naložbah oziroma iz poslovnega načrta pri zahtevnih naložbah. Kaj se šteje kot polna delovna moč, se določi v javnem razpisu;
3. skladno s točko b) prvega odstavka 26. člena Uredbe 1698/2005/ES mora biti naložba v skladu s standardi Skupnosti s področja okolja, identifikacije in registracije živali, zdravja ljudi, živali in rastlin ter dobrega počutja živali, na katere se nanašajo predpisane zahteve, in sicer:
a) pri naložbah, katerih namen je izpolnjevanje standardov Skupnosti, se podpora lahko dodeli le naložbam za izpolnjevanje novouvedenih minimalnih standardov Skupnosti. Od navedenih standardov se kot novouvedeni standard šteje le standard za dobro počutje živali, ki je za kmetijska gospodarstva postal obvezen s 1. 1. 2007. V tem primeru se kmetijskim gospodarstvom lahko zagotovi obdobje mirovanja za uskladitev s standardom, ki pa ne presega 36 mesecev od datuma, s katerim je postal standard za kmetijsko gospodarstvo obvezen,
b) mladim kmetom, ki prejmejo podporo v okviru ukrepa iz poglavja III. te uredbe, se podpora lahko dodeli tudi za naložbe za usposobitev za izpolnjevanje obstoječih standardov Skupnosti, če so te naložbe opredeljene v poslovnem načrtu. Obdobje mirovanja za izpolnitev standardov ne sme preseči 36 mesecev od datuma, ko je mladi kmet prvič lastniško prevzel kmetijo;
4. seznam standardov iz prejšnje točke, ki se nanašajo na naložbe iz 20. člena te uredbe, se določijo v javnem razpisu;
5. kmetijsko gospodarstvo mora z naložbo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naslednjih posebnih ciljev ukrepa:
a) uvajanje novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav,
b) usposobitev kmetijskih gospodarstev za izpolnjevanje standardov Skupnosti, za izboljšanje varstva okolja, higiene in varnosti pri delu,
c) stabilizacija dohodkov na kmetijskih gospodarstvih;
6. prispevek naložbe k izpolnjevanju navedenih posebnih ciljev ukrepa mora biti razviden iz vloge (enostavne naložbe) oziroma iz poslovnega načrta (zahtevne naložbe);
7. upoštevajo se kakršnekoli omejitve proizvodnje ali omejitve glede podpore Skupnosti po skupni tržni ureditvi. Vlagatelj ni upravičen do podpore za naložbo v povečanje proizvodnje, če ne razpolaga s kvotami za tako povečano proizvodnjo do dokončanja naložbe;
8. gradbena dela morajo biti opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
9. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnjo ali obnovo nepremičnin (ne velja za kmetijska zemljišča), ki niso v njegovi lasti, potem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vlagatelj mora imeti notarsko overjeno pogodbo o najemu nepremičnine za obdobje najmanj 10 let po končani naložbi;
– vlagatelj mora imeti notarsko overjeno soglasje lastnika oziroma morebitnih solastnikov k naložbi;
– določbi prejšnjih dveh alinei ne veljata, kadar je vlagatelj kmetija in so lastniki oziroma solastniki nepremičnin člani kmetije;
10. če se vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z navedenimi predpisi;
11. upravičenec ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Upravičenec se obvezuje, da bo vsaj še 5 let od zadnjega izplačila sredstev uporabljal naložbo, za katero so mu bila dodeljena sredstva, vsaj v obsegu, ki ga je opredelil v vlogi oziroma s poslovnim načrtom;
12. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidni:
a) popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
b) ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis,
c) predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis v primeru fazne gradnje;
13. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnje oziroma prenovo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov nakupa, gradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo;
14. vlagatelj mora najpozneje v 30 dneh od izdaje odločbe o pravici do sredstev začeti spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Obvezuje se tudi, da bo spremljal rezultate gospodarjenja na kmetiji po tej metodologiji in zagotovil obdelavo teh podatkov vsaj še 5 obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. Če se na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo že spremlja gospodarjenje na podlagi knjigovodstva po dejanski dohodkih, spremljanje finančnih rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno;
15. vlagatelj ne sme biti v finančnih težavah:
a) če je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije,
b) če je vlagatelj kmetija, mora imeti nosilec kmetijskega gospodarstva poravnane vse obveznosti do države;
16. vlagatelj mora biti registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, za katero uveljavlja podporo (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike);
17. dodaten pogoj za nosilca kmetije, kadar kot vlagatelj nastopa kmetija, je, da se morajo vsi računi in dokazila o plačilih glasiti na ime nosilca kmetije. Če je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti nosilec kmetije davčni zavezanec in vsi računi se morajo glasiti na ime nosilca kmetije.
(2) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev glede na posamezno vrsto upravičenih naložb oziroma sektor primarne kmetijske pridelave se določijo v javnem razpisu.
23. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela:
1. vpliv na kakovost (kakovost in varnost kmetijskih proizvodov in živil),
2. usposobljenost kmetijskega gospodarstva (izobrazba in starost upravičenca),
3. pomen kmetijske dejavnosti za kmetijsko gospodarstvo (prihodek iz kmetijske dejavnosti, velikost kmetijskega gospodarstva glede na zagotavljanje delovnih mest),
4. vpliv na okolje (okoljska sprejemljivost projekta oziroma kmetijskega gospodarstva, energetska učinkovitost naložbe),
5. območje izvajanja naložbe (razvojne regije, območja s posebnimi omejitvami),
6. prilagajanje podnebnim spremembam.
(2) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
24. člen
(finančne določbe)
(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Kadar upravičenec uveljavlja višji delež pomoči za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki so na območjih iz točk (i), (ii) in (iii) odstavka (a) 36. člena Uredbe 1698/2005/ES, delež sofinanciranja znaša do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Kadar upravičenec uveljavlja podporo za naložbe iz naslova mladega kmeta v skladu z določbami IV poglavja te uredbe, delež sofinanciranja znaša do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki so na območjih iz točk (i), (ii) in (iii) odstavka (a) 36. člena Uredbe 1698/2005/ES, oziroma do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev zunaj območij iz točk (i), (ii) in (iii) odstavka (a) 36. člena Uredbe 1698/2005/ES.
(2) Pri nakupu kmetijske mehanizacije znaša delež podpore do vključno 30 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Pri nakupu posebne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na hribovskogorskih območjih znaša delež podpore do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Seznam posebne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na hribovsko-gorskih območjih je določen v javnem razpisu.
(3) Najmanjši znesek dodeljene podpore je 3.500 eurov na vlogo. Najvišji znesek dodeljene podpore je do 1.000.000 eurov na vlogo. Kmetijsko gospodarstvo lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega poglavja pridobi največ do 2.000.000 eurov podpore.
(4) Pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev se upošteva najvišja priznana vrednost na enoto upravičenega stroška za posamezno vrsto naložbe, ki se določi v javnem razpisu.
(5) Pri izvedbi naložbe se kot upravičljiv strošek prizna tudi prispevek v naravi upravičenca skladno s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES.
(6) Celotni prispevek v naravi se prizna do tiste višine celotne priznane investicijske vrednosti, če ga opredeljujejo tehnični normativi za posamezno vrsto naložbe, ki se objavijo v javnem razpisu in opredelijo v razpisni dokumentaciji.
(7) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu in začasno oziroma končno gradbeno situacijo pri gradbenih delih, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec.
(8) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 82.334.549 eurov javnih sredstev. V skupni višini sredstev so upoštevane tudi obveznosti v višini 3.735.517 eurov iz izvajanja ukrepa naložbe v kmetijska gospodarstva iz Enotnega programskega dokumenta 2004–2006, ki ga je potrdila Komisija Evropske skupnosti z odločbo št. CCI 2003 SI 16 1 DO 001 – K (2004) 2122 z dne 18. 6. 2004.
VII. POVEČANJE GOSPODARSKE VREDNOSTI GOZDOV
25. člen
(predmet podpore in vlagatelji)
(1) Predmet podpore so naložbe v:
1. gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak (v nadaljnjem besedilu: namen A);
2. nakup nove mehanizacije in nove opreme za sečnjo in spravilo lesa (v nadaljnjem besedilu: namen B).
(2) Vlagatelji za namena A in B so:
1. pravne ali fizične osebe, ki so lastniki ali solastniki gozdov v zasebni lasti na območju Republike Slovenije ter njihova združenja;
2. občine in njihove zveze, ki so lastniki gozdov.
26. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za naložbe iz namena A so:
1. stroški gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste in opreme;
2. stroški gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake in opreme;
3. prispevek upravičenca v naravi (lastno delo investitorja, ki ga potrdi Zavod za gozdove Slovenije);
4. splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta, in sicer honorarji projektantom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, do višine 10 odstotkov priznanih upravičenih stroškov naložbe.
(2) Upravičeni stroški za naložbe iz namena B so:
1. stroški nakupa in dobave nove mehanizacije oziroma opreme;
2. stroški usposabljanja za delo z novo mehanizacijo, povezano z naložbo;
3. stroški nakupa osebne zaščitne opreme za delo s stroji in opremo, vezano na investicijo; splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta. Seznam mehanizacije in opreme je določen v javnem razpisu.
(3) Do podpore so upravičeni stroški, ki so nastali v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2015. Če je naložba že začeta v predhodnem obdobju, se priznajo stroški, nastali od 1. 1. 2007.
(4) Naložba ne sme biti končana pred izdajo odločbe o pravici do sredstev.
(5) Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti vlagatelja na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški, nastali med 1. 1. 2002 in 1. 1. 2007.
(7) Naložba mora biti končana pred izplačilom sredstev. Kot dokončanje naložbe se šteje:
1. za namen A: opravljen strokovni prevzem gozdne ceste oziroma gozdne vlake, ki ga opravi Zavod za gozdove Slovenije;
2. za namen B: pridobljeno dokazilo o prevzemu mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa.
(8) Poleg neupravičenih stroškov iz 3. točke 71. člena Uredbe 1698/05/ES se podpora ne dodeli za:
1. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;
2. stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema itd.);
3. bančne stroške in stroške garancij;
4. stroške promocije;
5. nakup rabljene gozdarske mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo;
6. podpora se ne dodeli vlagateljem v težavah skladno s smernicami Skupnosti;
7. naložbe v dejavnost trgovine.
27. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela:
1. proizvodni vidik naložbe,
2. ekonomski vidik naložbe,
3. regionalni vidik naložbe.
(2) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
28. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. z naložbo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naslednjih ciljev ukrepa, kar mora biti razvidno iz vloge:
a) uvajanje proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu,
b) večja varnost pri delu v gozdu,
c) večja izraba proizvodnega potenciala gozdov;
2. gradbena dela morajo biti opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
3. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidni:
a) popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
b) ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis,
c) predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis v primeru fazne gradnje,
4. pri naložbah za namen A in B na območjih iz točk (i), (ii) in (iii) odstavka (a) 36. člena Uredbe 1698/2005/ES mora imeti vlagatelj v lasti na navedenih območjih več kot 50 odstotkov gozdne posesti;
5. če je upravičenec občina ali zveza občin, mora biti naložba del občinskega razvojnega programa;
6. če se vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z navedenimi predpisi;
7. vlagatelj ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Vlagatelj se tudi obvezuje, da bo vsaj še pet let od zadnjega izplačila sredstev uporabljal naložbo, za katero so mu bila dodeljena sredstva, vsaj v obsegu, opredeljenem z vlogo;
8. vlagatelj, ki kandidira za oba namena (A in B), mora vložiti dve ločeni vlogi;
9. vlagatelj lahko kandidira za namen B le z enim kosom ene vrste mehanizacije in ene vrste opreme;
10. ob nakupu mehanizacije ter opreme za sečnjo in spravilo lesa mora upravičenec v dveh letih od prejema odločbe o pravici do sredstev predložiti dokazilo o opravljenem tečaju varnega dela;
11. če zahtevanih pogojev za namen iz 2. točke prvega odstavka 25. člena te uredbe ne more izpolniti v lastnem gozdu, mora priložiti dokazilo, da ima v Republiki Sloveniji registrirano dejavnost za izvajanje sečnje in spravila ali da dejavnost opravlja v strojnem krožku. Registrirano dejavnost mora opravljati najmanj dve leti pred izdajo odločbe o pravici do sredstev iz tega poglavja;
12. gozdna posest vlagatelja ne sme biti manjša od 0,5 ha, razen če je vlagatelj združenje lastnikov gozdov;
13. sredstva se ne dodelijo za naložbe v gozdove v lasti države in gozdove v lasti pravnih oseb, ki so 50- ali večodstotno v lasti države.
(2) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje dodatne pogoje za pridobitev sredstev iz namena A:
1. možnost gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste mora izhajati iz gozdnogospodarskega načrta, možnost gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake pa iz gozdnogojitvenega načrta;
2. gozdna cesta omogoča letno prevoz vsaj 10 m3 lesa na 100 m gozdne ceste;
3. gozdna vlaka omogoča letno spravilo vsaj 3 m3 lesa na 100 m gozdne vlake;
4. pridobljena morajo biti ustrezna upravna dovoljenja oziroma izdelana ustrezna dokumentacija za gradnjo ali rekonstrukcijo gozdne ceste ali gozdne vlake, ki se gradi ali rekonstruira po predpisih, ki urejajo graditev objektov in gradnjo gozdnih prometnic;
5. izdelan mora biti izračun, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije, iz katerega je razvidno zmanjšanje stroškov gospodarjenja z gozdom.
(3) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje dodatne pogoje za pridobitev podpor iz namena B:
1. pri nakupu opreme za sečnjo in spravilo mora imeti lastnik gozda ob predložitvi vloge v lasti vsaj 3 ha gozda oziroma posekati ali spraviti vsaj 150 m3 lesa letno v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti;
2. pri nakupu mehanizacije za sečnjo in spravilo, razen za strojno sečnjo, mora vlagatelj posekati ali spraviti vsaj 150 m3 lesa letno v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti;
3. pri nakupu mehanizacije za strojno sečnjo mora vlagatelj posekati ali spraviti vsaj 2.500 m3 lesa letno v gozdovih Republike Slovenije, ki so v zasebni ali občinski lasti.
(4) Vlagatelj mora imeti poravnave vse obveznosti do države. Če je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije.
(5) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev glede na posamezen namen upravičenih naložb se določijo v javnem razpisu.
29. člen
(finančne določbe)
(1) Za namena A in B:
1. stopnja sofinanciranja za območja iz točk (i), (ii) in (iii) odstavka (a) 36. člena Uredbe 1698/2005/ES znaša do 60 odstotkov upravičenih stroškov;
2. stopnja sofinanciranja za območja zunaj območij iz točk (i), (ii) in (iii) odstavka (a) 36. člena Uredbe 1698/2005/ES znaša do 50 odstotkov upravičenih stroškov;
3. najnižji znesek dodeljene javne pomoči znaša 500 eurov, najvišji znesek dodeljene javne pomoči pa do 500.000 eurov. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega ukrepa pridobi največ do 500.000 eurov pomoči.
(2) Pri izvedbi naložbe se kot upravičljiv strošek prizna tudi prispevek v naravi upravičenca, skladno s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES.
(3) Sredstva se izplačajo na podlagi enega zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, pri večjih gradbenih delih začasno oziroma končno gradbeno situacijo, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec.
(4) V skladu s postopkom, določenim s to uredbo, se izberejo projekti do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
(5) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 24.939.252 eurov javnih sredstev.
VIII. DODAJANJE VREDNOSTI KMETIJSKIM IN GOZDARSKIM PROIZVODOM
30. člen
(predmet podpore)
Predmet podpore so naložbe v:
1. predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi I Pogodbe, razen proizvodov iz rib ter proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode (v nadaljnjem besedilu: kmetijski proizvodi);
2. predelavo in trženje živilskih proizvodov, ki niso zajeti v Prilogi I Pogodbe in katerih surovina so kmetijski proizvodi;
3. prvo stopnjo predelave in trženja lesa.
31. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški so:
1. nakup nepremičnin za mikro, mala in srednja podjetja v deležu, ki se določi v javnem razpisu;
2. gradnja in obnova nepremičnin. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup, prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
3. stroški nakupa novih strojev in nove tehnološke opreme, kamor spada tudi nakup laboratorijske in računalniške opreme;
4. splošni stroški, kot so: honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, ki so neposredno povezani s pridobivanjem gradbene dokumentacije za naložbo, študije izvedljivosti, ekonomske upravičenosti ter stroški nadzornikov del, neposredno povezanih z naložbo v obsegu do 8 odstotkov vseh upravičenih stroškov naložbe.
(2) Zgornja višina in seznam upravičenih stroškov sta opredeljena v javnem razpisu.
(3) Do nakupa nepremičnin so upravičena mikro, mala in srednja podjetja. Vlagatelj mora pridobiti cenitveno poročilo, da nakupna cena nepremičnine ne presega njene tržne vrednosti. Mogoč je nakup nepremičnin, ki omogočajo industrijsko sklenjeno proizvodno celoto, kar pomeni, da so izključno ter v celoti kupljene za namene prejšnjega člena. Industrijsko sklenjeno proizvodno celoto vlagatelj izkaže:
a) s tem da se po nakupu nepremičnin izvede tehnični prevzem objekta in priloži uporabno dovoljenje, ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev;
b) pri nakupu objekta je nakup omejen na proizvodni objekt. Če so v proizvodnem objektu tudi skladiščne površine, se kot upravičen strošek štejejo površine v obsegu proizvodnega objekta;
c) prenova objekta s stroji in opremo mora biti po nakupu celovita, kar pomeni, da stroški prenove objekta ter novih strojev in opreme dosežejo najmanj 50 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov naložbe.
(4) Upravičeni stroški naložbe so v primeru iz 1. točke prejšnjega člena stroški, nastali v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2015. V primeru iz 2. in 3. točke in kombiniranih investicij iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega člena so upravičeni stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti vlagatelja na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški pri naložbah iz 1. točke prejšnjega člena, nastali med 1. 1. 2002 in 1. 1. 2007, ter pri naložbah iz 2. in 3. točke in kombiniranih naložbah iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega člena tudi med 1. 1. 2002 in datumom izdaje odločbe o pravici do sredstev.
(6) Poleg neupravičenih stroškov iz 3. točke 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za:
1. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
2. rabljeno opremo,
3. naložbe zunaj območja Republike Slovenije,
4. stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema itd.),
5. bančne stroške,
6. stroške promocije,
7. splošne upravne stroške,
8. naložbe v stroje, opremo in prostore za rabo, ki ni namenjena za proizvodnjo povezano z naložbo.
(7) Do podpore niso upravičene naslednje vrste naložb:
1. naložbe na ravni trgovine;
2. naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe o tržnih redih;
3. naložbe, ki niso sklenjena celota oziroma pri katerih se predvidevajo še dodatna vlaganja po njihovem dokončanju;
4. naložbe, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom, ukrepe za promocijo kmetijskih proizvodov;
5. naložbe, ki ne dosegajo najnižjega zneska dodeljene pomoči 3.500 eurov na posamezno naložbo.
(8) Do sredstev niso upravičena podjetja, ki so v težavah.
32. člen
(vlagatelji)
(1) Vlagatelji so podjetja, ki imajo ob oddaji vloge dejavnost registrirano kot:
1. gospodarska družba,
2. zadruga,
3. samostojni podjetnik posameznik,
4. kmetija z dopolnilno dejavnostjo,
5. agrarna in pašna skupnost na podlagi pogodbe ali
6. kmetija, ki se ukvarja s pridelavo grozdja in vina oziroma pridelavo oljk.
(2) Za namene iz 1. in 2. točke 30. člena te uredbe so vlagatelji podjetja, ki ob oddaji vloge dosegajo velikost in obseg letnega prihodka podjetja, in sicer:
– za mikro, mala in srednja podjetja,
– za velika podjetja, ki zaposlujejo do 750 zaposlenih ali imajo letni prihodek podjetja nižji od 200.000.000 eurov.
(3) Za namene iz 3. točke 30. člena te uredbe so vlagatelji podjetja, ki ob oddaji vloge dosegajo velikost in obseg letnega prihodka za mikropodjetja.
(4) Za izračun velikosti podjetja se:
– če se vloga nanaša samo na predelavo kmetijskih proizvodov, upošteva Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2003, str. 36; v nadaljnjem besedilu: Priporočilo 2003/361/ES);
– če se vloga nanaša na predelavo živilskih proizvodov, predelavo tako kmetijskih kot živilskih proizvodov in prvo stopnjo predelave lesa, upoštevajo merila iz Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 10 z dne 13. 1. 2001, str. 33), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1976/2006 z dne 20. decembra 2006 o spremembi uredb (ES) št. 2204/2002, (ES) št. 70/2001 in (ES) št. 68/2001 glede podaljšanja obdobij uporabe (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 85).
33. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. vlagatelj mora dokazati izboljšanje splošne učinkovitosti. Ekonomska upravičenost zahtevnih naložb mora biti razvidna iz poslovnega načrta. Podrobnejša določila, kaj se šteje za izboljšanje splošne učinkovitosti in ekonomsko upravičenosti naložbe, so opredeljena v javnem razpisu. Poslovni načrt mora biti izdelan samo za zahtevne naložbe, in sicer v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh ARSKTRP. Poslovni načrt mora biti izdelan za obdobje izvajanja naložbe in nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev;
2. vlagatelj mora z naložbo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naslednjih ciljev ukrepa:
a) uvajanje novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav,
b) uvajanje učinkovitega trženja proizvodov,
c) stabilizacija dohodkov in zagotavljanje splošne učinkovitosti in večje produktivnosti dela,
d) uvajanje izboljšav s področja higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu;
3. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidni:
a) popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
b) ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis,
c) predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis v primeru fazne gradnje;
4. če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v nakup oziroma gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki je ali bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov gradnje celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo upravičeni prostori zasedajo;
5. gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja.
(2) podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji glede na vrsto registracije:
1. vlagatelj iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena:
a) mora biti najkasneje ob zaključku naložbe registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet podpore,
b) ne sme biti v težavah v skladu s Sporočilom Komisije 244/2004/EC, ne sme biti v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije ter mora imeti poravnane davke in prispevke do države,
c) upravičena so podjetja, ki so imela v letu pred oddajo vloge povprečno najmanj enega zaposlenega.
2. vlagatelj iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora:
a) biti nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma član kmetijskega gospodinjstva, ki je vpisan v register dopolnilnih dejavnosti na MKGP za prvo stopnjo predelave lesa, predelavo živil ali kmetijskih proizvodov. Le v primeru naložb za klanje in predelavo živil v okviru turistične dejavnosti na kmetiji je za namene iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe vlagatelj vpisan v register dopolnilnih dejavnosti za turistično dejavnost na kmetiji,
b) biti kot nosilec dopolnilne dejavnosti ob oddaji vloge star največ 60 let,
c) izvesti naložbo na kmetiji,
d) kot nosilec dopolnilne dejavnosti imeti poravnane vse davke in prispevke do države;
3. vlagatelj iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora:
a) biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev na MKGP kot planina,
b) izvesti naložbo na planini,
c) kot nosilec dejavnosti imeti poravnane vse davke in prispevke do države;
4. vlagatelj iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena te uredbe mora:
a) biti nosilec kmetijskega gospodarstva in vpisan v register kmetijskih gospodarstev ali register pridelovalcev grozdja in vina na MKGP,
b) izvesti naložbo na kmetiji,
c) kot nosilec kmetije imeti poravnane vse davke in prispevke do države,
d) biti kot nosilec kmetijskega gospodarstva ob oddaji vloge star največ 60 let.
(3) Naložbe, katerih skupna vrednost upravičenih stroškov na posamezno naložbo ne presega 80.000 eurov, so enostavne naložbe. Če skupna vrednost upravičenih stroškov posamezne naložbe presega 80.000 eurov, so zahtevne naložbe.
(4) Vlagatelj mora izkazati sposobnost zagotavljanja lastnih finančnih sredstev za naložbo.
(5) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev glede na posamezno vrsto naložbe in posamezne upravičence so določeni v javnem razpisu.
34. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela:
– ekonomski vidik naložbe,
– družbeno-socialni vidik naložbe,
– naravovarstveni vidik naložbe,
– tehnološki vidik naložbe,
– regionalni vidik naložbe.
(2) Merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk in minimalno število točk za ekonomski vidik naložbe, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
35. člen
(finančne določbe)
(1) Podpora za namene iz tega poglavja znaša:
1. za mikro podjetja:
– do 45 odstotkov priznane vrednosti naložbe za namene iz 1. in 2. točke 30. člena te uredbe,
– do 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe za namene iz 3. točke 30. člena te uredbe;
2. za mala podjetja:
– do 45 odstotkov priznane vrednosti naložbe za namene iz 1. in 2. točke 30. člena te uredbe;
3. za srednja podjetja:
– do 45 odstotkov priznane vrednosti naložbe za namene iz 1. točke 30. člena te uredbe,
– do 35 odstotkov priznane vrednosti naložbe za namene iz 2. točke 30. člena te uredbe ter kombiniranih naložb iz 1. in 2. točke 30. člena te uredbe;
4. za velika podjetja iz drugega odstavka 32. člena te uredbe:
– do 25 odstotkov priznane vrednosti naložbe za namene iz 1. in 2. točke 30. člena te uredbe.
(2) Če vlagatelj iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka uveljavlja podporo za namene iz 1. in 2. točke 30. člena te uredbe za naložbe, katerih proizvodnja ima certifikat ekološke pridelave, pridobi 5 odstotkov višji delež podpore.
(3) Za namene 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe znaša najnižji znesek javne pomoči 3.500 eurov, najvišji znesek do vključno 1.800.000 eurov. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 pridobi največ do vključno 4.000.000 eurov pomoči.
(4) Pri uveljavljanju stroškov iz 4. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe za namene iz 2. in 3. točke 30. člena te uredbe se upoštevajo pravila »de minimis« v skladu z Uredbo 1998/2006/ES. Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu podjetju na podlagi pravila »de minimis«, ne sme preseči 200.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči. V primeru podjetij, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000 eurov.
(5) Pri uveljavljanju stroškov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 31. člena te uredbe za namene iz 2. in 3. točke 30. člena te uredbe se upošteva Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06) z vsemi spremembami. Kot regionalna karta, ki prikazuje upravičeno območje za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči, je določeno celotno ozemlje Republike Slovenije. Naložbeni projekt mora ostati v regiji vsaj pet let po končani naložbi. Če so prejemniki regionalne državne pomoči mala in srednja podjetja, mora projekt ostati v regiji vsaj tri leta po končani naložbi.
(6) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu. Pri večjih gradbenih delih priloži začasne oziroma končno gradbeno situacijo, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec.
(7) ARSKTRP mora vsako leto do 28. februarja skladno s predpisom, ki ureja spremljanje državnih pomoči, in predpisom, ki ureja posredovanje podatkov in poročanje o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis«, poročati o prejemnikih teh pomoči za prejšnje leto Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko kot upravljavcu regionalne sheme.
(8) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 93.171.965 eurov javnih sredstev. V skupni višini sredstev so upoštevane tudi obveznosti v višini 1.600.936 eurov iz naslova izvajanja ukrepa izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz Enotnega programskega dokumenta 2004–2006, ki ga je potrdila Komisija EU z odločbo št. CCI 2003 SI 16 1 DO 001 – K (2004) 2122 z dne 18. 6. 2004.
IX. IZBOLJŠANJE IN RAZVOJ INFRASTRUKTURE, POVEZANE Z RAZVOJEM IN PRILAGODITVIJO KMETIJSTVA
36. člen
(predmet podpore)
(1) Podpore pri tem ukrepu se dodelijo za:
1. podukrep št. 1: komasacije in infrastruktura;
2. podukrep št. 2: izgradnja velikih namakalnih sistemov, tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov ter izgradnja demonstracijskih namakalnih centrov.
(2) Pri podukrepu št. 1 se podpirajo naslednje aktivnosti:
1. komasacije, ki se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča;
2. izgradnja in ureditev nove infrastrukture, ki je potrebna v povezavi s komasacijami in je predvidena v idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja ter je neposredno povezana s kmetijstvom.
(3) Pri podukrepu št. 2 se podpirajo naslednje aktivnosti:
1. izgradnja in dograditev velikih namakalnih sistemov skladno s predpisom, ki ureja kmetijska zemljišča;
2. tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov skladno s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, graditev objektov in urejanje prostora;
3. izgradnja demonstracijskih namakalnih centrov, namenjenih za izobraževanje in certificiranje uporabnikov namakalnih sistemov, s poudarkom na tehnologijah za zmanjšanje porabe vode ter zmanjšanje vnosa nitratov in pesticidov v tla.
37. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za naložbe v okviru podukrepa št. 1 so:
1. geodetska dela;
2. stroški izvedbe ene ali več od naštetih gradbenih in obrtniških del: preddela, zemeljska dela, zgornji ustroj, odvodnjavanje, stroški razgradnje stare infrastrukture oziroma infrastrukture, ki po idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja ni več predvidena (gre za infrastrukturo, ki je v lasti oziroma v upravljanju občine), ter betonska dela; pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
3. splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe do višine 20 odstotkov upravičenih stroškov iz 1. in 2. točke tega odstavka. Splošni stroški so honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, priprava idejne zasnove ureditve, komasacijske in druge dokumentacije, ki je potreba za uvedbo komasacije, priprava drugih idejnih projektov, stroški, nastali v zvezi z ustanavljanjem komasacijskega odbora, stroški nastali v zvezi s pripravo projektantskega predračuna komasacije oziroma za novo infrastrukturo, nastalo zaradi tega, stroški za pripravo investicijsko-tehnične dokumentacije, dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za izvedbo na podlagi lokacijske informacije, nakup patentov in licenc.
(2) Upravičeni stroški za naložbe iz prejšnjega odstavka so samo stroški, nastali od datuma odločbe o pravici do sredstev. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški iz 3. točke prvega odstavka tega člena, nastali pred datumom odločbe o pravici do sredstev, vendar ne pred 1. 1. 2002.
(4) Upravičeni stroški za naložbe pri podukrepu št. 2 so:
1. stroški odkupa zemljišč za skupne objekte oziroma infrastrukturo (črpališča, transformatorske postaje, vodni zbiralniki, razširitev melioracijskih jarkov zaradi ekoremediacije, odkup zemljišč za zaščitne vetrne pasove itd.);
2. stroški izvedbe študij, meritev in poskusnih črpanj, potrebnih za pridobitev vodne pravice;
3. vsi stroški za pripravo projektne, investicijske in tehnične dokumentacije (dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za izvedbo na podlagi lokacijske informacije in druga po razpisu zahtevana dokumentacija), stroški bančne garancije, stroški vpisa objektov v uradne evidence;
4. stroški strokovne recenzije in potrebnega strokovnega mnenja, stroški izvedbe javnega razpisa za izgradnjo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
5. stroški materiala in del, potrebnih za pripravo izgradnje, geodetska dela ter izvedbo izgradnje, stroški sadilnega materiala za ekoremediacijo in zaščitne vetrne pasove ter stroški morebitne odškodnine lastnikom oziroma zakupnikom zemljišč, ki nastanejo kot posledica gradnje;
6. stroški inženiringa in zunanjega nadzora pri gradnji;
7. stroški plačila fiksnih obratovalnih stroškov, potrebnih za zagon sistema – plačilo elektrodistribucijskega soglasja ter plačilo zavarovanja objektov za prvo leto delovanja ter morebitni stroški prve zimske konzervacije črpališča, če je to potrebno izvesti pred predajo sistema v uporabo (npr. sistem pridobi uporabno dovoljenje pozimi, začne pa se uporabljati šele spomladi);
8. stroški vseh del za izvedbo naložbe v tehnološko posodobitev hidromelioracijskih sistemov in naložbe v namakalno infrastrukturo ter drugo tehnično in materialno opremo namakalnih centrov;
9. drugi materialni in splošni stroški opremljanja namakalnih centrov, za katere bo zgornja višina določena v javnem razpisu.
(5) Upravičeni stroški naložbe iz prejšnjega odstavka so samo stroški, nastali od datuma odločbe o pravici do sredstev. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški iz 1. do 4. točke četrtega odstavka tega člena, nastali pred datumom izdaje odločbe o pravici do sredstev, vendar ne pred 1. 1. 2002.
(7) Podpore se ne dodelijo za:
1. komasacije, pri katerih je v komasacijsko območje vključenih več kot 30 odstotkov nekmetijskih zemljišč (glede na podatke občinskih prostorskih aktov);
2. infrastrukturo, ki je opredeljena v idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja, vendar pa ni neposredno povezana z razvojem kmetijstva (npr. kolesarske poti in drugi rekreativni objekti, tematske poti, parkovne ureditve, občinske lokalne ceste, občinske kategorizirane javne poti, regionalne ceste, državne ceste, regulacijski jarki, regulacije potokov, rek, …).
38. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so:
1. za aktivnosti v okviru podukrepa št. 1 so vlagatelji občine, v katerih se izvaja večinski del komasacije;
2. za aktivnosti v okviru podukrepa št. 2 so vlagatelji fizične ali pravne osebe, ki jih lastniki zemljišč prihodnjega ali obstoječega melioracijskega sistema pooblastijo za vodenje naložbe, upravičenci oziroma končni uporabniki učinka dodeljenih nepovratnih sredstev pa so lastniki ali večletni zakupniki zemljišč, ki bodo melioracijski sistem uporabljali. Za izgradnjo demonstracijskih namakalnih centrov pa so vlagatelji zahtevka ustrezno usposobljeni demonstracijski namakalni centri. Pogoji za ustrezno usposobljene demonstracijske namakalne centre se določijo v javnem razpisu, izvedenem v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
39. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Pogoji za pridobitev podpor za aktivnosti v okviru 1. točke drugega odstavka 36. člena te uredbe so:
1. ustrezna dovoljenja za operativno izvedbo komasacije;
2. finančno ovrednotenje komasacije;
3. časovna opredelitev operativne izvedbe komasacije, ki mora biti končana najpozneje v treh letih po odobritvi vloge;
4. pozitivna ocena pričakovanih ekonomskih učinkov komasacije, določena v javnem razpisu;
5. vlagatelj mora prevzeti pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz investitorstva komasacije;
6. vlagatelj mora zagotoviti finančna sredstva za novonastalo infrastrukturo, predvideno v idejni zasnovi komasacije;
7. vlagatelj mora izbrati izvajalca operativnih del izvedbe v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
8. do podpor so upravičena tista komasacijska območja, pri katerih je povprečno število parcel na ha višje od dveh parcel na ha.
(2) Pogoji za pridobitev sredstev za aktivnosti v okviru v okviru 2. točke drugega odstavka 36. člena te uredbe so:
1. ustrezna projektna, investicijska in tehnična dokumentacija ter vsa dovoljenja za izgradnjo nove infrastrukture na komasacijskem območju;
2. dovoljenje o operativni izvedbi komasacije, ki je postalo pravnomočno s 1. 1. 2000 ali pozneje;
3. finančno ovrednotenje projekta;
4. časovna opredelitev operativne izvedbe projekta, ki mora biti končana najpozneje v treh letih po odobritvi vloge;
5. pozitivna ocena pričakovanih ekonomskih učinkov projekta, določena v javnem razpisu;
6. vlagatelj mora prevzeti pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz investitorstva;
7. komasacijski postopek mora biti najmanj v fazi potrditve idejne zasnove ureditve komasacijskega območja;
8. vlagatelj mora izbrati izvajalca operativnih del izvedbe v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
9. vloga mora zajemati celotno do sofinanciranja upravičeno novo infrastrukturo, opredeljeno v potrjeni idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja. Vlagatelj mora izkazati funkcionalnost do sofinanciranja upravičene nove infrastrukture.
(3) Pogoji za pridobitev sredstev za aktivnosti v okviru 1. točke tretjega odstavka 36. člena te uredbe so:
1. ustrezna projektna, investicijska in tehnična dokumentacija in vsa potrebna dovoljenja za izgradnjo objektov in infrastrukture;
2. pozitivna ocena pričakovanih ekonomskih učinkov projekta;
3. časovna opredelitev operativne izvedbe projekta, ki mora biti končana najpozneje v treh letih po odobritvi vloge;
4. za področje namakalnega sistema mora biti vzpostavljen sistem trženja in skladiščenja kmetijskih proizvodov, kar vlagatelj izkazuje s kopijami pogodb ali predpogodb oziroma z ustreznim programom trženja in skladiščenja;
5. vlagatelj mora izbrati izvajalca operativnih del izvedbe v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
6. do dokončanja naložbe mora vlagatelj predložiti pogodbe z lastniki oziroma zakupniki zemljišč znotraj namakalnega sistema, ki so se strinjali z uvedbo namakalnega sistema. Svoje strinjanje so ti lastniki oziroma zakupniki potrdili z izjavami, potrebnimi za postopek uvedbe velikega namakalnega sistema. To so izjave, ki potrjujejo strinjanje z uvedbo namakalnega sistema ter zavezo o uporabi novozgrajenega namakalnega sistema in plačevanju vseh stroškov za njegovo delovanje in vzdrževanje. Te pogodbe morajo vsebovati vse informacije o obveznostih uporabnikov, dogovor o načinu plačila vode, fiksnih obratovalnih stroškov in stroškov vzdrževanja ter vse informacije o morebitnih sankcijah ob kršenju dogovorov in določil javnega razpisa za ta ukrep. Vzorec pogodbe mora biti predhodno usklajen in ga mora potrditi upravljavec oziroma koncesionar hidromelioracijskih sistemov na tistem območju.
(4) Pogoji za pridobitev sredstev za aktivnosti iz 2. in 3. točke tretjega odstavka 36. člena te uredbe so:
1. ustrezna projektna, investicijska in tehnična dokumentacija ter vsa potrebna dovoljenja za izgradnjo oziroma tehnološko posodobitev objektov in infrastrukture;
2. pozitivna ocena pričakovanih ekonomskih učinkov projekta;
3. pri naložbah v tehnološke posodobitve javnih namakalnih sistemov morajo posodobitve izkazovati vsaj 25-odstotno racionalnejšo porabo vode in električne energije;
4. časovna opredelitev operativne izvedbe projekta, ki mora biti dokončana najpozneje v treh letih po odobritvi vloge;
5. vlagatelj mora izbrati izvajalca operativnih del izvedbe po predpisih, ki določajo pravila javnega naročanja;
6. do dokončanja naložbe mora vlagatelj predložiti pogodbe z lastniki oziroma zakupniki zemljišč, ki predstavljajo več kot polovico vseh zemljišč, za uporabo tehnološko posodobljenega hidromelioracijskega sistema ter o plačevanju vseh stroškov za njegovo delovanje in vzdrževanje. Te pogodbe morajo vsebovati vse informacije o obveznostih uporabnikov, dogovor o načinu plačila vode, fiksnih obratovalnih stroškov in stroškov vzdrževanja ter vse informacije o morebitnih sankcijah ob kršenju dogovorov in določil javnega razpisa za ta ukrep.
(5) Vlagatelj mora imeti poravnane obveznosti do države.
40. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela:
1. zemljiškostrukturni vidik,
2. ekonomski vidik,
3. okoljski prostorski vidik,
4. regionalni vidik in
5. družbeno-socialni vidik.
(2) Merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
41. člen
(finančne določbe)
(1) Finančne določbe:
1. delež javnega financiranja znaša do 100 odstotkov upravičenih stroškov;
2. najmanjši znesek dodeljene pomoči je 20.000 eurov, najvišji znesek dodeljene pomoči je do 1.500.000 eurov;
3. podpore iz tega poglavja se dodeljujejo na podlagi javnih razpisov pri posameznih podukrepih.
(2) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 43.633.949 eurov javnih sredstev, ki se med podukrepa delijo v razmerju 40: 60 v korist podukrepa št. 2.
X. SODELOVANJE KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV V SHEMAH KAKOVOSTI HRANE
42. člen
(predmet podpore)
(1) Predmet podpore je podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v upravičeni shemi kakovosti Skupnosti ali Republike Slovenije za delno pokritje stalnih stroškov, nastalih zaradi sodelovanja v upravičenih shemah kakovosti. Upravičene sheme kakovosti Skupnosti ali Republike Slovenije so:
1. ekološka pridelava in predelava,
2. zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla oziroma geografsko poreklo, zaščitena geografska označba oziroma geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost oziroma tradicionalen ugled),
3. integrirana pridelava in
4. višja kakovost.
(2) Predmet podpore je delno pokritje stalnih stroškov, ki nastanejo z vključitvijo v sheme kakovosti hrane in s sodelovanjem v njih ter ima obliko letnega plačila. Vlagatelji lahko na letni ravni uveljavljajo delno pokritje stalnih stroškov. Podpora se upravičencu dodeli letno v enkratnem izplačilu, vendar največ za pet let. Stopnja podpore je natančneje določena v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, in sicer glede na shemo kakovosti in vrsto proizvoda. Stalni stroški se pri posebnih kmetijskih pridelkih oziroma živilih in proizvodih višje kakovosti določijo glede na shemo kakovosti, vrsto proizvoda in proizvodnje. Stalni stroški se pri ekološki pridelavi in predelavi ter integrirani pridelavi določijo glede na shemo kakovosti, vrsto proizvodnje in velikost kmetijskega gospodarstva.
43. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za namene iz tega poglavja so stalni stroški, ki nastanejo z vključitvijo v sheme kakovosti in sodelovanjem v njih ter zajemajo za:
1. ekološko pridelavo in predelavo:
– stroške kontrole, ki zagotavlja skladnost s predpisi s tega področja (letna kontrola pridelave na kmetijskem gospodarstvu, letna kontrola predelovalnega obrata na kmetijskem gospodarstvu, kontrola skupine proizvajalcev),
– stroške analiz preiskav živil rastlinskega izvora, krme in tal,
– administrativne stroške (letna članarina za vključevanje v skupino proizvajalcev proizvoda, vodenje evidenc, stroški tiskanja nalepk simbolov kakovosti);
2. zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila in višjo kakovost:
– stroške kontrole, ki zagotavlja skladnost z zahtevami iz specifikacij (certificiranje, letna zunanja kontrola, nenapovedana zunanja kontrola, kontrola skupine proizvajalcev, notranja kontrola),
– stroške analiz preiskav vzorcev kmetijskih proizvodov oziroma surovin, zahtevanih v specifikacijah proizvodov,
– administrativne stroške (letna članarina za vključevanje v skupino proizvajalcev proizvoda, vodenje evidenc, stroški tiskanja nalepk simbolov kakovosti),
3. integrirano pridelavo:
– stroške kontrole, ki zagotavlja skladnost s predpisi iz tega področja (letna kontrola pridelave),
– administrativne stroške (letna članarina za vključevanje v skupino proizvajalcev proizvoda, vodenje evidenc, stroški tiskanja nalepk simbolov kakovosti).
(2) Do podpore so upravičeni stalni stroški, nastali od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2015.
(3) Podpore se ne dodelijo za:
– kmetijska gospodarstva, ki prejemajo povrnitev stroškov kontrole v letih 2007–2010 po predpisu, ki ureja plačila za kmetijskookoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja 2004–2006,
– kmetijska gospodarstva, ki prejmejo za isti namen podporo na podlagi ukrepov I. stebra kmetijske politike, navedenih v Uredbi 1974/2006/ES,
– sheme, katerih edini cilj je zagotavljanje višje ravni nadzora nad spoštovanjem obveznih standardov iz zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje,
– stroške vzdrževanja in najema objektov.
44. člen
(vlagatelji)
(1) Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na območju Republike Slovenije in so vključeni v eno od shem kakovosti Skupnosti ali nacionalno shemo kakovosti.
(2) Do podpore so upravičeni samo proizvajalci kmetijskih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi.
45. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
Vlagatelj mora predložiti:
1. za ekološko pridelavo oziroma predelavo:
a) pri prehodnem obdobju dokazilo, da je kmetijsko gospodarstvo v postopku certificiranja,
b) pri že opravljenem postopku certificiranja kopijo certifikata ali potrdila o opravljeni kontroli;
2. za druge sheme kakovosti, ki so upravičene po tem poglavju, kopijo certifikata ali potrdila o opravljeni kontroli, ki dokazuje vključitev v upravičeno shemo kakovosti.
46. člen
(finančne določbe)
(1) Finančna pomoč se dodeli v obliki letnega izplačila na podlagi letnih vlog.
(2) Vlagatelji, ki so vključeni v sheme kakovosti, so upravičeni do letne podpore v višini:
– do 1.500 eurov za zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila (sheme Skupnosti) in za proizvode višje kakovosti (nacionalna shema),
– do 3.000 eurov za ekološko pridelavo in predelavo (sheme Skupnosti),
– do 1.000 eurov za integrirano pridelavo (nacionalna shema).
(3) V skladu s postopkom, določenim s to uredbo, se izberejo projekti do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
(4) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune ter originalno dokazilo o njihovem plačilu.
(5) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 18.570.337 eurov javnih sredstev.
XI. PODPORA SKUPINAM PROIZVAJALCEV PRI DEJAVNOSTIH INFORMIRANJA IN POSPEŠEVANJA PRODAJE ZA PROIZVODE, KI SO VKLJUČENI V SHEME KAKOVOSTI HRANE
47. člen
(predmet podpore)
(1) Predmet podpore je delno pokritje izvajanja aktivnosti skupinam proizvajalcev za:
1. informiranje potrošnikov,
2. oglaševanje in
3. pospeševanje prodaje na notranjem trgu za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti Skupnosti ali Republike Slovenije.
(2) Upravičene sheme kakovosti Skupnosti ali Republike Slovenije pri tem ukrepu so:
1. ekološka pridelava in predelava,
2. zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla oziroma geografsko poreklo, zaščitena geografska označba oziroma geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost oziroma tradicionalni ugled),
3. kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju (kakovostno vino ZGP, vrhunsko vino ZGP in vino PTP),
4. integrirana pridelava in
5. višja kakovost.
48. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za namene iz tega poglavja so stroški, nastali pri informiranju in pospeševanju prodaje za proizvode, ki so vključeni v upravičene sheme kakovosti hrane, in sicer:
– stroški organizacije, priprave in sodelovanja na javnih nastopih, sejmih, tržnicah, razstavah, oddajah, delavnicah in drugih oblikah javnih nastopov oziroma dogodkov;
– stroški oglaševanja in informiranja na prodajnih mestih in po drugih komunikacijskih poteh;
– stroški priprave, izdaje in razdeljevanja informacijskega in promocijskega gradiva zaradi obveščanja potrošnikov in javnosti ter pospeševanja prodaje kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti;
– stroški organizacije in vodenja drugih ustreznih oblik oglaševanja zaradi informiranja in pospeševanja prodaje kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti.
(2) Podpore se ne dodelijo za:
– iste aktivnosti, ki so podprte z Uredbo Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L št. 3 z dne 5. 1. 2008, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino, spremembi uredb (ES) št. 1493/1999, (ES) št. 1782/2003, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 3/2008 ter razveljavitvi uredb (EGS) št. 2392/86 in (ES) št. 1493/1999 (UL L št. 148 z dne 6. 6. 2008, str. 1),
– dejavnosti v zvezi s promocijo blagovnih znamk, katerih ime se ne nanaša na ime zaščitenega proizvoda oziroma naziva sheme kakovosti (pri načinu pridelave) kot glavno sporočilo promocije, niso upravičene do podpore,
– projekte, ki prejmejo za isti namen podporo z ukrepi I. stebra kmetijske politike, navedenimi v Uredbi 1974/2006/ES,
– iste aktivnosti, ki so bile oziroma so podprte znotraj ukrepa podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev,
– aktivnosti, ki jih vložijo poklicne ali panožne organizacije proizvajalcev, ki zastopajo enega ali več kmetijskih sektorjev na področju sadja, zelenjave, poljedelstva, oljčnega olja in medu ter se po tem poglavju ne priznajo kot skupine proizvajalcev.
(3) Do podpore so upravičeni stroški, ki so nastali v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2015.
49. člen
(vlagatelji)
(1) Vlagatelji so skupine proizvajalcev, ki so pravne osebe in združujejo proizvajalce, ki sodelujejo v eni od upravičenih shem kakovosti za kmetijske proizvode ali živila ter uporabljajo pripadajoče simbole kakovosti oziroma zaščitne znake in:
– so zaščitile svoje proizvode na ravni EU oziroma so njihovi proizvodi že zaščiteni na nacionalni ravni in so v postopku pridobivanja evropske zaščite za zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ter zajamčeno tradicionalno posebnost oziroma
– predstavljajo proizvajalce ekološko pridelanih in predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z oznako ekološke pridelave oziroma,
– predstavljajo proizvajalce integrirano pridelanih pridelkov oziroma živil z oznako integrirane pridelave oziroma,
– so zaščitile svoje proizvode na nacionalni ravni z oznako višja kakovost oziroma,
– predstavljajo proizvajalce kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju (kakovostno vino ZGP, vrhunsko vino ZGP in vino PTP).
(2) Skupno vlogo lahko vloži tudi več skupin proizvajalcev, ki ločeno zastopajo kmetijske pridelke ali živila iz shem kakovosti in so posamezni upravičenci po tem ukrepu. Vlogo vloži pooblaščena skupina proizvajalcev v imenu vseh upravičenih skupin proizvajalcev.
50. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Pogoji za pridobitev sredstev so:
1. skupina proizvajalcev je pravno ustanovljena pri pristojnem organu Republike Slovenije, ki združuje proizvajalce ene od upravičenih shem kakovosti;
2. skupina proizvajalcev oziroma člani skupine proizvajalcev uporabljajo simbol kakovosti oziroma zaščitni znak pripadajoče sheme kakovosti;
3. proizvodi iz shem kakovosti morajo biti prisotni na trgu;
4. izdelan program pospeševanja prodaje skupine proizvajalcev, ki vsebuje dva dela, in sicer:
a) vizijo razvoja pospeševanja prodaje, oglaševanja in informiranja za petletno obdobje, razdeljeno po letih in s pričakovanimi učinki, ter
b) natančen načrt aktivnosti oziroma projekt informiranja, oglaševanja in pospeševanja prodaje, za katerega se skupina proizvajalcev prijavi na razpis.
(2) Vlagatelj mora imeti poravnane obveznosti do države.
(3) Oblike informiranja in pospeševanja prodaje morajo opozarjati na posebne lastnosti in prednosti proizvodov iz upravičenih shem kakovosti, z določenim zaščitnim znakom oziroma simbolom kakovosti še zlasti opozarjati na kakovost, posebne načine pridelave in predelave, specifične načine proizvodnje in na vpliv geografskega območja na kakovost proizvoda. Te vsebine morajo temeljiti na znanstvenih, tehničnih, tradicionalnih, zgodovinskih, proizvodnih ali drugih enakovrednih izsledkih.
(4) Pri izvajanju aktivnosti je obvezujoče, da se na gradivu, namenjenem za informiranje, oglaševanje in pospeševanje prodaje, pojavijo v ospredju ime proizvodov iz shem kakovosti, naziv sheme kakovosti in zaščitni znak oziroma simbol kakovosti proizvoda, in sicer:
– za ekološke proizvode navedba imen ekoloških proizvodov oziroma vrste ekoloških proizvodov, naziv sheme kakovosti, pripadajoči zaščitni znak oziroma simbol kakovosti EU in nacionalni zaščitni znak oziroma simbol kakovosti;
– za proizvode, ki so zaščiteni po evropski zakonodaji, kot zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla oziroma geografsko poreklo, zaščitena geografska označba oziroma geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost oziroma tradicionalni ugled), navedba zaščitenega imena, naziv sheme kakovosti ter pripadajoči zaščitni znak oziroma simbol kakovosti EU ali nacionalni zaščitni znak oziroma simbol kakovosti;
– za proizvode, ki so zaščiteni po nacionalni zakonodaji kot zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla oziroma geografsko poreklo, zaščitena geografska označba oziroma geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost oziroma tradicionalni ugled) in so v postopku pridobivanja evropske zaščite, navedba zaščitenega imena, naziv sheme kakovosti in pripadajoči nacionalni zaščitni znak oziroma simbol kakovosti;
– za proizvode, ki so integrirani, in za proizvode, zaščitene kot višja kakovost, navedba imena oziroma vrsta proizvodov, naziv sheme kakovosti in pripadajoči nacionalni zaščitni znak oziroma simbol kakovosti;
– za kakovostna vina ZGP, vrhunska vina ZGP in vino PTP pravilna navedba imena in območja.
51. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela:
1. strokovna ocena:
– vrsta sheme kakovosti,
– usposobljenost skupine proizvajalcev;
2. ekonomska ocena:
– izvedljivost projekta in pričakovani učinki,
– ekonomska storilnost,
– tržna proizvodnja.
(2) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
52. člen
(finančne določbe)
(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do 70 odstotkov upravičenih stroškov.
(2) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 6.619.268 eurov javnih sredstev.
(3) Za sheme kakovosti Skupnosti (ekološka pridelava in predelava, zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila in kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju) in nacionalne sheme kakovosti (integrirana pridelava in višja kakovost) znaša najvišji znesek podpore na razpis za projekt posameznemu upravičencu do 200.000 eurov.
(4) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune ter originalno dokazilo o njihovem plačilu.
XII. PODPORE ZA USTANAVLJANJE IN DELOVANJE SKUPIN PROIZVAJALCEV
53. člen
(predmet podpore)
(1) Podpora pri tem ukrepu se dodeljuje skupinam proizvajalcev ekoloških in zaščitenih kmetijskih proizvodov ter je namenjena za razbremenitev njihovega administrativnega ustanavljanja in delovanja.
(2) Podpora se dodeli zaradi:
– povečanja obsega proizvodnje članov skupin proizvajalcev,
– povečanja skupnega trženja kmetijskih proizvodov,
– izvajanja skupnih projektov glede informiranja in promocije.
(3) Predmet podpore so naslednje upravičene aktivnosti:
– administrativno delovanje skupine proizvajalcev, ki vključuje usposobitev prostorov, registracijo skupine proizvajalcev, nakup informacijske tehnologije in druge opreme ter pospeševanje prodaje,
– stalna zaposlitev osebe za namene delovanja skupine proizvajalcev vsaj za dobo izvedbe projekta,
– nabava opreme za namene skupnega trženja,
– oblikovanje skupnih pravil informiranja o proizvodnji, predvsem glede spravila in razpoložljivosti in informiranja,
– priprava operativnega programa.
54. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni so stroški, nastali pri izvajanju upravičenih aktivnostih administrativnega delovanja in ustanavljanja, ter zajemajo:
– stroške administrativnega delovanja skupine proizvajalcev, kot so usposobitev prostorov, registracija skupine proizvajalcev, nakup informacijske tehnologije in druge opreme ter pospeševanja prodaje;
– stroške stalne zaposlitve osebe za namene delovanja skupine proizvajalcev vsaj za dobo izvedbe projekta;
– stroške oblikovanja skupnih pravil o proizvodnji;
– stroške priprave operativnega programa;
– stroške nabave primerne opreme, ki je nujno potrebna za skupno trženje kmetijskih pridelkov oziroma živil skupine proizvajalcev.
(2) Upravičeni so stroški, ki so nastali od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2015.
(3) Višina podpore se izračuna na podlagi letne tržne proizvodnje posamezne skupine proizvajalcev.
(4) Aktivnosti, ki so upravičene do podpore, so namenjene izključno skupinam proizvajalcev, ki združujejo pridelovalce in predelovalce ekoloških ali zaščitenih kmetijskih proizvodov. Zaščiteni kmetijski proizvodi, ki so upravičeni znotraj tega ukrepa, so proizvodi, ki so v postopku zaščite oziroma so zaščiteni z naslednjimi označbami: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost.
(5) Podpore se ne dodelijo za:
– projekte, ki jih vložijo poklicne oziroma panožne organizacije proizvajalcev, ki zastopajo enega ali več kmetijskih sektorjev na področju sadja, zelenjave, poljedelstva, oljčnega olja in medu ter se znotraj tega ukrepa ne priznajo kot skupine proizvajalcev;
– projekte, ki prejmejo za isti namen podporo na podlagi ukrepov I. stebra kmetijske politike, navedenih v Uredbi 1974/2006/ES;
– iste aktivnosti, ki so bile oziroma so podprte znotraj ukrepa podpora skupinam proizvajalcev, pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane;
– skupine proizvajalcev, ki ne zastopajo ekoloških in zaščitenih kmetijskih proizvajalcev.
55. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so skupine proizvajalcev, ki jih prizna pristojni organ Republike Slovenije in ki:
– združujejo ekološke kmetijske proizvajalce določenega ekološkega kmetijskega proizvoda zaradi skupnega nastopa tega kmetijskega proizvoda na trgu;
– združujejo ekološke kmetijske proizvajalce določenega območja Republike Slovenije zaradi skupnega nastopa ekoloških kmetijskih proizvodov s tega območja na trgu;
– združuje proizvajalce določenega zaščitenega kmetijskega proizvoda ali proizvodov zaradi skupnega nastopa tega proizvoda ali proizvodov na trgu.
56. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje za pridobitev sredstev:
1. biti registrirani kot skupina proizvajalcev pri pristojnem organu Republike Slovenije;
2. združevati vsaj tri člane;
3. imeti člane, ki svoje proizvode tržijo;
4. da skupina združuje proizvajalce ekoloških ali zaščitenih kmetijskih oziroma živilskih proizvodov;
5. imeti izdelan operativni program dejavnosti za obdobje najmanj petih let, ki vsebuje:
a) idejni načrt usklajevanja pridelave s povpraševanjem,
b) idejni načrt pospeševanja koncentracije ponudbe in skupnega trženja kmetijskih pridelkov oziroma živil svojih članov,
c) načrt priprave pravil skupnega trženja, informiranja in promocije;
6. vlagatelj mora imeti poravnane obveznosti do države.
(2) Do podpore so upravičene skupine proizvajalcev v obdobju prvih petih let po datumu priznanja skupine proizvajalcev pri pristojnem organu Republike Slovenije.
57. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Pri določitvi meril se upoštevata naslednji načeli:
1. strokovna ocena, ki zajema vrsto sheme kakovosti in usposobljenost skupine proizvajalcev,
2. ekonomska ocena tržne proizvodnje.
(2) Merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
58. člen
(finančne določbe)
(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do 5 odstotkov obsega lastne tržne proizvodnje vseh članov, ki svoje proizvode tržijo.
(2) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 2.896.057 eurov javnih sredstev.
(3) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune ter originalno dokazilo o njihovem plačilu.
XIII. DIVERZIFIKACIJA V NEKMETIJSKE DEJAVNOSTI
59. člen
(predmet podpore)
(1) Predmet podpore so naložbe v:
1. proizvodne dejavnosti, povezane s tradicionalnim znanjem na kmetiji,
2. proizvodne dejavnosti, povezane s predelavo proizvodov, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi, in drugih nekmetijskih proizvodov na kmetiji,
3. pridobivanje energije za prodajo na kmetiji iz obnovljivih virov,
4. prodajne dejavnosti, povezane s proizvodnimi dejavnostmi na kmetiji (specializirane trgovine za prodajo pridelkov in izdelkov iz lastne proizvodnje in z okoliških kmetij),
5. storitvene dejavnosti na kmetijah (turizem, varstvo otrok, varstvo starostnikov, varstvo invalidov, veterinarstvo, čuvanje, oskrba in nega hišnih živali ipd.).
(2) Pri izvedbi se upoštevajo pravila Uredbe 1998/2006/ES.
60. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za namene iz prejšnjega člena so:
1. gradbena in obrtniška dela. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
2. posebno usposabljanje za opravljanje dejavnosti;
3. nakup nove opreme za namen iz tega ukrepa, vključno z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: IKT) in računalniško programsko opremo. Med upravičenimi stroški so še stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme);
4. splošni stroški, kot so honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, ki so povezani s pripravo in izvedbo projektov ter lahko predstavljajo vrednost v deležu do 10 odstotkov skupne priznane vrednosti naložbe.
(2) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do 30. 6. 2015. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški, nastali pred datumom izdaje odločbe o pravici do sredstev, vendar samo od 1. 1. 2007 dalje.
(4) Podpore se ne dodelijo za:
1. vavčersko svetovanje,
2. nakup patentiranih pravic, know-howa, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja,
3. naložbe v raziskave in razvoj produktov,
4. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
5. prevozna in transportna sredstva,
6. stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najema itd.),
7. bančne stroške in stroške garancij,
8. nakup rabljene opreme,
9. nakup kmetijske mehanizacije in opreme,
10. nakup gradbene mehanizacije,
11. naložbe v prostore za zasebno rabo,
12. podjetja v težavah,
13. podjetja v ribištvu in ribogojstvu ter premogovništvu,
14. predelavo živilskih proizvodov, katerih surovina so kmetijski proizvodi,
15. predelavo lesa po razredu 16.10 Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD),
16. nepremičnine, ki so predmet izvršbe na nepremičnino.
61. člen
(vlagatelji)
(1) Vlagatelji so podjetja, katerih odgovorna oseba je član kmetijskega gospodinjstva in imajo ob oddaji vloge dejavnost registrirano kot:
1. kmetija z dopolnilno dejavnostjo,
2. samostojni podjetnik posameznik,
3. gospodarska družba ali
4. zadruga.
(2) Odgovorna oseba je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samostojni podjetnik posameznik, zakoniti zastopnik gospodarske družbe ali zadruge.
62. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. kmetija mora biti vpisana v register kmetijskih gospodarstev in biti dejavna;
2. vlagatelj mora imeti sedež in opravljati dejavnost na kmetiji;
3. vlagatelj mora zagotoviti ustrezno investicijsko-tehnično dokumentacijo s podrobnim popisom del in stroškovno opredelitvijo cen, ki jo pripravi odgovorni projektant, ter vsa dovoljenja za naložbo. Gradbena in obrtniška dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
4. vlagatelj mora biti registriran v skladu s prejšnjim členom;
5. vlagatelj mora zagotavljati ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest;
6. vlagatelj mora imeti poravnane obveznosti do države oziroma ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije;
7. odgovorna oseba mora imeti prijavljeno stalno prebivališče na naslovu kmetije;
8. odgovorna oseba se mora ob oddaji vloge ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo;
9. odgovorna oseba je lahko ob oddaji vloge stara največ 60 let;
10. izdelan mora biti poslovni načrt oziroma program dela v skladu z zahtevami javnega razpisa. Pri poslovnem načrtu oziroma programu dela morajo biti izdelani vsi izračuni in priložene vse zahtevane priloge. Poslovni načrt mora izkazati ekonomsko upravičenost naložbe. Za presojo poslovnega načrta je mogoče najeti zunanjega strokovnjaka;
11. naložba se mora izvesti na kmetiji zunaj naselij s statusom mesta;
12. iz vloge mora biti razvidno, da podjetje ne presega meril za mikropodjetja, določena po Priporočilu 2003/361/ES.
(2) Naložbe, katerih skupna vrednost ob prijavi ne presega 50.000 eurov (vključno z DDV), se štejejo kot enostavne naložbe, zahtevne naložbe pa so naložbe katerih skupna vrednost presega 50.000 eurov (vključno z DDV).
(3) Pri naložbah v obnovljive vire energije vrednost naložbe ob prijavi ne sme preseči 480.000 eurov (vključno z DDV).
(4) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za dokončanje naložbe, morata biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidna:
1. popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
2. pri fazni gradnji, natančen popis že izvedenih aktivnostih in vrednosti že izvedenih del, ki ga potrdi pooblaščeni projektant ali nadzornik.
(5) Pri naložbah v gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki so ali bodo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov izgradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo.
(6) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v storitve vzgoje in varstva otrok, mora ob dokončanju naložbe izpolnjevati pogoje za vpis v razvid pri Ministrstvu za šolstvo in šport.
(7) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v opravljanje socialnovarstvene storitve za starostnike ali invalide, mora:
1. najpozneje do konca naložbe izpolnjevati predpisane pogoje za opravljanje te storitve v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo, in
2. pridobiti pozitivno mnenje Socialne zbornice Slovenije za predviden program opravljanja storitve.
(8) Obveznosti upravičenca so:
1. predmet naložbe se mora:
– uporabljati izključno za dejavnost, ki je predmet podpore,
– obravnavati kot sredstva, ki se amortizirajo (velja za opremo in objekte) po Slovenskih računovodskih standardih;
2. kot dokončanje naložbe se pri gradnji šteje pridobljeno uporabno dovoljenje oziroma vključitev opreme v opravljanje dejavnosti;
3. naložba mora biti končana v skladu z rokom, določenim v razpisu;
4. po končani naložbi mora zagotavljati ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest oziroma zagotoviti vsaj eno delovno mesto. Kmetija mora zagotoviti vsaj eno polno delovno moč. Izračun normativa, ki določa polno delovno moč, se opredeli v javnem razpisu.
63. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela:
1. razvojna ogroženost na ravni regije Standardne klasifikacije teritorialnih enot 3 (v nadaljnjem besedilu: SKTE-3), v kateri se izvaja naložba,
2. ekonomski vidik,
3. družbeno-socialni vidik upravičenca.
(2) Podrobna merila za izbor se določijo v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
64. člen
(finančne določbe)
(1) Sredstva se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis. Najvišja stopnja pomoči znaša do 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Najnižji dodeljeni znesek pomoči je 3.500 eurov na upravičenca. Prejemnik sredstev lahko pridobi največ do 200.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let oziroma prejemniki sredstev, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, največ do 100.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let.
(2) Za iste upravičene stroške ni dovoljeno s pomočjo de minimis prejemati druge pomoči, če bi bila lahko s takim združevanjem presežena predpisana intenzivnost pomoči.
(3) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu in končno gradbeno situacijo, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec (pri večjih gradbenih delih) z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec.
(4) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 31.551.000 eurov javnih sredstev.
XIV. PODPORA USTANAVLJANJU IN RAZVOJU MIKROPODJETIJ
65. člen
(predmet podpore)
(1) Predmet podpore so naložbe v registrirana mikropodjetja na podeželju, ki zagotavljajo nova oziroma ohranjajo delovna mesta in povečujejo dohodek podeželskega prebivalstva za dejavnosti, določene s šestim odstavkom 66. člena te uredbe.
(2) Pri izvedbi se upoštevajo pravila Uredbe 1998/06/ES.
66. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za namene iz prejšnjega člena so:
1. gradbena in obrtniška dela. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
2. usposabljanje za opravljanje dejavnosti;
3. nakup nove opreme za namen iz tega ukrepa, vključno z IKT in računalniško programsko opremo. Med upravičenimi stroški so še stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme);
4. splošni stroški, kot so honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, ki so povezani s pripravo in izvedbo projektov ter lahko predstavljajo vrednost v deležu do 10 odstotkov skupne priznane vrednosti naložbe.
(2) Podpore se ne dodelijo za:
1. vavčersko svetovanje,
2. nakup patentiranih pravic, know-howa, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja,
3. naložbe v raziskave in razvoj produktov,
4. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
5. prevozna in transportna sredstva,
6. stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najema itd.),
7. bančne stroške in stroške garancij,
8. nakup rabljene opreme,
9. nakup kmetijske mehanizacije in opreme,
10. nakup gradbene mehanizacije in opreme,
11. naložbe v prostore za zasebno rabo,
12. podjetja v ribištvu in ribogojstvu ter premogovništvu,
13. predelavo živilskih proizvodov, katerih surovina so kmetijski proizvodi,
14. predelavo lesa po razredu 16.10 Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD),
15. nepremičnine, ki so predmet izvršbe na nepremičnino.
(3) Do sredstev niso upravičena podjetja, ki so v težavah oziroma je njihovo stanje kapitalsko neustrezno.
(4) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma odločbe o pravici do sredstev do 30. 6. 2015. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški, nastali pred datumom izdaje odločbe o pravici do sredstev, vendar samo od 1. 1. 2007 dalje.
(6) Do sredstev so upravičene naložbe za opravljanje dejavnosti, razvrščene v naslednja področja, oddelke, skupine in razrede po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) SURS. Te dejavnosti so:
1. področje C – Predelovalne dejavnosti (razen 10 – Proizvodnja živil, 11 – Proizvodnja pijač, 12 – Proizvodnja tobačnih izdelkov, 16.10 – Žaganje, skobljanje in impregnacija lesa, 19 – Proizvodnja koksa in naftnih derivatov, 24 – Proizvodnja kovin),
2. področje D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro,
3. področje E – Oskrba z vodo; Ravnanje z odplakami in odpadki: saniranje okolja,
4. oddelek 55 – Gostinske nastanitvene dejavnosti,
5. oddelek 75 – Veterinarstvo,
6. področje P – Izobraževanje,
7. področje Q – Zdravstvo in socialno varstvo,
8. podrazred 96.090 – Čuvanje, oskrba in nega hišnih živali.
67. člen
(vlagatelji)
(1) Vlagatelji so podjetja, ki so ob oddaji vloge lahko registrirana kot:
1. samostojni podjetnik posameznik,
2. gospodarska družba ali
3. zadruga.
(2) Odgovorna oseba je samostojni podjetnik posameznik, zakoniti zastopnik gospodarske družbe ali zadruge.
68. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. vlagatelj mora imeti sedež dejavnosti zunaj dejavne kmetije in naselij s statusom mesta;
2. vlagatelj mora zagotoviti ustrezno investicijsko-tehnično dokumentacijo z natančnim popisom del in stroškovno opredelitvijo cen, ki jo pripravi odgovorni projektant, ter vsa dovoljenja za naložbo. Gradbena in obrtniška dela morajo biti opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
3. vlagatelj mora biti registriran;
4. vlagatelj mora imeti poravnane obveznosti do države oziroma ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije;
5. vlagatelj mora zagotavljati z naložbo ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest;
6. odgovorna oseba vlagatelja je lahko ob oddaji vloge stara največ 60 let;
7. izdelan mora biti poslovni načrt oziroma program dela v skladu z zahtevami javnega razpisa. Pri poslovnem načrtu oziroma programu dela morajo biti izdelani vsi izračuni in priložene vse zahtevane priloge. Poslovni načrt mora izkazati ekonomsko upravičenost naložbe. Za presojo poslovnega načrta je mogoče najti zunanjega strokovnjaka;
8. naložba se mora izvesti zunaj naselij s statusom mesta;
9. iz vloge mora biti razvidno, da podjetje ne presega meril za mikropodjetja, določena po Priporočilu 2003/361/ES.
(2) Naložbe, katerih skupna vrednost ob prijavi ne presega 50.000 eurov (vključno z DDV), se štejejo kot enostavne naložbe, zahtevne naložbe pa so naložbe, katerih skupna vrednost presega 50.000 eurov (vključno z DDV).
(3) Pri naložbah v obnovljive vire energije vrednost naložbe ob prijavi ne sme preseči 480.000 eurov (vključno z DDV).
(4) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za dokončanje naložbe, morata biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidna:
1. popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
2. pri postopni gradnji, predložen natančen popis že izvedenih aktivnostih in vrednosti že izvedenih del, ki ga potrdi pooblaščeni projektant ali nadzornik.
(5) Pri naložbah v gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki so ali bodo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov izgradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo.
(6) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v storitve vzgoje in varstva otrok, mora ob dokončanju naložbe izpolnjevati pogoje za vpis v razvid pri Ministrstvu za šolstvo in šport.
(7) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v opravljanje socialnovarstvene storitve za starostnike ali invalide, mora izpolnjevati naslednje:
1. najpozneje do konca naložbe izpolnjevati predpisane pogoje za opravljanje te storitve v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo, in
2. pridobiti pozitivno mnenje Socialne zbornice Slovenije za predviden program opravljanja storitve.
(8) Obveznosti upravičenca so:
1. predmet naložbe se mora:
– uporabljati izključno za dejavnost, ki je predmet pomoči,
– obravnavati kot sredstva, ki se amortizirajo (velja za opremo in objekte);
2. kot dokončanje naložbe se pri gradnji šteje pridobljeno uporabno dovoljenje ali vključitev opreme v opravljanje dejavnosti;
3. naložba mora biti končana v skladu z rokom, določenim v razpisu;
4. po končani naložbi mora zagotavljati ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest oziroma zagotoviti vsaj eno delovno mesto.
69. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela:
1. razvojna ogroženost na ravni regije SKTE-3, v kateri se izvaja naložba,
2. ekonomski vidik,
3. družbeno-socialni vidik.
(2) Merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
70. člen
(finančne določbe)
(1) Sredstva se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis. Najvišja stopnja pomoči znaša do 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Najnižji dodeljeni znesek pomoči je 20.000 eurov na upravičenca. Prejemnik sredstev lahko pridobi največ do 200.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let oziroma prejemniki sredstev, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, največ do 100.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let.
(2) Za iste upravičene stroške ni dovoljeno s pomočjo de minimis prejemati druge pomoči, če bi bila lahko s takim združevanjem presežena predpisana intenzivnost pomoči.
(3) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu in končno gradbeno situacijo, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec (pri večjih gradbenih delih) z originalnimi dokazili o njihovem plačilu ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec.
(4) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 55.520.136 eurov javnih sredstev.
XV. OBNOVA IN RAZVOJ VASI
71. člen
(predmet podpore)
Predmet podpore so naložbe v:
1. urejanje površin za skupne namene in potrebe v podeželskih naseljih;
2. urejanje vaških jeder;
3. urejanje infrastrukture in povezav v naseljih;
4. obnavljanje in izgradnjo večnamenskih zgradb skupnega pomena za medgeneracijsko druženje, kulturno-umetniško, športno in drugo prostočasno dejavnost lokalnega prebivalstva na podeželju.
72. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za namene iz prejšnjega člena so:
– gradbena in obrtniška dela, vključno z deli na naložbah, ki so spomeniki, spomeniška območja, nepremična ali naselbinska dediščina, za katera pa niso potrebna kulturnovarstvena soglasja ali druge strokovne presoje. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
– nakup nove opreme za namen iz tega ukrepa, vključno z IKT in računalniško programsko opremo. Med upravičenimi stroški so še stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme);
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, ki so povezani s pripravo in izvedbo projektov ter lahko predstavljajo vrednost v deležu do 10 odstotkov skupne priznane vrednosti naložbe.
(2) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev, pa do dokončanja naložbe oziroma najpozneje do 30. 6. 2015. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški, nastali pred datumom izdaje odločbe o pravici do sredstev, vendar samo od 1. 1. 2007 dalje.
(4) Podpore se ne dodelijo za:
– vavčersko svetovanje;
– nakup patentiranih pravic, know-howa, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja;
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;
– stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najema itd.);
– bančne stroške in stroške garancij;
– nakup rabljene opreme;
– namenske stavbe, kot so cerkve, župnišča in drugi verski objekti, mrliške vežice, pokopališča ter lovski in ribiški domovi;
– stroške javne uprave (splošni upravni stroški, najemnine in plače zaposlenih v dejavnostih upravljanja, izvajanja, spremljanja in nadzora);
– izdatke pri naložbah, ki so nastali zaradi pristojbin za uporabo in kotizacij pred dokončanjem, pa ti zneski niso bili odšteti od upravičenih stroškov;
– nepremičnine, ki so predmet izvršbe na nepremičnino;
– obnovo in ohranjanje tistih kulturnih vrednot naložb, ki so zavarovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.
73. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so občine.
74. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. vlagatelj mora izkazati sposobnost zagotavljanja lastnih finančnih sredstev;
2. vlagatelj mora zagotoviti ustrezno investicijsko-tehnično dokumentacijo z natančnim popisom del in stroškovno opredelitvijo cen, ki jo pripravi odgovorni projektant, ter vsa dovoljenja za naložbo. Gradbena in obrtniška dela morajo biti opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, graditev objektov, varstvo okolja, varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave;
3. vlagatelj lahko letno predloži samo eno vlogo po tem poglavju;
4. imeti izdelan investicijski načrt z opredelitvijo ciljev v skladu s predpisom, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ ter načrt upravljanja;
5. naložba se mora izvesti zunaj naselij s statusom mesta;
6. naložba mora biti del občinskega razvojnega programa, ki ga potrdi občinski svet;
7. ob oddaji vloge se morata investicijska dokumentacija in veljavni načrt razvojnih programov finančno ujemati;
8. najvišja vrednost naložbe lahko na podlagi predračunske vrednosti ob prijavi znaša do 600.000 eurov (vključno z DDV);
9. vlagatelj mora izbrati izvajalca operativnih del izvedbe in dobavitelje v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila.
(2) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za dokončanje naložbe, morata biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidna:
1. popis del in stroškov, ki se nanašajo na celotno naložbo,
2. pri fazni gradnji natančen popis že izvedenih dejavnosti in vrednosti že izvedenih del, ki ga potrdi pooblaščeni projektant ali nadzornik.
(3) Pri naložbah v gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki so ali bodo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov izgradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo.
(4) Kot dokončanje naložbe se pri gradnji šteje pridobljeno uporabno dovoljenje ali vključitev opreme v opravljanje dejavnosti. Naložba mora biti končana v skladu z rokom, določenim v razpisu.
75. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela:
1. razvojna ogroženost na ravni regije SKTE-3, v kateri bo izvedena naložba;
2. velikost naselja, v katerem bo izvedena naložba;
3. stopnja brezposelnosti v občini, ki je višja od povprečne brezposelnosti v Republiki Sloveniji;
4. naložba je na območju s posebnim varstvenim režimom (območje nacionalnih, regijskih in krajinskih parkov ter območja, varovana v skladu s predpisi, ki določajo varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave);
5. pričakovani razvojni družbeno-ekonomski učinki naložbe.
(2) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
76. člen
(finančne določbe)
(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Najnižji dodeljeni znesek javne pomoči je 10.000 eurov. Upravičenec lahko pridobi največ do 750.000 eurov v programskem obdobju.
(2) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu in končno gradbeno situacijo, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec (pri večjih gradbenih delih) z originalnimi dokazili o njihovem plačilu ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec.
(3) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 30.259.000 eurov javnih sredstev.
XVI. OHRANJANJE IN IZBOLJŠEVANJE DEDIŠČINE PODEŽELJA
77. člen
(predmet podpore)
(1) Predmet podpore so naložbe v:
1. obnovo kulturne, etnološke dediščine na podeželju (nepremični spomenik, spomeniško območje, nepremična dediščina, kulturna krajina, naselbinska dediščina);
2. muzeje na prostem;
3. ekomuzeje;
4. prostore za postavitev stalnih razstav etnološke dediščine;
5. ureditev in izgradnjo tematskih poti, ki povezujejo naravne in kulturne znamenitosti določenega območja.
(2) Pri izvedbi se pri upravičencih za katere veljajo pravila državnih pomoči upoštevajo pravila Uredbe 1998/2006/ES.
78. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški za namene iz prejšnjega člena so:
– gradbena in obrtniška dela. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del) ter konservatorsko-restavratorski posegi;
– nakup nove opreme za namen iz tega ukrepa, vključno z IKT in računalniško programsko opremo. Med upravičenimi stroški so še stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme);
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, ki so povezani s pripravo in izvedbo projektov ter lahko predstavljajo vrednost v deležu do 10 odstotkov skupne priznane vrednosti naložbe.
(2) Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev pa do dokončanja naložbe oziroma najpozneje do 30. 6. 2015. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški, nastali pred datumom izdaje odločbe o pravici do sredstev, vendar samo od 1. 1. 2007 dalje.
(4) Podpore se ne dodelijo za:
– vavčersko svetovanje;
– nakup patentiranih pravic, know-howa, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja;
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;
– prevozna sredstva;
– stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najema itd.);
– bančne stroške in stroške garancij;
– nakup rabljene opreme;
– stroške javne uprave (splošni upravni stroški, najemnine in plače zaposlenih v dejavnostih upravljanja, izvajanja, spremljanja in nadzora);
– izdatke pri naložbah, ki so nastali zaradi pristojbin za uporabo in kotizacij pred dokončanjem, pa ti zneski niso bili odšteti od upravičenih stroškov;
– stavbe ali območja, ki so v postopku denacionalizacije;
– premično in živo dediščino;
– razstavne eksponate oziroma zbirke;
– sakralne in grajske objekte ter njim pripadajoče parke, drevorede in vrtove;
– nakup sadilnega materiala enoletnic;
– nepremičnine, ki so predmet izvršbe na nepremičnino.
79. člen
(vlagatelji)
Vlagatelji so fizične in pravne osebe ter lokalne skupnosti, ki so lastniki ali solastniki predmeta podpore. Za namene iz 5. točke prvega odstavka 77. člena te uredbe so lahko vlagatelji tudi pooblaščeni zastopniki lastnika oziroma solastnika objekta oziroma prostora, ki je predmet podpore. Izjema so institucije, ki izvajajo javno službo varstva kulturne dediščine ali ohranjanja narave ter izdajajo strokovna soglasja oziroma mnenja v postopkih.
80. člen
(pogoji za pridobitev sredstev)
(1) Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. vlagatelj mora zagotoviti ustrezno tehnično dokumentacijo in dovoljenja za naložbo;
2. vlagatelj ima poravnane obveznosti do države;
3. naložba se mora izvesti zunaj naselij s statusom mesta;
4. vlagatelj mora za naložbe imeti pozitivno mnenje pristojnega organa, ki izvaja javno službo varstva kulturne dediščine ali ohranjanja narave;
5. gradbena in obrtniška dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, graditev objektov, varstvo okolja, varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave;
6. najvišja vrednost naložbe na podlagi predračunske vrednosti je lahko ob prijavi 360.000 eurov (vključno z DDV);
7. naložbe, ki so stanovanjske enote (stalne ali začasne) morajo biti razglašene za spomenik lokalnega ali državnega pomena;
8. nepremični spomeniki in spomeniška območja morajo biti razglašeni stalno do preklica, začasne razglasitve se ne upoštevajo;
9. naložba ne sme biti v postopku denacionalizacije;
10. če vlagatelj ni lastnik oziroma ni edini lastnik, mora predložiti soglasje lastnika ali solastnika naložbe.
(2) Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za dokončanje naložbe, morata biti iz priložene investicijsko-tehnične dokumentacije razvidna:
1. popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
2. pri fazni gradnji, predložen natančen popis že izvedenih aktivnosti in vrednosti že izvedenih del, ki ga potrdi pooblaščeni projektant ali nadzornik.
(3) Pri naložbah v novogradnje oziroma prenovo prostorov in nakupu pripadajoče opreme, ki so ali bodo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov izgradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo.
(4) Če je vlagatelj občina, mora izpolnjevati naslednje specifične pogoje:
1. imeti izdelan investicijski načrt z opredelitvijo ciljev v skladu s predpisom, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ;
2. izbrati izvajalca operativnih del izvedbe in dobavitelje v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila.
(5) Vlagatelj mora predložiti upravljavski načrt.
(6) Kot dokončanje naložbe se pri gradnji šteje pridobljeno uporabno dovoljenje ali vključitev opreme v opravljanje dejavnosti. Naložba mora biti končana v skladu z rokom, določenim v razpisu.
81. člen
(določitev meril in izbor projektov za sofinanciranje)
(1) Do sofinanciranja so upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja. Te vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela:
1. za naložbe iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 77. člena te uredbe:
– razvojna ogroženost na ravni regije SKTE-3, v kateri bo izvedena naložba;
– lokacija naložbe se nahaja na območju s posebnim varstvenim režimom (območja nacionalnih, regijskih in krajinskih parkov ter območja, varovana v skladu s predpisi, ki določajo varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave);
– vlagatelj je prejemnik sredstev iz IV. poglavja te uredbe;
– pričakovani razvojni družbenoekonomski učinki naložbe;
2. za naložbe iz 5. točke prvega odstavka 77. člena te uredbe:
– razvojna ogroženost na ravni regije SKTE-3, v kateri bo izvedena naložba,
– lokacija naložbe se nahaja na območju s posebnim varstvenim režimom (območja nacionalnih, regijskih in krajinskih parkov ter območja, varovana v skladu s predpisi, ki določajo varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave);
– pričakovani razvojni družbenoekonomski učinki naložbe.
(2) Podrobnejša merila za izbor vlog se določijo v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli spodnjo, vstopno mejo točk, do porabe sredstev, razpisanih za ta namen v določenem obdobju izvajanja PRP 2007–2013.
82. člen
(finančne določbe)
(1) Sredstva se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis. Najvišja stopnja pomoči po tem poglavju znaša do 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Najnižji dodeljeni znesek pomoči je 3.000 eurov na projekt. Skupna pomoč de minimis ne sme presegati 200.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let oziroma prejemniki sredstev, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, lahko pridobijo največ 100.000 eurov v obdobju zadnjih treh proračunskih let.
(2) Za iste upravičene stroške ni dovoljeno s pomočjo de minimis prejemati druge pomoči, če bi bila lahko s takim združevanjem presežena predpisana intenzivnost pomoči.
(3) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, končno gradbeno situacijo, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec (pri večjih gradbenih delih) z originalnimi dokazili o njihovem plačilu ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec.
(4) Za celotno programsko obdobje od leta 2007 do 2013 je izvedbi tega ukrepa namenjenih do 14.709.000 eurov javnih sredstev.
XVII. VLOGA IN POSTOPEK ZA PRIDOBITEV SREDSTEV ZA UKREPE 1. IN 3. OSI
83. člen
(javni razpisi)
(1) Sredstva po tej uredbi se dodelijo z odprtim javnim razpisom. Postopke za dodelitev in izplačila sredstev izvede ARSKTRP.
(2) MKGP pripravi javne razpise. V javnih razpisih so podrobneje opredeljeni pogoji in merila za dodelitev sredstev, postopki, dokazila, upravičeni stroški ter način uveljavljanja in uporabe sredstev. Javne razpise objavi MKGP v Uradnem listu Republike Slovenije. Z javnim razpisom za posamezen ukrep so sredstva lahko razdeljena po posameznih namenih znotraj ukrepa, ciljih ukrepa ali skupinah posameznih upravičencev, vloge za ta namen pa se ločeno uvrščajo na sezname prejetih in popolnih vlog. Skupna višina razpisanih sredstev za posamezen ukrep se ustrezno zniža glede na prevzete obveznosti iz preteklega programskega obdobja.
(3) Zaprtje javnega razpisa objavi MKGP na svojih spletnih straneh.
84. člen
(odločitev o vrstnem redu prispetja vlog)
(1) Vloge za javni razpis je treba poslati priporočeno po pošti ali oddati v vložišču ARSKTRP.
(2) Če vlagatelj pošlje vlogo po pošti, jo mora poslati s priporočeno poštno pošiljko na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana, od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa za posamezen ukrep, ki se objavi na spletnih straneh MKGP.
(3) Vloga iz prvega odstavka tega člena se vlaga pisno na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, dostopne na spletnih straneh ARSKTRP in MKGP. Sestavni deli vloge morajo biti speti ali vloženi v mapo po vrstnem redu. Na ovojnici vloge morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge, ki ju označi pošta oziroma vložišče ARSKTRP, naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja. Vloge z nepravilno označenimi ovojnicami se ne obravnavajo in se vrnejo vlagateljem.
(4) ARSKTRP odpira in obravnava vloge ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti po vrstnem redu oddaje vlog oziroma po vrstnem redu prejema popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisana merila, do porabe razpisanih sredstev za posamezen ukrep. Če je skupna višina zaprošenih sredstev višja od razpisanih sredstev, ARSKTRP v primeru, da imata na zadnjem mestu seznama prejetih vlog dve ali več vlog na ovojnici enak datum in čas (ura, minuta) oddaje, izvede žrebanje o določanju vrstnega reda prispelih vlog. Žrebu lahko prisostvuje tudi vlagatelj. O dnevu žrebanja so vlagatelji obveščeni pisno. Tričlansko komisijo, ki nadzira žrebanje, in osebo, ki vodi žrebanje, imenuje predstojnik ARSKTRP med javnimi uslužbenci, zaposlenimi na ARSKTRP.
(5) Žrebanje se opravi v uradnih prostorih ARSKTRP. Evidenčne številke vlog se izpišejo na prepognjene listke, ki se z žigom ARSKTRP overijo v prisotnosti komisije, ki nadzira žrebanje. Listki z evidenčnimi številkami vlog se v prisotnosti komisije zaprejo v škatlo, ki se takoj zapečati. Škatla se odpre v navzočnosti prisotnih vlagateljev in komisije. Oseba, ki vodi žrebanje, vleče listke iz škatle in javno pove evidenčno številko izžrebane vloge ter izžrebani listek takoj odda komisiji.
(6) O žrebanju se sestavi zapisnik. Podpišejo ga člani komisije, ki nadzirajo žrebanje, oseba, ki je vodila žrebanje, in vlagatelji, če so prisotni.
85. člen
(obravnava vlog)
(1) Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge obravnava ARSKTRP in jih, če posamezen ukrep to določa, tudi oceni.
(2) Po odprtju vloge se preveri njena popolnost. Vloga je popolna in se šteje za razumljivo, kadar so priloženi vsi zahtevani dokumenti in je zahteva stranke jasna. Če so podatki iz vloge in prilog nasprotujoči, se vloga zavrne zaradi neizpolnjevanja pogojev.
(3) Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora ARSKTRP v treh mesecih od vložitve vloge od vlagatelja pisno zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi. Rok za dopolnitev vloge je 30 dni od dneva vročitve poziva k dopolnitvi. Dopolnjena vloga se uvrsti na konec seznama prejetih vlog. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas (ura, minuta) oddaje na pošti ali oddaje v vložišču ARSKTRP. Po prejemu dopolnjene vloge na ARSKTRP se dopolnjena vloga ponovno pregleda. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v navedenem roku ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo. Če se med postopkom preverjanja pregleda popolnost ugotovi, da vloga vsebinsko ni ustrezna, se zavrne.
(4) Popolna vloga se po vrstnem redu uvrsti na konec seznama popolnih vlog in dobi zaporedno številko.
(5) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena poziv k dopolnitvi vloge zaradi manjkajočega pečata, številk uradnih dokumentov ali evidenc ne vpliva na uvrstitev na seznam prejetih ali popolnih vlog.
(6) Izpolnjevanje pogojev vloge se preverja po vrstnem redu uvrstitve na seznam popolnih vlog. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev javnega razpisa, se zavrnejo. Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje, se ocenijo na podlagi meril, če so ta pri posameznem ukrepu določena. Če posamezen ukrep to določa, se odobri le tista vloga, ki preseže postavljeni prag minimalnega števila točk, do porabe sredstev za posamezni razpis.
(7) Vloga, ki je popolna in izpolnjuje predpisane pogoje, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj s tem strinja, sicer se zavrne.
86. člen
(izdaja odločbe)
(1) Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev. Odločbo izda predstojnik ARSKTRP.
(2) Zoper odločbo ARSKTRP je dopustna pritožba v 15 dneh od dneva njene vročitve. Pritožba se vloži pisno na način iz prvega odstavka 84. člena te uredbe, kot je določen za vložitev vloge.
(3) Za izplačilo sredstev upravičenci vlagajo zahtevke na ARSKTRP, ki sredstva izplača na transakcijski račun upravičenca po opravljeni administrativni kontroli in nadzoru iz 114. člena te uredbe. Nakazilo na transakcijski račun upravičenca pomeni, da je bilo zahtevku za izplačilo v celoti ugodeno. Če zahtevku ni v celoti ugodeno, ARSKTRP o zahtevku odloči z odločbo. Zoper to odločbo pritožba ni dovoljena, mogoč pa je upravni spor.
87. člen
(oblika dodeljenih sredstev)
Sredstva po tej uredbi se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev.
88. člen
(omejitev sredstev)
(1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za iste aktivnosti ali naložbe na podlagi posamezne vloge samo iz enega ukrepa po tej uredbi.
(2) Sredstva se ne odobrijo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tej uredbi, že prejel sredstva Evropske unije ali javna sredstva Republike Slovenije.
(3) Če je upravičenec po tej uredbi občina, se lastna sredstva sofinanciranja ne štejejo za že prejeta javna sredstva Republike Slovenije.
(4) Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije.
89. člen
(obveznosti upravičenca)
(1) Iz dokumentacije vlagateljev, ki kandidirajo za pridobitev sredstev za naložbe, mora biti razvidna zaprtost finančne konstrukcije za priznani in nepriznani del naložbe.
(2) Projekt mora biti končan pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo. Število zahtevkov za posamezen ukrep se določi v javnem razpisu.
(3) Naložbena dejavnost, za katero upravičenec po tej uredbi prejme sredstva, se mora opravljati še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev. V tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti naložbe ter naložbe ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev, sicer jih mora vrniti z zamudnimi obrestmi.
(4) Prejemnik sredstev mora na zahtevo ARSKTRP poročati še pet let od zadnjega izplačila sredstev.
(5) Prejemniki sredstev (ime in priimek oziroma ime podjetja), opis aktivnosti oziroma naložbe in znesek odobrenih javnih sredstev se objavijo na spletni strani MKGP.
(6) Vlagatelj mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
(7) Upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije o projektu ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu in drugim nadzornim organom.
90. člen
(nepravilnosti, sankcije in vrnitev sredstev)
(1) Prejemnik sredstev, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav, jih porabil nenamensko oziroma del ni opravil v skladu z obveznostmi ali določbami te uredbe in javnih razpisov, mora vrniti vsa že pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(2) Prejemnik sredstev iz prejšnjega odstavka ne more pridobiti novih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za dobo dveh let od dokončne odločbe kmetijskega inšpektorja oziroma prejema odločbe za vračilo sredstev ter vrnitve vseh pridobljenih sredstev, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena prejemniku sredstev ni treba vrniti vseh že pridobljenih sredstev v primerih višje sile ali izrednih okoliščin, ki jih določa 47. člen Uredbe 1974/2006/ES in v primeru kužne rastlinske bolezni, ki prizadene kmetove rastline.
(4) Pri ukrepu zgodnje upokojevanje se primeri višje sile iz prejšnjega odstavka uporabijo, če oseba, ki je stopila v ukrep, ne izpolnjuje več pogojev oziroma jih ne more izpolnjevati. Pri tem se smrt prejemnika sredstev iz točke (a) prvega odstavka 47. člena Uredbe 1974/2006/ES nanaša na smrt prenosnika ali prevzemnika. Dolgotrajna nezmožnost prejemnika sredstev za delo iz točke (b) prvega odstavka 47. člena Uredbe 1974/2006/ES se nanaša le na prevzemnika. Ob višji sili ali izrednih okoliščinah se pogoji lahko spremenijo le s predhodno odobritvijo ARSKTRP.
(5) O višji sili ali izrednih okoliščinah mora upravičenec (pri ukrepu zgodnje upokojevanje pa prenosnik ali prevzemnik) ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti pristojni organ in predložiti ustrezna dokazila v 10 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.
(6) Kršitve in sankcije za ukrep zgodnje upokojevanje so:
1. za prenosnika:
a) če prenosnik ne omogoči kontrole na kraju samem, se mu izplačevanje rente prekine za tri mesece;
b) če se ugotovi, da je prenosnik v vlogi namerno navedel napačne podatke, se obravnava v skladu z drugim odstavkom 31. člena Uredbe 1975/2006/ES;
c) če se prenosnik še ukvarja s pridobitno dejavnostjo, povezano s kmetijstvom in gozdarstvom, oziroma se veljavne komercialne pogodbe še glasijo na prenosnika, se mu ob prvi ugotovljeni nepravilnosti izplačevanje rente prekine za dva meseca in ob drugi nepravilnosti za šest mesecev. Pri tretji ponovitvi te nepravilnosti se prenosnik izključi iz ukrepa;
č) če prenosnik med prejemanjem rente do izpolnitve pogojev za pridobitev pokojnine ne plačuje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se mu izplačevanje rente prekine do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
2. za prevzemnika:
a) če prevzemnik ne omogoči kontrole na kraju samem, plača kazen v višini treh mesečnih rent;
b) če prevzemnik preneha kmetovati na vseh prevzetih kmetijskih površinah med trajanjem ukrepa, plača kazen v višini dveh mesečnih rent za vsako leto prenehanja kmetovanja;
c) če se ugotovi odprodaja zemljišč, na podlagi katerih je bila pridobljena renta, brez odobritve ARSKTRP, plača kazen v višini 50 odstotkov tržne vrednosti od prodanega zemljišča.
(7) Vsako prenehanje izplačevanja rente zaradi ureditve situacije v obdobju izplačevanja rente se šteje v čas prejemanja rente. To pomeni, da se za mesece, za katere renta ni bila izplačana, obdobje prejemanja ne podaljša.
(8) ARSKTRP pri obravnavi zahtevkov za izplačilo upošteva tudi 31. člen Uredbe 1975/2006/ES.
(9) Če se v obdobju, za katerega je bila prevzeta obveznost kot pogoj za odobritev pomoči, na drugo osebo prenese celotno kmetijsko gospodarstvo upravičenca ali le njegov del, ta druga oseba lahko prevzame obveznost za preostanek obdobja. Če oseba obveznosti ne prevzame, upravičenec povrne izplačano pomoč.
(10) Če je bilo pred oziroma po izdaji odločbe o pravici do sredstev iz naslova ukrepa posodabljanje kmetijskih gospodarstev naknadno ugotovljeno, da je vlagatelj oziroma upravičenec kršil standarde iz 3. točke prvega odstavka 22. člena te uredbe, vendar o tem ni bil seznanjen, se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 3. točke prvega odstavka 22. člena te uredbe, če je odpravil kršitev v roku, ki mu ga je določila ARSKTRP. V kolikor je bilo ugotovljeno, da je vlagatelj oziroma upravičenec ponovno kršil isto zahtevo istega standarda, v obdobju od vložitve vloge na javni razpis do izteka petih let po zaključku naložbe, mora vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
91. člen
(hramba dokumentacije)
Prejemniki sredstev, ki pridobijo sredstva na podlagi te uredbe, morajo vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev.
92. člen
(interna navodila)
Za informiranje in obveščanje javnosti, spremljanje, poročanje in nadzor, administrativno kontrolo in kontrole na kraju samem, postopke odobritve zahtevka in izplačila ter revizijske sledi in hrambo dokumentacije projektov lahko MKGP pripravi posamezna interna navodila.
XVIII. UKREPI 4. OSI: LEADER
93. člen
(pristop LEADER)
V Republiki Sloveniji se pristop LEADER izvaja skladno z opredelitvami iz 61. člena Uredbe 1698/2005/ES.
94. člen
(lokalna akcijska skupina)
(1) Pristop LEADER izvajajo lokalne akcijske skupine (v nadaljnjem besedilu: LAS), ki so opredeljene v 62. členu Uredbe 1698/2005/ES in izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. LAS mora biti organizirana kot lokalno partnerstvo na opredeljenem podeželskem območju;
2. LAS mora imeti pravno organizacijsko obliko, ki zagotavlja finančno in administrativno sposobnost določitve in izvedbe lokalne razvojne strategije za njeno območje ter sposobnost upravljanja javnih sredstev;
3. naloge, odgovornosti in postopki sprejemanja odločitev za vsak organ v LAS morajo biti jasno in pregledno opredeljeni v ustanovitvenih aktih ali pogojih delovanja;
4. LAS mora imeti svoj bančni račun ali podračun;
5. LAS mora biti sestavljena po načelu tripartitnosti iz predstavnikov različnih interesnih skupin in socialno-ekonomskih sektorjev, in sicer:
a) javnega sektorja (npr. občine, javni zavodi in druge javne institucije),
b) ekonomskega sektorja (npr. podjetniki, podjetja, kmetje podjetniki in druge ekonomske institucije) ter
c) zasebnega sektorja (npr. zainteresirani posamezniki, kmetje, kmečke ženske in mladi, društva, nevladne organizacije in drugi predstavniki civilne družbe);
6. predstavniki ekonomskega in zasebnega sektorja morajo na ravni odločanja predstavljati vsaj 50 odstotkov glasov;
7. območje, ki ga zajema LAS, mora izpolnjevati naslednja temeljna merila:
a) na njem živi od 5.000 do 150.000 prebivalcev,
b) gostota prebivalcev na kvadratni kilometer ne sme presegati povprečja v Republiki Sloveniji,
c) povezano je v homogeno celoto,
d) zagotavlja dovolj človeških in finančnih virov, da se lahko podpira trajnostna razvojna strategija,
e) območja LAS se ne smejo prekrivati,
f) pri odstopanju od merila števila in gostote prebivalcev je treba oblikovanje takega območja posebej utemeljiti;
8. predložitev lokalne razvojne strategije, ki mora biti oblikovana skladno s členom 62 (1)(a) Uredbe 1698/2005/ES in izdelana za območje posamezne LAS. Lokalna razvojna strategija mora vsebovati naslednje vsebine:
a) značilnosti območja LAS (splošne geografske značilnosti, gospodarski položaj, demografske in sociološke značilnosti, opis dosedanjih aktivnosti na območju LAS),
b) analizo SWOT glede razvojnih možnosti območja,
c) razvojno vizijo,
d) strategijo izvedbe,
e) usklajenost z regionalnimi razvojnimi programi ter ostalimi programi in politikami na območju LAS;
9. predložitev predstavitve LAS, ki mora vsebovati naslednje vsebine:
a) osnovne podatke o LAS,
b) opis nastanka LAS,
c) naloge in sestavo organov LAS,
d) metodologijo za izbiro izvedbenih projektov.
(2) Podrobna vsebina pogojev ter načina izvajanja pristopa LEADER se določita v javnem razpisu.
95. člen
(merila za potrditev LAS)
(1) Minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister), potrdi kot delujoče LAS v Republiki Sloveniji tiste LAS, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena ter na javnem razpisu presežejo spodnjo, vstopno mejo točk, določeno v javnem razpisu (v nadaljnjem besedilu: delujoče LAS).
(2) Minister potrdi kot pripoznane LAS v Republiki Sloveniji tiste LAS, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena in na javnem razpisu ne dosežejo spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu (v nadaljnjem besedilu: pripoznane LAS).
(3) Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena, se ocenijo na podlagi naslednjih meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, določene v javnem razpisu:
1. ocena kakovosti lokalne razvojne strategije:
Analitični del
a) skladnost razvojne vizije z značilnostmi okolja ter potrebami in priložnostmi območja, ki izhajajo iz analiz, opredeljenih v strategiji,
b) trajnostna naravnanost razvojne strategije,
c) upoštevanje obrobnih skupin prebivalstva pri odločanju in izvajanju strategije,
d) skladnost strategije z regionalnimi razvojnimi programi in ostalimi razvojnimi programi na obravnavanem območju,
e) ustvarjanje novih delovnih mest,
f) zagotavljanje enakosti spolov pri pripravi in izvedbi strategije,
g) izkušnje in uspešnost izvajanja predhodnih razvojnih programov na območju LAS;
Izvedbeni del
a) inovativnost razvojne strategije,
b) sodelovanje med sektorji, izvajalci in projekti za učinkovito izvajanje strategije,
c) uresničljivost izvedbe lokalne razvojne strategije,
d) prenosljivost znanja in metod na druga območja;
2. ocena kakovosti partnerstva:
a) jasno izraženo partnerstvo in razdelitev nalog med sodelujočimi za izvajanje lokalne razvojne strategije,
b) zagotavljanje sodelovanja vseh članov LAS pri pripravi, upravljanju in izvajanju strategije,
c) učinkoviti in pregledni postopki delovanja,
d) partnerstvo sestavljajo predstavniki zaokroženega podeželskega območja,
e) izkušnje in uspešnost pristopa »od spodaj navzgor«, v razvojnih programih, ki so se izvajali na območju LAS,
f) partnerstvo zagotavlja enakost spolov in mladih,
g) zagotovitev lastnih sredstev za delovanje partnerstva.
(4) Merila iz prejšnjega odstavka so podrobneje določena v javnem razpisu.
96. člen
(območja izvajanja pristopa LEADER)
LEADER se izvaja na območjih, na katerih je ustanovljena LAS. Območja morajo biti oblikovana skladno s tretjim odstavkom 37. člena Uredbe 1974/2006/ES in tretjim odstavkom 62. člena Uredbe 1698/2005/ES. Z upoštevanjem prvega odstavka 37. člena Uredbe 1974/2006/ES se izvedbeni projekti LEADER ne smejo izvajati v naseljih v Republiki Sloveniji, v katerih število prebivalcev presega 10.000. Seznam naselij, v katerih število prebivalcev presega 10.000, se objavi v javnem razpisu. Posamezna območja LEADER se med seboj ne smejo prekrivati.
97. člen
(ukrepi LEADER)
V skladu s 63. členom Uredbe 1698/2005/ES se sredstva namenijo za naslednje ukrepe 4. osi (LEADER):
1. izvajanje lokalnih razvojnih strategij,
2. spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja,
3. vodenje lokalnih akcijskih skupin, pridobivanje strokovnega znanja in animacija območja.
98. člen
(predmet podpore)
Podpore pri posameznih ukrepih so namenjene za naslednje aktivnostim in projekte pri:
1. vodenju lokalnih akcijskih skupin,
2. izvajanju lokalnih razvojnih strategij,
3. spodbujanju medregijskega in čezmejnega sodelovanja,
4. pridobivanju strokovnega znanja,
5. animaciji območij za izvajanje pristopa LEADER.
99. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški so:
1. stroški materiala in storitev, nastali z izvedbo projekta,
2. stroški promocije projekta,
3. prispevek v naravi skladno s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES,
4. stroški upravne in administrativne ustanovitve LAS,
5. materialni stroški, stroški storitev, upravni in obratovalni stroški, nastali z delovanjem LAS, do višine, ki se določi v javnem razpisu,
6. stroški izvedbe programov usposabljanja in animacije podeželskega prebivalstva in stroški udeležbe usposabljanj vodij LAS za izvajanje pristopa LEADER. Seznam upravičenih vsebin usposabljanja in animacije ter višina upravičenih stroškov se določita v javnem razpisu,
7. priprava ustreznega študijskega in promocijskega gradiva za izvajanje pristopa LEADER,
8. drugi splošni stroški, ki so neposredno povezani z izvedbo projekta, kot so honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, stroški pridobivanja dokumentacije in dovoljenj, študije izvedljivosti, patenti in licence do višine 20 odstotkov upravičenih stroškov.
(2) Upravičeni stroški za aktivnosti in izvedbene projekte so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o potrditvi statusa LAS do 30. 6. 2015. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za upravičene štejejo tudi morebitni splošni stroški, povezani z ustanovitvijo LAS iz 4. točke prvega odstavka tega člena, nastali od 1. 1. 2007 dalje. Če je izvedbeni projekt že začet v predhodnem obdobju, se priznajo tudi morebitni splošni stroški iz 8. točke prvega odstavka tega člena, nastali po 1. 1. 2005.
(4) Podpore se ne dodelijo za:
– stroške materiala in storitev za zasebno rabo,
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
– bančne stroške in stroške garancij,
– nakup rabljene opreme,
– naložbe v prostore za zasebno rabo,
– naložbe v ribištvu in ribogojstvu,
– prevozna in transportna sredstva za zasebno rabo.
100. člen
(upravičenci)
(1) Do podpor za namene iz 98. člena te uredbe so upravičene delujoče LAS.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so do podpor za namene iz 4. in 5. točke 98. člena te uredbe upravičene tudi pripoznane LAS.
101. člen
(način dodeljevanja sredstev)
(1) Pravice do porabe finančnih sredstev se posamezni delujoči ali pripoznani LAS dodelijo z odločbo ministra do višine razpoložljivih sredstev za ta namen.
(2) Pravice do porabe se dodelijo na podlagi naslednjih meril:
a) število prebivalcev na območju delujoče ali pripoznane LAS ob upoštevanju indeksa razvojne ogroženosti območja;
b) velikost območja delujoče ali pripoznane LAS ob upoštevanju indeksa razvojne ogroženosti območja;
c) ocene za lokalno razvojno strategijo, prejete na javnem razpisu za potrditev LAS.
(3) Pri izračunu pravice do porabe sredstev se za merilo upošteva dejansko stanje, navedeno v vlogi, vloženi na javni razpis za potrditev LAS.
(4) Upošteva se indeks razvojne ogroženosti regije, v kateri je več kot 50 odstotkov površine LAS.
(5) Formula za izračun pravice do porabe sredstev se objavi v javnem razpisu.
(6) Vrednost posameznega merila iz drugega odstavka tega člena se glede na razpoložljiva sredstva letno popravi s sklepom ministra, objavljenim na spletni strani MKGP.
102. člen
(izvajanje lokalnih razvojnih strategij)
Za izvajanje lokalnih razvojnih strategij s posameznimi projekti morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a) projekte mora potrditi MKGP na podlagi predloženega letnega načrta dela in letnega finančnega načrta za izvedbo projektov delujoče LAS (v nadaljnjem besedilu: letni izvedbeni načrt);
b) prvi letni izvedbeni načrt za naslednje koledarsko leto mora delujoča LAS na MKGP predložiti najpozneje dva meseca po izdaji odločbe o potrditvi statusa LAS. Če je odločba o potrditvi statusa LAS izdana do prvega julija tekočega leta, lahko delujoča LAS predloži letni izvedbeni načrt tudi za tekoče koledarsko leto;
c) nadaljnje letne izvedbene načrte za naslednje koledarsko leto mora delujoča LAS predložiti na MKGP najpozneje do konca septembra tekočega leta;
d) letne izvedbene načrte morajo potrditi organ odločanja, nadzorni organ in odgovorna oseba delujoče LAS;
e) podrobnejša vsebina letnega izvedbenega načrta se določi v javnem razpisu;
f) projekti, opredeljeni v letnem izvedbenem načrtu, morajo biti skladni z lokalno razvojno strategijo;
g) projekt se mora izvesti na območju delujoče LAS v Republiki Sloveniji, razen pri projektih mednarodnega sodelovanja.
103. člen
(spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja)
Za spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja je potrebno:
a) projekt sodelovanja mora biti sestavni del letnega izvedbenega načrta dela vseh sodelujočih LAS;
b) projekt sodelovanja mora vključevati vsaj dve delujoči LAS oziroma vsaj eno delujočo LAS pri sodelovanju s primerljivimi skupinami;
c) za prijavo projekta sodelovanja je treba predložiti sporazum o sodelovanju vseh sodelujočih LAS.
104. člen
(finančne določbe)
(1) Sredstva se upravičencu izplačajo na podlagi enega ali več zahtevkov upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu in pri gradnji končno gradbeno situacijo, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec (pri večjih gradbenih delih) z originalnimi dokazili o njihovem plačilu ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec.
(2) Oblika, vsebina in časovna dinamika predložitve zahtevkov za posamezen namen se natančno določijo v javnem razpisu.
(3) Posameznemu ukrepu iz 97. člena te uredbe je v celotnem programskem obdobju namenjenih:
1. za vodenje lokalnih akcijskih skupin, pridobivanje strokovnega znanja in animacijo območij do 6.752.001 eurov;
2. za izvajanje lokalnih razvojnih strategij s posameznimi projekti do 23.632.002 eurov,
3. za spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja do 3.376.002 eurov.
(4) Stopnja pomoči za posamezen namen znaša:
a) za vodenje lokalnih akcijskih skupin do 50 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov;
b) za izvajanje lokalnih razvojnih strategij s posameznimi projekti do 50 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov za posamezen projekt, razen pri nepridobitnih projektih, pri katerih stopnja pomoči znaša do 100 odstotkov. Višina sofinanciranja za posamezne vrste projektov je določena v javnem razpisu;
c) za spodbujanje medregijskega in čezmejnega sodelovanja do 80 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov posamezne LAS za posamezen projekt. Podpora se dodeli samo za izdatke, ki se nanašajo na območja v Skupnosti;
d) za pridobivanje strokovnega znanja in animacijo območij do 50 odstotkov upravičenih stroškov posamezne izvedene dejavnosti oziroma projekta;
e) prispevek v naravi lahko predstavlja do 20 odstotkov skupne vrednosti projekta.
XIX. VLOGA IN POSTOPEK ZA PRIDOBITEV SREDSTEV ZA UKREPE 4. OSI
105. člen
(javni razpisi)
(1) Sredstva za ukrepe 4. osi se dodelijo skladno z določili odprtega javnega razpisa. Postopke za dodelitev sredstev izvede MKGP.
(2) MKGP pripravi javne razpise. V javnih razpisih so podrobneje opredeljeni pogoji in merila, postopki, dokazila, upravičeni stroški ter način uveljavljanja in uporabe sredstev. Javne razpise objavi MKGP v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) O dodelitvi pravic do porabe sredstev na podlagi izvedenega javnega razpisa odloča minister. Sredstva izplačuje ARSKTRP.
(4) Zaprtje javnega razpisa objavi MKGP na svojih spletnih straneh.
106. člen
(obravnava vlog)
(1) Vloge na javni razpis je treba poslati priporočeno po pošti ali oddati v vložišču MKGP.
(2) Če vlagatelj pošlje vlogo priporočeno po pošti, jo mora poslati na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 58, Ljubljana, od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa za posamezen ukrep, ki se objavi na spletnih straneh MKGP.
(3) Vloga iz prvega odstavka tega člena se vlaga na predpisanem obrazcu, ki je dosegljiv na spletni strani MKGP, v skladu z zahtevami javnega razpisa. Na ovojnici vloge morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge, ki ju označi pošta oziroma vložišče MKGP, naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja. Vloge z nepravilno označenimi ovojnicami se ne obravnavajo in se vrnejo vlagateljem. Sestavni deli vloge morajo biti speti ali vloženi v mapo po vrstnem redu.
(4) MKGP odpira in obravnava vloge ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti po vrstnem redu oddaje vlog oziroma po vrstnem redu prejema popolnih vlog.
(5) Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge obravnava Oddelek za ukrepe 3. in 4. osi PRP 2007–2013 in jih oceni glede na določbe posameznega ukrepa. Za ocenjevanje vlog lahko minister imenuje strokovno komisijo.
(6) Po odprtju vloge se preveri njena popolnost. Vloga je popolna in se šteje za razumljivo, ko so priloženi vsi zahtevani dokumenti in je zahteva vlagatelja jasna. Če so podatki iz vloge in prilog nasprotujoči, je vlagatelj pozvan, naj jih razjasni oziroma dopolni vlogo. Če vloga ni popolna, je vlagatelj najpozneje v 3 mesecih od vložitve vloge pisno pozvan, naj jo dopolni. Rok za dopolnitev vloge je petnajst dni od dneva vročitve poziva k dopolnitvi. Po prejemu dopolnjene vloge na MKGP se dopolnjena vloga ponovno pregleda. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v navedenem roku ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo.
(7) Za datum prispetja vloge se štejeta datum in čas (ura, minuta) oddaje po pošti, ko je bila oddana popolna vloga.
(8) Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev javnega razpisa ali so vsebinsko neustrezne, se zavrnejo. Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje, se ocenijo na podlagi meril. Odobri se le tista vloga, ki preseže določen prag minimalnega števila vstopnih točk.
107. člen
(izdaja odločbe)
(1) Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo, v kateri je določena višina sredstev. Odločbo izda minister.
(2) Zoper odločbo ministra ni dopustna pritožba, mogoč pa je upravni spor.
(3) Za izplačilo sredstev upravičenci vlagajo zahtevke na MKGP, ki opravi administrativne kontrole in nadzor iz 114. člena te uredbe ter po opravljenih kontrolah odobri zahtevke. MKGP pošlje ustrezne podatke za pripravo naloga za plačilo na ARSKTRP, ta pa sredstva izplača na transakcijski račun upravičenca.
108. člen
(oblika dodeljenih sredstev)
Sredstva za ukrepe 4. osi se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev.
109. člen
(omejitev sredstev)
(1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za iste upravičene stroške samo iz enega ukrepa po tej uredbi.
(2) Sredstva se ne dodelijo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške že prejel sredstva iz državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije.
(3) Lastna sredstva LAS, ki jih zagotavljajo občine, ki so del LAS, se ne štejejo za že prejeta javna sredstva Republike Slovenije.
(4) Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije, razen pri projektih mednarodnega sodelovanja.
110. člen
(obveznosti upravičenca)
(1) Projekt mora biti končan pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo.
(2) Prejemnik sredstev, ki prejme sredstva za določeno naložbo, še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev, ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti naložbe, naložbe pa ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev, sicer mora vrniti prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(3) Kot bistvene spremembe se štejejo spremembe, ki:
– bistveno vplivajo na naravo naložbe ali pogoje izvajanja ali ki dajejo gospodarski družbi ali javni instituciji neupravičeno prednost;
– so posledica spremembe v naravi lastništva objekta ali prenehanja oziroma spremembe kraja sofinanciranja proizvodne dejavnosti.
(4) Prejemnik sredstev mora na poziv MKGP poročati še pet let od prejema sredstev.
(5) Prejemniki sredstev (ime in priimek oziroma ime podjetja in kraj, LAS), opis aktivnosti oziroma naložbe in znesek odobrenih javnih sredstev se objavijo na spletni strani MKGP.
(6) Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja ob višji sili, kakor je določeno s 47. členom Uredbe 1974/2006/ES.
(7) O višji sili ali izrednih okoliščinah mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti pristojni organ in predložiti ustrezne dokaze v desetih delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.
(8) Upravičenec mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji ter imeti ločen računovodski sistem ali ustrezne računovodske kode za vse transakcije, ki so povezane z dejavnostjo.
(9) Upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije o projektu MKGP, ARSKTRP, revizijskemu organu in drugim nadzornim organom.
111. člen
(vrnitev sredstev)
(1) Prejemnik sredstev, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito ali jih porabil nenamensko oziroma del ni izvedel v skladu s programom ali ne izpolnjuje določil odločbe, mora vrniti vsa že pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(2) Prejemnik sredstev, ki je sredstva pridobil nezakonito ali jih porabil nenamensko, ne more pridobiti novih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za dobo dveh let od dokončne odločbe kmetijskega inšpektorja ter vrnitve vseh pridobljenih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(3) MKGP in ARSKTRP lahko kadarkoli ugotavljata dejansko stanje upravičenca glede izpolnjevanja pogojev za ukrepe LEADER po tej uredbi ali javnih razpisih iz te uredbe.
112. člen
(hramba dokumentacije)
Upravičenci, ki pridobijo sredstva na podlagi te uredbe, morajo vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od dneva pridobitve sredstev.
XX. PRIDOBITEV PODATKOV IZ URADNIH EVIDENC
113. člen
(pridobitev podatkov iz uradnih evidenc)
Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku upravičenca.
XXI. NADZOR NAD IZVAJANJEM UKREPOV
114. člen
(nadzor nad izvajanjem ukrepov)
(1) MKGP PRP 2007–2013 lahko skladno s 1. točko 75. člena Uredbe 1698/2005/ES opravlja nadzor nad izvajanjem ukrepov iz te uredbe.
(2) ARSKTRP izvaja administrativne kontrole in kontrole na kraju samem za posamezen ukrep v skladu z Uredbo 885/2006/ES ter Uredbo 1975/2006/ES, razen za ukrepe LEADER, ki jih je ARSKTRP s Sporazumom o prenosu posameznih strokovno – tehničnih opravil pri izvajanju ukrepov 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013, skladno s Prilogo I Uredbe Komisije št. 885/2006 (ES) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), delegirala na MKGP.
(3) Služba za kontrolo o ugotovitvah kontrol obvešča organizacijsko enoto ARSKTRP, odgovorno za posamezen ukrep. Če je Služba za kontrolo na kraju samem ugotovila nepravilnosti, ARSKTRP sproži postopek za izterjavo zneskov dodeljene pomoči, razen za ukrepe LEADER, ki jih je ARSKTRP s Sporazumom delegirala na MKGP.
(4) Prejemniki sredstev niso dolžni povrniti prejetih zneskov, če pogoji za dodelitev pomoči niso bili izpolnjeni zaradi:
– okoliščin višje sile,
– posebnih določb v sprejetih uredbah,
– pravic do uporabe pogoja prekinitve zaradi nepredvidenih okoliščin, na katere nosilec pravice do prejema sredstev ni mogel vplivati,
– drugih podobnih okoliščin.
(5) Služba za kontrolo na ARSKTRP je odgovorna za izvajanje kontrol na kraju samem. Administrativna struktura ARSKTRP zagotavlja ločenost izvajanja nalog administrativnih kontrol in kontrole na kraju samem.
(6) Kontrole vlog oziroma zahtevkov na kraju samem pred izplačilom sredstev se izvajajo z obiski upravičencev in vključujejo najmanj 10 odstotkov skupne vrednosti javnih izdatkov odobrenih vlog za ukrepe 1., 3. in 4. osi, ki se prijavijo Komisij EU vsako leto. Za investicijske naložbe, za katere se izplačila izvajajo v več fazah, se kontrola na kraju samem pri upravičencu izvede vsaj enkrat pred dokončanjem naložbe. Vzorec vlog za kontrolo na kraju samem določi ARSKTRP na podlagi ustreznega vzorčenja, razen za ukrepe LEADER, ki jih je ARSKTRP s Sporazumom delegirala na MKGP. Pri teh kontrolah se pri posameznih prejemnikih preverjajo tudi drugi specifični pogoji za dodelitev pomoči pri posameznem ukrepu.
(7) ARSKTRP izvaja naknadne kontrole po izvedenih kontrolah na kraju samem v obsegu 5 odstotkov skupne vrednosti javnih izdatkov odobrenih vlog za ukrepe 1., 3. in 4. osi, ki se prijavijo Komisij EU vsako leto, razen za ukrepe LEADER, ki jih je ARSKTRP s Sporazumom delegirala na MKGP.
XXII. VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA IZPLAČILO SREDSTEV
115. člen
(vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev)
(1) Za izplačilo sredstev stranke vlagajo zahtevke. Pri ukrepu zgodnje upokojevanje kmetov in ukrepu pomoč mladim prevzemnikom kmetij se kot zahtevek šteje popolna vloga, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa.
(2) Za izplačila sredstev v tekočem letu morajo upravičenci zahtevke za izplačilo poslati na ARSKTRP, razen za ukrepe LEADER na MKGP, skladno s 107. členom te uredbe. Zahtevki za izplačilo se vlagajo od 1. 1. do 5. 10. tekočega leta v skladu z roki, opredeljenimi v odločbi o pravici do sredstev. Če ARSKTRP upravičencu izda odločbo o pravici do sredstev z datumom vlaganja zahtevka po 5. 10., se izplačila izvedejo v naslednjem koledarskem letu.
(3) Če upravičenec zahtevka za izplačilo sredstev ne predloži v roku, navedenem v odločbi o pravici do sredstev, mora že prejeta sredstva vrniti v osmih dneh od vročitve odločbe za vračilo sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev. Upravičenec lahko pri zamudi zaradi objektivnih razlogov zahtevek ponovno vloži v rokih, ki veljajo za naslednje tekoče leto, če je za to pred iztekom prvotno določenega roka pridobil soglasje ARSKTRP. Kot objektivni razlog se poleg višje sile, kot to določa tretji odstavek 90. člena te uredbe, štejejo tudi razlogi, na katere upravičenec ni mogel dejavno vplivati. Ti razlogi se natančneje opredelijo v javnih razpisih.
XXIII. PREHODNA DOLOČBA
116. člen
(dokončanje postopkov)
(1) Postopki, začeti na podlagi javnih razpisov, objavljenih na podlagi Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (Uradni list RS, št. 94/07), se dokončajo v skladu s temi javnimi razpisi ter Uredbo o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek za vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev namesto roka iz 116. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (Uradni list RS, št. 94/07) velja rok iz drugega odstavka prejšnjega člena.
XXIV. KONČNI DOLOČBI
117. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07), uporablja pa se za dokončanje postopkov, ki so se začeli na njeni podlagi.
118. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-23/2008/8
Ljubljana, dne 17. julija 2008
EVA 2008-2311-0110
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik