Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/96 in 59/07), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 3/07) in 10. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99, 65/02 in 43/07) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 13. redni seji dne 30. 6. 2008 sprejel

(1) S tem odlokom, se na celotnem območju Občine Slovenska Bistrica ureja način in organizacija izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov kanalizacijskih objektov in naprav,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
– druge elemente pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.
(2) Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko vodo, razen padavinske vode, ki odteka v javno kanalizacijo iz površin, ki niso javne površine ali strehe.
(3) Storitve javne službe se morajo po tem odloku zagotavljati na celotnem območju Občine Slovenska Bistrica.

(1) Izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih. Sem štejemo tudi industrijsko odpadno vodo, katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan in letna količina ne presega 4.000 m3, hkrati pa letno obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi po uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
2. Padavinska voda je voda, ki je posledica padavin in odteka s streh in utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali v tla.
3. Javna kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v ustrezno kanalizacijsko omrežje (sekundarno, primarno, magistralno) in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz priključenih stavb ter padavinske vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura.
4. Priključek stavbe na javno kanalizacijo je kanalski vod in z njim povezane tehnološke naprave, kot so peskolov, lovilec olj in črpališče za prečrpavanje odpadne vode, ki je namenjeno za odvajanje odpade vode v javno kanalizacijo. Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti.
Priključki stavb na javno kanalizacijo, pretočne in nepretočne greznice ter male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije in so:
– v upravljanju upravljavcev ali lastnikov stavb, ki jim pripadajo in
– v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo.
5. Uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključena na javno kanalizacijo oziroma koristi storitve javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda.
6. Mala komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov (PE), v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način:
– s prezračevanjem v naravnih ali prezračevanih lagunah v skladu s standardom SIST EN 12255-5;
– v bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN 12255-6,
– v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN 12255-7,
– z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom.
7. Greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo.
8. Obstoječa greznica je greznica, ki obratuje na dan uveljavitve tega odloka.
9. Nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

Javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda zagotavlja Občina Slovenska Bistrica v skladu z zakonodajo o obveznih gospodarskih javnih službah na območju Občine Slovenska Bistrica v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

Izvajalec javne službe (v nadaljevanju: izvajalec) mora opravljati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja in s Program oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: Program).
Program za vsako naslednje poslovno leto pripravi izvajalec in ga najpozneje do 31. oktobra v tekočem letu, posreduje v uskladitev Občini Slovenska Bistrica.

(1) Kot storitev javne službe mora izvajalec v naselju v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin,
– prevzem blata komunalnih čistilnih naprav ter obdelava blata,
– prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave.
(2) Storitve javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, so:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo vsebine na komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz pretočnih greznic in obdelavo blata najmanj enkrat na štiri leta, v skladu z Programom,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta in
– prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje.
Stroške prevoza in predelave blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav krije uporabnik, oziroma povzročitelj onesnaženja.
(3) Obvezne storitve javne službe so še:
– izdelava načrta ravnanja z blatom, ki nastaja na vsem območju izvajanja javne službe,
– ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav in odpadki iz peskolovov, lovilcev olj in maščob, skladno z načrtom iz prve alineje tega odstavka,
– vzdrževanje in čiščenje kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinske vode,
– izdaja potrdil in strokovnih ocen obratovanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– vodenje evidence malih komunalnih čistilnih naprav.
(4) Izvajalec javne službe mora zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja:
– s površin, ki niso javne površine in
– industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije.
(5) S storitvami javne službe iz tega člena se zagotavlja čiščenje komunalne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda), da se prepreči onesnaženje voda, tal in zraka ter preprečijo okužbe skladno s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.

(1) Na območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena in na območjih na katerem v skladu z veljavno zakonodajo, ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, se lahko komunalna odpadna voda odvaja v:
– male komunalne čistilne naprave,
– v greznice brez iztoka, za katere mora biti redno praznjenje zagotovljeno v okviru javne službe,
– odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v mali komunalni čistilni napravi manjši od 50 PE, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb.
(2) Na vodovarstvenih območjih je potrebno odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih, industrijskih in padavinskih voda urediti v skladu z veljavno zakonodajo za vodovarstvena območja.
(3) Odvajanje komunalne odpadne vode v pretočne greznice ni dovoljeno, razen če gre za obstoječo greznico in še ni potekel rok iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Čiščenje pretočnih greznic izvaja izvajalec javne službe v skladu s Programom praznjenja greznic.
(4) Padavinske vode ne smejo biti speljane v greznico. Odvedene morajo biti v vodotoke, ponikovalnice, kjer je to mogoče ali v kanalizacijo padavinskih voda.

Čiščenje odpadne vode se na območju Občine Slovenska Bistrica izvaja:
– na centralni čistilni napravi Slovenska Bistrica za odpadne vode, ki se odvajajo preko kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so nanj priključena,
– na lokalnih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode, ki se odvajajo preko lokalnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so nanj priključena,
– v pretočnih, nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode iz stavb, ki niso priključene na javno kanalizacijo.

Pogoji za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode so:
– izgradnja javna kanalizacija in priključitev na javno kanalizacijo,
– izpolnjevanje obveznosti izvajalca,
– javna pooblastila izvajalcu.

(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno kanalizacijo.
(2) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
(3) Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih ter izvedbo hišnih priključkov, razen zemeljskih del, lahko opravlja le izvajalec javne službe oziroma s soglasjem izvajalca, za taka dela usposobljen izvajalec.
Priključitev na javno kanalizacijo brez nadzora izvajalca ni dovoljena.
(4) Priključitev na javno kanalizacijo mora biti izvedena pred tehničnim pregledom oziroma izdanim uporabnim dovoljenjem. Uporabnik je dolžan predati izvajalcu javne službe geodetski posnetek interne kanalizacije z mestom priključitve na javni kanal.
(5) Izvajalec mora obvestiti uporabnike, da je priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijo obvezna. Uporabnik si mora pridobiti pogoje za priključitev in soglasje. Priključitev na javno kanalizacijo se mora izvesti v roku šest (6) mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi, pod pogoji navedenih v prejšnjih odstavkih.
(6) Stroške izvedbe priključitve, nadzora priključitve, vpis v evidence krije uporabnik.
(7) Uporabnik ali lastnik stavbe, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odpadna voda odvajala v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, mora stavbo priključiti neposredno na javno kanalizacijo. Greznico ali malo komunalno čistilno napravo je potrebno očistiti, odstraniti in izključiti iz sistema. Priključitev odvajanja odpadne vode se obvezno izvede pod nadzorom izvajalca. Stroški nadzora bremenijo uporabnika.

(1) Investitor graditve objektov javne kanalizacije in čiščenja odpadne vode mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje izvajalcu. Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije in čiščenje odplak v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajo, morajo imeti vso potrebno tehnično dokumentacijo, soglasja, pozitivno opravljen preizkus vodotesnosti, geodetski posnetek, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja in uporabno dovoljenje.
2. objekti čiščenja odplak, ki se predajo, morajo imeti vso z zakonom predpisano dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, servisne in garancijske listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti in uporabno dovoljenje.
3. Postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji.
4. Prevzem mora potrditi organ izvajalca.
5. Prevzem obstoječih lokalnih sistemov kanalizacije, ki obratujejo, se lahko preda v last občine in v upravljanje izvajalcu, na podlagi pregleda in pisnega strokovnega mnenja izvajalca. Mnenje izvajalca lahko nadomesti manjkajoče dokumente za lokalni sistem kanalizacije, vendar morajo biti pred predajo:
a. urejena lastninska razmerja z overjenimi služnostnimi pogodbami,
b. izveden mora biti geodetski posnetek kanalizacije s priključki,
c. podati mora seznam uporabnikov javne kanalizacije z načinom priključitve,
d. seznani uporabnike z veljavno ceno odvajanja in čiščenja odpadnih voda, katere pridobi sedanji upravljalec sistema.
(2) Postopek prevzema po pooblastilu občine lahko opravi izvajalec. Prevzem se opravi s pogodbo.
(3) Prevzeti objekti in naprave javne kanalizacije se z dnem prevzema prenesejo v upravljanje izvajalcu javne službe. Izvajalec le-te vnese v kataster javne kanalizacije.

(1) Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se opravi na podlagi pisnega soglasja izvajalca, ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.
(2) Priključitev na javno kanalizacijo se mora izvesti preko revizijskega jaška, v smeri toka odpadne vode v kanalu.
(3) Za vsak odmik v postopku izvedbo kanalizacijskega priključka in za vse kasnejše spremembe na kanalizacijskem priključku si morajo uporabniki pridobiti ponovno soglasje.

(1) Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. Uporabnik si mora na priključku izgraditi vsaj eden kontrolni revizijski jašek za potrebe čiščenja in vzdrževanja interne kanalizacije.
(2) V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več stavb preko enega – skupinskega kanalizacijskega priključka, s čemer pa morajo soglašati vsi lastniki takega priključka.

Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen neposredno ob parcelni meji zemljišča med zasebno in javno lastnino. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do revizijskega jaška.

(1) Če revizijskega jaška ali internega kanalizacijskega priključka ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe, mora lastnik te stavbe za postavitev revizijskega jaška ali internega kanalizacijskega priključka z lastnikom zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek ali interni kanalizacijski priključek, skleniti služnostno pravico.
(2) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.

(1) Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo.
Objekti iz prejšnjega odstavka so v upravljanju upravljavcev ali lastnikov stavb, ki jim pripadajo.
Lastniki ali upravljavci iz prejšnjega odstavka morajo sami zagotoviti:
– redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov,
– redno vzdrževanje nepretočnih greznic, obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav,
– občasno preverjanje tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na 20 let.
(2) Lastniki objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov prenesejo s pogodbo na izvajalca javne službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve.

(1) V javno kanalizacijo se lahko odvaja tudi industrijska odpadna voda, ki ustreza predpisanim kriterijem za izpust v javno kanalizacijo. V takem primeru mora biti interna kanalizacija izvedena ločeno za industrijsko odpadno vodo in komunalno odpadno vodo. Združitev obeh kanalizacij je možna le za merilnim mestom tehnološke odpadne vode.
(2) Uporabnik, ki ima odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, jo mora predhodno očistiti tako, da bo ustrezala veljavnim predpisom s področja varstva okolja. Upravljavec lahko v soglasju za kanalizacijski priključek določi uporabniku obveznost zgraditi kontrolni merilni jašek in opravljati periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode na stroške uporabnika.

Kanalizacijski priključek se lahko ukine le v primeru porušitve objekta, na podlagi pisnega zahtevka uporabnika. Stroške ukinitve krije uporabnik.

Javno kanalizacijsko omrežje mora zagotavljati odvodnjavanje pritličja, ne pa tudi kletnih prostorov gradbenih objektov. Upravljavec lahko v primeru, ko globina kanalizacije to dopušča, dovoli tudi neposredno odvodnjavanje kletnih prostorov, vendar na izključno odgovornost lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara odpadne vode.

(1) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika, brez predhodnega obvestila in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, najprej prekine odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, in sicer tako, da uporabniku prekine odtok iz notranje kanalizacije v javno kanalizacijo in nato dobavo iz javnega vodovoda, kadar:
– je zaradi stanja interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
– se z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo z vodo,
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev.
(2) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika, brez predhodnega obvestila in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda, in sicer tako, da uporabniku prekine odtok iz notranje kanalizacije v javno kanalizacijo in nato dobavo iz javnega vodovoda, kadar:
– je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca ali v nasprotju z njim,
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave,
– uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in stopnje onesnaženosti odpadne vode ali pregled na kanalizacijskem priključku,
– če v uporabnik v javno kanalizacijo odvaja nedovoljene snovi (strupene snovi, olja in maščobe, strojna olja in maziva, goriva, radioaktivne snovi, neprečiščene industrijske vode, gnojnico, gnoj, cement, pesek, steklo ipd.),
– če uporabnik svojevoljno spremeni spremembo priključka,
– če uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– če uporabnik ne poravnava stroškov po izdanem računu, niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden.
(3) Prekinjeno odvajanje odpadne in padavinske vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve plača uporabnik.

Izvajalec ima pravico prekiniti odvod odpadne vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji, vendar mora organizirati ustrezen začasen način odvajanja odpadne vode in o vzrokih ter času trajanja prekinitev ter z navodili za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno primeren način.
(2) V primeru višje sile ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti odvajanje odpadne vode, mora pa postopati skladno z načrtom ukrepanja v primeru višje sile, ki ga pripravi organ, pristojen za zaščito in reševanje.
(3) Višja sila po tem odloku so potres, požar, poplave, izpad energije in velike okvare na javni kanalizaciji.

(1) V zvezi z izvajanjem javne službe je izvajalec dolžan:
1. zagotavljati obratovanje javne kanalizacije v okviru razpoložljivih zmogljivosti,
2. načrtovati izvajanje vzdrževanja javne kanalizacije,
3. dajati informacije o času in pogojih izvajanja javne službe,
4. obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitve,
5. voditi kataster javne kanalizacije in predpisane evidence,
6. redno obračunavati storitve javne službe,
7. izvajati vzdrževalna dela na javni kanalizaciji,
8. izvajati kvalitativni nadzor nad gradnjo javne kanalizacije,
9. izvajati javna pooblastila,
10. priključevati stavbe uporabnikov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih obveščati o tem,
11. v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obveščati o:
– rokih in času praznjenja gošč iz nepretočnih, pretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih napravah ter načinu obdelave in nadaljnje uporabe ali odstranjevanja obdelanega blata,
– upravljavce površin iz katerih se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo obveščati, da na svojih površinah redno čistijo in vzdržujejo peskolove, lovilce olj ter kanalske vode za odvajanje padavinske vode,
12. vsebine greznic in malih komunalnih čistilnih naprav, ter ostanke čiščenja javne in interne kanalizacije je dovoljeno odlagati le na ustrezno opremljeno čistilno napravo,
13. redno kontrolira sestavo odpadne vode in delovanje čistilnih naprav,
14. izvajati druge obveznosti iz tega odloka.

Izvajalec ne odgovarja za škodo v stavbah zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru:
– poplav,
– ko niso zagotovljeni pogoji za ureditev vodotokov in zalednih vod,
– ko priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem,
– naravne in druge nesreče.

(1) Na podlagi javnega pooblastila izvaja izvajalec na področju Občine Slovenska Bistrica naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku:
– smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice),
– mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja),
– projektne pogoje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: pogoje),
– soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja) na podlagi predložene dokumentacije.
(2) Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu za izdajo zgoraj navedenih listin je:
1. za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora,
2. za pogoje in soglasja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za gradbeno dovoljenje z načrtom zunanje ureditve.
(3) Uporabnik mora pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje izpolnjevati projektne pogoje. Upravljavec je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka. V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora upravljavec vlagatelja za priključitev na javno kanalizacijo seznaniti s pogoji, pod katerimi bo priključitev možna.
(4) Za soglasja za priključitev obstoječe stavbe:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe,
– projekt kanalizacijskega priključka v merilu 1:1000 ali 1:500,
– projekt za izvedbo interne kanalizacije stavbe,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprave za predčiščenje odpadne vode (če je predvidena),
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključni kanal oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
(5) Za soglasja za začasni priključek:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja ter predčiščenja odpadne vode,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal priključni kanal,
– pogodbo o služnosti lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključni kanal, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
(6) Za soglasja za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500.
(7) Za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.

(1) Uporabniki javne kanalizacije so fizične ali pravne osebe, ki so lastniki stavbe ali delov stavb ali zemljišča, ki so priključena na javno kanalizacijo.
Objekti in naprave uporabnika so:
– priključni kanal od objekta do javne kanalizacije,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu in na zemljišču uporabnika,
– interna kanalizacija padavinskih voda.
(2) Z objekti in napravami iz tega člena upravlja gospodari in vzdržuje uporabnik na svoje stroške. Uporabnik je dolžna s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode in da je odpadna voda v predpisani kvaliteti.

Uporabniki javne službe so fizične ali pravne osebe, ki so lastniki stavb ali delov stavb in utrjenih površin na območju občine Slovenska Bistrica.

(1) Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo v količinah in z lastnostmi, ki so določene s predpisi in soglasjem za priključitev.
(2) Če za določeno vrsto odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejni koncentraciji snovi, se uporabljajo predpisi ali smernice, ki veljajo v Evropski skupnosti.

(1) Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzroča motnje pri odvajanju odpadne vode ali pri postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi.
(2) V primeru, da izvajalec ugotovi, da je uporabnik odvajal v javno kanalizacijo odpadno vodo iz prvega odstavka tega člena, obvesti o dogodku pristojno inšpekcijo, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje učinkovitosti čiščenja na komunalni čistilni napravi ter druge posledice, skladno s postopkom, predvidenim za takšne primere. Izvajalec nastalo škodo oceni in od uporabnika zahteva povrnitev nastale škode.

(1) Vsebine greznic, malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo.
(2) Odpadno vodo in goščo iz greznice je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine, travnike oziroma neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode.

(1) Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, mora letno poročilo o emisijskem in obratovalnem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o monitoringu za industrijsko odpadno vodo, posredovati izvajalcu v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto.
(2) Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih uporabnika, morajo biti izvajalcu vedno na razpolago.

Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količino industrijske odpadne vode, do katere je prišlo zaradi sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca.

Uporabniki morajo:
1. pridobiti soglasja, mnenja in pogoje kot to določa ta odlok,
2. vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave vgrajene vanjo,
3. voditi dnevnik obratovanja male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi,
4. vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do merilnih mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
5. vzdrževati greznice in male komunalne čistilne naprave,
6. dovoliti dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču,
7. omogočiti dostop za izvedbo praznjenja greznice ali male komunalne čistilne naprave, ki se izvaja po planu čiščenja ali po naročilu uporabnika.
8. preverjati tehnično brezhibnost kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo, razen če ga preda v upravljanje upravljavcu s pogodbo,
9. obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
10. pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov,
11. plačevati stroške za odvajanje in čiščenje odpadne vode ter izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa, izvedbo strokovne ocene izvajalca za male komunalne čistilne naprave, ki jih upravljajo,
12. urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun odvajanja in čiščenja odpadne vode izveden na osnovi enega obračunskega vodomera in izvajalcu posredovati podpisan delilnik stroškov izveden glede na število oseb naseljenih v stavbi ali naslov upravljavca stavbe. Obračun odvoza grezničnih gošč ali blata iz malih komunalnih čistilnih naprav je potrebno izvesti glede na število oseb naseljenih v stavbi, ki ga pisno posredujejo izvajalcu javne službe. V primeru, da se račun odvoza grezničnih gošč in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav naslovi na upravljavca stavbe mora upravljavec stavbe prav tako izvesti obračun glede na število oseb naseljenih v stavbi in ne po številu stanovanjskih enot,
13. obveščati izvajalca o vseh spremembah o količini in o lastnostih tehnološke odpadne vode,
14. upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.

Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v kanalizacijske objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo izvajanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.

(1) Javna služba se financira iz:
– cene odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih, in padavinskih voda,
– cene odvajanja in čiščenja odpadnih industrijskih voda,
– cena praznjenja in čiščenja pretočnih, nepretočnih greznic, komunalnih in malih komunalnih čistilnih naprav, izcednih voda in premičnih stranišč,
– proračuna Občine Slovenska Bistrica,
– drugih sredstev.
(2) Cena storitev javne službe se določa skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen za izvajanje javne službe. Ceno oblikuje izvajalec, sprejme pa jo občinski svet Občine Slovenska Bistrica.
(3) Ceno izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa kot storitev javne službe določi občina v skladu z merili iz predpisa, ki ureja oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(4) Višino tarif za storitev vzdrževanja priključkov na javno kanalizacijo določi izvajalec v soglasju s pristojnim organom lokalne skupnosti.

(1) Uporabniki javne kanalizacije krijejo stroške odvajanja in čiščenja odpadnih padavinskih voda, kadar utrjene prispevne površine v lasti uporabnika zmanjšane za prispevne površine strehe, presegajo velikost 50 m2 in se padavinske vode odvajajo v javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
(2) Količina padavinskih voda se obračunava za vsak m2 presežene prispevne površine, ki ni javna površina, s katere se odvajajo padavinske vode v javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo, in se izračuna s pomočjo naslednje formule:

                               V = A x R

V = količina odvedene padavinske vode v m3/mesec
A = prispevne površina v m2
R = petletno povprečje količine padavin na območju Maribora (po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije oziroma Agencije RS za okolje) izražene v m3/m2/mesec.
Cena odvajanja padavinski vod (Cpo) se izračuna:

                            Cpo = V x Co

V = količina odvedene vode m3/mesec
Co = cena m3 odvedene odpadne komunalne vode.
Cena čiščenja padavinskih vod (Cpc) se izračuna:

                              Cpc = V x K

K = cena čiščenja m3 komunalne odpadne vode.

Utrjena površina odvajanja, ki presega 50 m2, se lahko zmanjša na naslednje načine:
– z zajemanjem meteornih vod v zbiralnike,
– z direktnim odvajanjem v vodotoke,
– z odvajanjem na druge površine, ki nimajo povezave z javno kanalizacijo,
– s sofinanciranjem izgradnje omrežja za meteorne vode,
– na drug dokazljiv način.

(1) Izvajalec prevzema in obdeluje vsebino iz komunalnih čistilnih naprav, izcednih voda, greznic in premičnih suhih stranišč ter izvaja monitoring malih komunalnih čistilnih naprav na podlagi pogodbe. Višino tarif za storitve iz prejšnjega odstavka tega člena določi izvajalec v soglasju s pristojnim organom.
(2) Če izvajalec ugotovi, da prevzeta vsebina iz prejšnjega odstavka tega člena ne ustreza pogojem za sprejem, na stroške uporabnika naredi potrebne analize ter uredi obdelavo in odstranitev neustrezne vsebine.

(1) Pravna oseba ali samostojni podjetni posameznik, ki mu skladno z zakonom ni potrebno izvajati obratovalnega monitoringa za odpadne vode in odpadnih voda prekomerno ne obremenjuje, plačuje čiščenje industrijske odpadne vode na enak način, kot se zaračunava čiščenje komunalne odpadne vode. Cena čiščenja kubičnega metra te industrijske vode je enaka ceni čiščenja kubičnega metra komunalne odpadne vode.
(2) Pravna oseba ali samostojni podjetni posameznik, ki vode prekomerno obremenjuje ali je zavezanec za obratovalni monitoring odpadnih voda, pa plačuje ceno čiščenja skladno z pogodbo, ki jo sklene z Občino Slovenska Bistrica.

(1) Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja neposredno v vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračunanih stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda pod naslednjimi pogoji:
a) da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom,
b) da razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in da je za ta objekt pridobil tudi potrebna dovoljenje ter soglasja,
c) da v primeru kmetijske proizvodnje razpolaga z ustrezno gnojno jamo ter da odpadno vodo iz gnojne jame (gnojevko) uporablja v skladu s predpisi.
(2) Nosilci kmetijskih gospodarstev lahko ob izpolnjevanju določila iz prve alinee tega člena vložijo zahtevek za oprostitev stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

(1) Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo magistralno, primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, vključno s pomožnimi objekti in napravami, ki so mu predani v upravljanje. To so:
– primarni vodi (kolektorji) z revizijskimi jaški,
– sekundarni vodi z revizijskimi jaški,
– odcepi hišnih priključkov znotraj javnih površin oziroma cestnega telesa,
– črpališča na primarnih in sekundarnih vodih za prečrpavanje odpadne in padavinske vode,
– čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda,
– razbremenilniki visoke vode,
– zadrževalni bazeni visoke vode,
– peskolovi,
– lovilci olj in
– drugi objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne kanalizacije.
(2) Lastnik objektov in naprav javnih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode v Občini Slovenska Bistrica je lokalna skupnost.

Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem ali mešanem sistemu. Vsi novi kanali se gradijo v ločenem sistemu, razen v naslednjih primerih:
– ko padavinske vode ni možno ločiti iz sistema, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
– ko zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
– ko je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati,
– izgradnja ločenega sistema ni ekonomsko upravičena.

(1) Javna kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo in lastno kanalizacijo za čiščenje odpadnih vod ni dovoljeno odvajanje drenažnih vod, podtalnice, vodotokov ter meteornih voda, ki jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok. V ločeno zgrajeno kanalizacijo padavinskih vod pa ni dovoljeno odvajati komunalno in industrijsko odpadno vodo.
(2) Lastnik ali upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje vode neposredno v vode, kadar je možno te vode speljati v vodotok ali ponikanje v tla. Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena površinska voda, da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno v vode, mora na območjih, kjer ni javne kanalizacije, to vodo zajeti in očistiti oziroma ravnati v skladu z veljavno zakonodajo.

Izvajalec javne službe ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem se kanalizacijski objekti in naprave nahajajo. Izvajalec mora po opravljenem delu vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in poravnati morebitno nastalo škodo.

(1) Za nadzor nad izvrševanjem določil tega odloka sta pristojni:
a) Občinska komunalna inšpekcija ob kršitvah določil: 5. člena, 9. člena, 11. člena, 12. člena, 14. člena, prve, druge, tretje in pete alineje drugega odstavka 19. člena, 7. in 10. točke 21. člena, 1., 2., 5., 8., 9. in 14. točke 31. člena, 32. člena in 41. člena tega odloka.
b) Republiška inšpekcija za varstvo okolja ob kršitvah določil 16. člena, prvega odstavka 19. člena, tretje, četrte, šeste in sedme alineje drugega odstavka 19. člena, 26. člena, 27. člena, 28. člena, 29. člena, 30. člena, 3., 4., 5. in 13. točke 31. člena in 41. člena.
(2) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, izvajajo pristojne inšpekcijske službe Občine Slovenska Bistrica in pristojni organi lokalne skupnosti, vsak v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
(3) Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni v skladu s tem odlokom kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji.

(1) Z globo 1.400,00 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec, če:
– ravna v nasprotju s 4. členom,
– ravna v nasprotju s 5. členom,
– ravna v nasprotju z 9. členom,
– ravna v nasprotju z 21. členom,
– ravna v nasprotju s 23. členom.
(2) Z globo 400,00 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna izvajalca.

(1) Z globo 1.400,00 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojen podjetnik posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju s 6. členom,
– ravna v nasprotju z 9. členom,
– ravna v nasprotju s 14. členom,
– ravna v nasprotju s 16. členom,
– ravna v nasprotju s 26. členom,
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z 29. členom,
– ravna v nasprotju s 30. členom
– ravna v nasprotju z 31. členom,
– ravna v nasprotju z 32. členom,
tega odloka.
(2) Z globo 400,00 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo 400,00 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik, če ravna v nasprotju z prvim odstavkom tega člena.

(1) Lokalne sistemi kanalizacije, ki obratujejo, mora izvajalec prevzeti v upravljanje v roku dveh (2) let po uveljavitvi tega odloka s pogodbo in v skladu z določili šesto točko 10. člena tega odloka, na podlagi pregleda in pisnega strokovnega mnenja izvajalca, ki mora vsebovati oceno stroškov obratovanja in prevzema.
(2) Do prevzema so lokalne kanalizacije v upravljanju krajevnih skupnosti. Ti upravljalci so dolžni izvajati čiščenje in vzdrževanje kanalizacije in pripadajočih objektov ter izvajalcu v prepisanih rokih podati podatke, ki so v skladu z veljavno zakonodajo potrebni za poročanje ministrstvu in izdelavo programa javne službe.

Obstoječe pretočne greznice je potrebno ukiniti in zagotoviti način čiščenja določen v 6. členu tega odloka do rokov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja:
(– 31. decembra 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju) in
(– 31. decembra 2017, če obstoječa stavba ni na območjih iz prejšnje alinee).

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o odvajanju odpadnih voda in padavinskih voda na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 18/02) in Pravilnik o pogojih ter načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Slovenska Bistrica – tarifni del (Uradni list RS, št. 84/05).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.