Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/2008 z dne 11. 7. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/2008 z dne 11. 7. 2008

Kazalo

3028. Poslovnik Državnega sveta (PoDS-1), stran 9597.

Državni svet Republike Slovenije je na 9. seji 2. 7. 2008, na podlagi 101. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) sprejel
P O S L O V N I K
Državnega sveta (PoDS-1)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in delo državnega sveta, razmerja državnega sveta do drugih državnih organov ter uresničevanje pravic in dolžnosti članic in članov državnega sveta.
2. člen
Vprašanja organizacije in dela državnega sveta, ki jih ta poslovnik ne ureja, lahko uredijo drugi akti državnega sveta v skladu s tem poslovnikom.
3. člen
(1) Za člane državnega sveta se uporablja naziv "državna svetnica" oziroma "državni svetnik" (v nadaljnjem besedilu: državni svetnik).
(2) Vsi izrazi v tem poslovniku, ki so vezani na moški slovnični spol, se enakovredno nanašajo na ženski in moški spol.
4. člen
(1) Sedež državnega sveta je v Ljubljani, na Šubičevi 4.
(2) Državni svet in njegove komisije imajo lahko seje tudi zunaj sedeža državnega sveta.
2. KONSTITUIRANJE DRŽAVNEGA SVETA
5. člen
(1) Državni svet se konstituira na prvi seji, ko je potrjenih več kot polovica mandatov državnih svetnikov.
(2) Za pripravo prve seje državnega sveta skrbi dotedanji predsednik državnega sveta.
(3) Pred prvo sejo državnega sveta najstarejši člani posameznih interesnih skupin skličejo seje le-teh zaradi priprave na prvo sejo državnega sveta. Na prvi seji interesna skupina izvoli začasnega vodjo interesne skupine, predlaga predstavnika v mandatno-imunitetno komisijo in predstavnika v volilni odbor za izvedbo tajnih volitev, obravnava predlog dnevnega reda prve seje državnega sveta in predlog sedežnega reda državnega sveta.
(4) Prvo sejo državnega sveta vodi v skladu z zakonom do izvolitve predsednika ali podpredsednika državnega sveta najstarejši državni svetnik, oziroma če je ta odsoten ali če odkloni, naslednji najstarejši državni svetnik. V primeru, da je tudi slednji odsoten ali če odkloni, vodi prvo sejo državni svetnik, ki ga določi državni svet.
6. člen
(1) Na prvi seji državni svet izvoli mandatno-imunitetno komisijo, ki jo sestavljajo po en predstavnik iz vsake interesne skupine.
(2) Državni svet potrdi mandate državnih svetnikov na predlog mandatno-imunitetne komisije, potem ko dobi poročilo te komisije o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, interesnih organizacij ali lokalnih skupnosti.
(3) Državni svet potrdi mandate, ki niso sporni, v celoti. O vsakem spornem mandatu državni svet odloča posebej. Državni svetnik, čigar mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
(4) Šteje se, da je državni svet odločil o pritožbi kandidata za državnega svetnika, interesnih organizacij ali lokalnih skupnosti z odločitvijo o spornem mandatu.
7. člen
(1) Državnemu svetniku se po potrditvi mandata izda izkaznica, ki vsebuje osebne podatke, fotografijo ter imuniteto državnega svetnika.
(2) Za izdajanje izkaznic in za evidenco o izdanih izkaznicah skrbi sekretar državnega sveta v sodelovanju z mandatno-imunitetno komisijo.
(3) O izgubi izkaznice mora državni svetnik takoj obvestiti sekretarja državnega sveta.
(4) Če državnemu svetniku preneha mandat, je dolžan vrniti izkaznico v roku sedmih dni.
3. ORGANIZACIJA IN DELOVANJE DRŽAVNEGA SVETA
1. Predsednik in podpredsednik državnega sveta
8. člen
(1) Predsednik državnega sveta:
– predstavlja državni svet,
– pripravlja, sklicuje in vodi seje državnega sveta,
– podpisuje akte, ki jih sprejme državni svet,
– skrbi za uresničevanje z ustavo, zakonom in s tem poslovnikom določenih razmerij z državnim zborom, z vlado in z drugimi državnimi organi,
– skrbi za sodelovanje s predstavniškimi organi drugih držav, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter z mednarodnimi organi in organizacijami,
– v okviru pooblastil, ki mu jih daje zakon in ta poslovnik, skrbi za varovanje časti in ugleda državnega sveta,
– skrbi za izvajanje tega poslovnika,
– dodeljuje zadeve v obravnavo komisijam državnega sveta,
– odloča o sporih glede pristojnosti med komisijami državnega sveta,
– določa sestavo delegacije državnega sveta za obisk pri organih v drugih državah in za obisk tuje delegacije v državnem svetu,
– po posvetovanju s kolegijem sprejema sklep o organizaciji in delu službe državnega sveta ter sistemizacijo delovnih mest v državnem svetu,
– opravlja druge naloge v skladu z ustavo, z zakonom in s tem poslovnikom.
(2) Predsednik državnega sveta opravlja svojo funkcijo do prve seje novoizvoljenega državnega sveta.
9. člen
Državni svetniki lahko zahtevajo od predsednika državnega sveta obvestila in pojasnila v zvezi z opravljanjem njegove funkcije.
10. člen
Podpredsednik državnega sveta pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej ter ga nadomešča v primeru njegove zadržanosti ali odsotnosti. Podpredsednik lahko v dogovoru s predsednikom državnega sveta opravlja posamezne zadeve z delovnega področja predsednika državnega sveta.
2. Kolegij državnega sveta
11. člen
(1) Kolegij državnega sveta sestavljajo predsednik in podpredsednik državnega sveta ter vodje interesnih skupin.
(2) Kolegij državnega sveta je posvetovalno telo, ki pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog. Predstavniki interesnih skupin pri tem skrbijo za pretok informacij in iniciativ med predsednikom državnega sveta in interesnimi skupinami.
(3) Predsednik državnega sveta skliče sejo kolegija, da se posvetuje o sklicih sej, o predlogih dnevnega reda sej državnega sveta, o drugih zadevah, ki so povezane z delom državnega sveta, njegovih komisij in interesnih skupin, ter o drugih zadevah, ki jih določa ta poslovnik. Predsednik je dolžan sklicati sejo kolegija državnega sveta, če to zahteva vodja interesne skupine.
(4) Predsednik lahko na sejo kolegija državnega sveta povabi predsednike komisij ali njihove poročevalce in državne svetnike, ki so dali predloge in pobude za obravnavo posameznih zadev.
(5) Pri delu kolegija državnega sveta sodeluje tudi sekretar državnega sveta, ki predsedniku pomaga pri pripravi sej kolegija in skrbi za zapisnike teh sej.
3. Sekretar in služba državnega sveta
12. člen
(1) Sekretar državnega sveta zagotavlja pogoje za delo državnega sveta, njegovih komisij in interesnih skupin, pomaga predsedniku in podpredsedniku pri pripravi in vodenju sej državnega sveta in opravlja druge naloge, določene z zakonom, s tem poslovnikom ali z drugim aktom državnega sveta.
(2) Sekretar državnega sveta vodi službo državnega sveta. Sekretar državnega sveta ima glede delovnih razmerij delavcev v službi državnega sveta pravice in dolžnosti predstojnika v skladu z zakonom.
13. člen
Služba državnega sveta opravlja strokovne, administrativne in tehnične naloge, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delo državnega sveta, njegovih komisij in interesnih skupin ter državnih svetnikov.
4. Interesne skupine državnega sveta
14. člen
Interesne skupine v državnem svetu predstavljajo:
– predstavniki delodajalcev,
– predstavniki delojemalcev,
– predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev,
– predstavniki negospodarskih dejavnosti in
– predstavniki lokalnih interesov.
15. člen
(1) Vsaka interesna skupina izvoli vodjo, ki ga v odsotnosti po njegovem pooblastilu nadomešča eden od članov interesne skupine.
(2) Vodja interesne skupine vodi in organizira delo interesne skupine.
(3) Interesna skupina ima sekretarja, ki pomaga predsedniku interesne skupine pri pripravljanju in organiziranju sej interesne skupine ter pri usklajevanju dela z drugimi interesnimi skupinami in komisijami. Sekretar skrbi za pripravo gradiva za seje interesne skupine, za zapisnike sej ter opravlja druge naloge, ki mu jih naloži vodja interesne skupine.
16. člen
Interesna skupina lahko obravnava zadeve in oblikuje stališča do zadev, ki so na dnevnem redu državnega sveta in njegovih komisij ter druge zadeve iz pristojnosti državnega sveta.
17. člen
(1) Če imajo interesne skupine do posameznih zadev z dnevnega reda seje državnega sveta različna stališča, lahko državni svet izvoli usklajevalno komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki vsake izmed interesnih skupin.
(2) Usklajevalna komisija pripravi usklajen predlog akta za odločanje na seji državnega sveta. Če usklajevalna komisija ne uspe pripraviti usklajenega predloga akta, se na seji državnega sveta glasuje o predlogih aktov po vrstnem redu, ki se določi z žrebom.
18. člen
Za seje interesnih skupin se glede vprašanj, ki s tem poslovnikom niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o komisijah.
5. Komisije državnega sveta
19. člen
(1) Komisije so delovna telesa državnega sveta.
(2) Komisije imajo praviloma od pet do deset članov.
20. člen
(1) Komisija, v katere delovno področje sodijo zadeve, ki so predložene državnemu svetu, obravnava te zadeve kot pristojna komisija. Druge komisije lahko obravnavajo te zadeve kot zainteresirane komisije.
(2) Pristojno komisijo v posamezni zadevi določi predsednik državnega sveta.
(3) Komisija po obravnavi in glasovanju o zadevi pripravi poročilo in določi poročevalca za sejo državnega sveta ali pa pripravi mnenje in določi poročevalca za sejo delovnega telesa državnega zbora.
(4) Zainteresirana komisija mora obravnavati zadevo s področja pristojne komisije pred pristojno komisijo.
(5) Kadar ni mogoče sklicati oziroma ni mogoče pravočasno sklicati komisije državnega sveta, lahko namesto komisije zadeve obravnava interesna skupina, ki jo določi predsednik državnega sveta.
(6) Na sejo interesne skupine iz prejšnjega odstavka se povabi predsednika komisije, ki je ni mogoče sklicati oziroma ni mogoče pravočasno sklicati.
21. člen
(1) Predsednik pristojne komisije in predsednik zainteresirane komisije se lahko dogovorita za skupno sejo obeh komisij.
(2) V primeru skupne seje je glasovanje ločeno po posameznih komisijah.
22. člen
(1) Komisija ima predsednika in podpredsednika. Predsednik komisije pripravlja, sklicuje in vodi seje komisije. Pri tem mu pomaga podpredsednik komisije, ki predsednika nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti.
(2) Komisija ima sekretarja, ki pomaga predsedniku komisije pri pripravljanju in organiziranju sej komisije ter pri usklajevanju dela z drugimi komisijami. Sekretar skrbi za pripravo gradiva za seje komisije, za zapisnike sej ter opravlja druge naloge, ki mu jih naloži predsednik komisije.
(3) Komisiji pri njenem delu po potrebi pomagajo tudi drugi javni uslužbenci državnega sveta.
23. člen
Na sejo komisije so lahko k obravnavi posameznih točk dnevnega reda povabljeni predlagatelji oziroma njihovi predstavniki, ki lahko sodelujejo v razpravi. Na sejo so lahko vabljeni tudi predstavniki vlade, predstavniki državnega zbora, predstavniki institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavanih zadev, strokovnjaki in predstavniki zainteresirane javnosti, ki lahko na seji predstavijo in obrazložijo svoja mnenja o obravnavani zadevi.
24. člen
(1) Seja komisije je sklepčna, če se je udeleži več kot polovica članov.
(2) Član komisije lahko pooblasti državnega svetnika, da ga nadomesti na seji komisije. Pooblastilo, s katerim se prenesejo vse pravice in dolžnosti člana komisije, mora biti pisno.
25. člen
Državni svetnik se lahko udeležuje tudi sej komisij, v katerih ni član. Državni svetnik lahko v takšnem primeru na seji komisije razpravlja, nima pa pravice glasovati.
26. člen
Za seje komisij se glede vprašanj, ki s tem poslovnikom niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o sejah državnega sveta.
6. Gradiva za državne svetnike
27. člen
(1) Predsednik državnega sveta pošilja državnim svetnikom zakone, ki jih sprejme državni zbor, in jim določi rok, v katerem morajo podati pobudo in predlog zahteve za ponovno odločanje o zakonu ali pobudo in predlog zahteve za razpis referenduma.
(2) Državnim svetnikom se pošiljajo sklici sej in gradiva za sejo državnega sveta, predlogi, pobude in vprašanja državnih svetnikov ter odgovori državnega zbora, vlade in drugih organov nanje, poročila komisij ter sklici sej državnega zbora. Državnim svetnikom se lahko pošiljajo tudi druga gradiva.
(3) Če je državni svetnik na seji državnega sveta odsoten, se mu po seji pošljejo gradiva, ki so jih državni svetniki prejeli na seji sami, razen v primerih, ko so ti dokumenti označeni z eno izmed stopenj tajnosti.
(4) Ko se državnim svetnikom po e-pošti pošilja vabila, gradivo in druge dokumente, ki so vezani na rok, krajši od 48 ur, jih služba državnega sveta istočasno obvesti tudi s kratkim SMS sporočilom, da jih čaka na njihovem e-naslovu novo gradivo.
7. Stiki državnih svetnikov z volilno bazo in pridobivanje informacij državnih svetnikov
28. člen
(1) Na zahtevo interesnih organizacij in lokalnih skupnosti, so državni svetniki dolžni le-te obveščati o svojem delu ter vlagati pobude in predloge na njihovo zahtevo.
(2) Državni svetnik uresničuje stike z volivci v interesnih organizacijah ali lokalnih skupnostih tudi preko pisarne, ki je v ta namen organizirana v njegovi volilni enoti.
29. člen
(1) Za pridobivanje informacij v zvezi z zadevami, ki jih obravnava, lahko državni svet ali njegove komisije organizirajo posvete, predavanja ali javne predstavitve mnenj, na katere povabijo strokovnjake in druge osebe, ki bi lahko dale koristne informacije. Odločitev o tem sprejme predsednik državnega sveta po posvetovanju s kolegijem.
(2) Državni svet ali njegove komisije lahko vabljene na posvet, predavanje ali javno predstavitev mnenj zaprosijo, da mnenja dajo tudi pisno.
(3) Gradivo in urejeno besedilo razprave iz prejšnjega odstavka lahko državni svet objavi kot samostojno publikacijo.
8. Seje državnega sveta
8.1. Sklicevanje sej
30. člen
(1) Predsednik sklicuje seje državnega sveta na lastno pobudo, po sklepu državnega sveta, na zahtevo komisije, na zahtevo interesne skupine ali na zahtevo osmih državnih svetnikov. Zahteva za sklic seje državnega sveta mora biti pisna in obrazložena, predlagatelj mora hkrati predložiti ustrezna gradiva.
(2) Redne seje državnega sveta so praviloma v sredo.
31. člen
(1) Sklic seje s predlogom dnevnega reda pripravi predsednik državnega sveta po posvetovanju s kolegijem.
(2) V predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le zadeve, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom.
(3) Na dnevnem redu vsake redne seje državnega sveta mora biti posebna točka dnevnega reda za pobude in vprašanja državnih svetnikov, ki traja največ eno uro. V kolikor ta točka, ki se praviloma obravnava kot druga točka dnevnega reda, po poteku ene ure še ni izčrpana, se nadaljuje kot zadnja točka dnevnega reda seje državnega sveta.
32. člen
(1) Državni svet zaseda na rednih in izrednih sejah.
(2) Sklic redne seje s predlogom dnevnega reda in gradivi se pošlje državnim svetnikom sedem dni pred dnem, določenim za sejo državnega sveta.
(3) Izredno sejo se lahko skliče tudi v krajšem roku, kot je določena v prejšnjem odstavku. Predlog dnevnega reda izredne seje in gradivo za sejo se državnim svetnikom lahko predloži tudi na sami seji.
(4) Izredno sejo se lahko skliče, če se predlaga sprejem odložilnega veta ali če se predlaga sprejem zahteve za razpis referenduma ali če gre za obravnavo drugih zadev, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti na dnevni red redne seje.
(5) V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.
33. člen
(1) V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času, kot pa je mogoče sklicati sejo državnega sveta, lahko predsednik državnega sveta izvede korespondenčno sejo.
(2) Predsednik državnega sveta izvede korespondenčno sejo tako, da se po telefonu ali na drug ustrezen način posvetuje z državnimi svetniki.
(3) Če se državni svetnik ne strinja s predlogom za izvedbo korespondenčne seje, mora predsednik sklicati redno ali izredno sejo državnega sveta.
(4) Vprašanje na korespondenčni seji mora biti jasno in nedvoumno, tako da je nanj mogoče odgovoriti samo z besedo "za" ali besedo "proti".
(5) O korespondenčni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok za izvedbo korespondenčne seje, postavljeno vprašanje in odgovori državnih svetnikov. Zapisnik te seje potrdi državni svet praviloma na naslednji seji.
8.2. Potek seje
34. člen
(1) Sejo državnega sveta vodi predsednik ali podpredsednik državnega sveta. V primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika in podpredsednika državnega sveta vodi sejo eden izmed državnih svetnikov, ki ga določi predsednik državnega sveta, če to ni možno, pa ga določi državni svet.
(2) Predsedujoči najprej ugotovi, ali je državni svet sklepčen. Državni svet je sklepčen in začne z zasedanjem, če je na seji prisotna večina državnih svetnikov.
35. člen
(1) Pri določanju dnevnega reda državni svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato pa o predlogih, da se dnevni red razširi.
(2) Predlog dnevnega reda že sklicane seje se lahko razširi le izjemoma, na podlagi pisnega in obrazloženega predloga, če so razlogi za razširitev dnevnega reda nastali po sklicu seje in če so državni svetniki prejeli gradiva, ki so podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. Predlagatelj lahko predlog za razširitev dnevnega reda na seji državnega sveta ustno obrazloži. Njegova obrazložitev lahko traja največ pet minut.
(3) Državni svet odloči o utemeljenosti vsakega predloga za razširitev dnevnega reda brez razprave.
36. člen
Državni svetniki se prijavljajo k razpravi za določeno točko dnevnega reda od začetka seje do konca razprave o tej točki pisno ali ustno, pri čemer se praviloma najprej izčrpa lista pisno prijavljenih.
37. člen
(1) Vrstni red razprave določi predsedujoči v skladu s poslovnikom.
(2) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko predlagatelj oziroma njegov predstavnik poda obrazložitev.
(3) Za njim dobijo besedo poročevalci komisij, poročevalci interesnih skupin, državni svetniki in drugi povabljeni udeleženci seje državnega sveta, ki so se prijavili k besedi. Pri obravnavi predloga odložilnega veta ali predloga zahteve za razpis zakonodajnega referenduma dobi za predlagateljem besedo predstavnik vlade.
(4) Če državnega svetnika, ki se je prijavil k razpravi, ni v dvorani, ko mu predsedujoči da besedo, mu lahko predsedujoči po svoji presoji da besedo po končani razpravi vseh prijavljenih.
38. člen
(1) Državnemu svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda (postopkovno vprašanje), da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega državnega svetnika ne sme trajati več kot tri minute. Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če državni svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči državni svet o vprašanju brez razprave in obrazložitve glasu.
(2) Vsak razpravljavec ima pravico do odgovora na razpravo drugega razpravljavca (replika), v kolikor se ta razprava nanaša na njegovo razpravo, če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena ali napačno interpretirana. Predsedujoči mu da besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora državni svetnik omejiti le na pojasnilo, njegov govor pa ne sme trajati več kot tri minute. Replika na repliko ni dovoljena, razen če predsedujoči oceni, da so bile navedbe v repliki netočne.
39. člen
(1) Obrazložitev predlagatelja lahko traja največ petnajst minut. Enako velja za predstavnika vlade, tudi kadar ne nastopa v vlogi predlagatelja.
(2) Poročevalec komisije in poročevalec interesne skupine lahko o isti zadevi govorita dvakrat. Prvič petnajst minut, drugič največ pet minut.
(3) O isti zadevi lahko razpravljavec razpravlja le enkrat in ima pravico do dveh replik. Razprava je časovno omejena na deset minut.
40. člen
(1) Državni svetnik ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svoj glas, razen če gre za odločanje s tajnim glasovanjem, za odločanje o postopkovnih vprašanjih ali če tako določa poslovnik.
(2) Obrazložitev glasu lahko traja največ dve minuti.
41. člen
(1) Predsedujoči lahko prekine sejo državnega sveta in določi, kdaj se bo nadaljevala.
(2) Predsedujoči mora prekiniti sejo, če tako zahteva najmanj osem državnih svetnikov ali interesna skupina.
42. člen
(1) Predsedujoči, osem državnih svetnikov, komisija, interesna skupina ali predlagatelj zadeve lahko predlagajo, da se razprava ali odločanje o obravnavani zadevi preloži na eno naslednjih sej.
(2) O predlogu odloči državni svet brez razprave.
43. člen
(1) Predsedujoči zaključi razpravo, ko je lista razpravljavcev izčrpana in ni več prijavljenih k besedi.
(2) Na predlog predsedujočega, najmanj osmih državnih svetnikov ali interesne skupine lahko državni svet sklene, da bo zaključil razpravo še preden je lista razpravljavcev izčrpana.
(3) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, državni svet konča sejo.
8.3. Vzdrževanje reda na seji
44. člen
(1) Za red na seji državnega sveta skrbi predsedujoči.
(2) Na seji državnega sveta ne sme govoriti nihče, dokler mu predsedujoči ne da besede. Govornik sme govoriti le o zadevi, ki je na dnevnem redu.
(3) Predsedujoči skrbi, da govornika med govorom nihče ne moti. Govorniku lahko seže v besedo le predsedujoči, da ga opomni na red.
45. člen
Za kršitev reda se smejo na seji izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje ali dela seje.
46. člen
Opomin izreče predsedujoči državnemu svetniku ali drugemu udeležencu seje, ki govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če govori o zadevi, ki ni na dnevnem redu, če sega govorniku v besedo ali če na drugačen način krši red na seji oziroma določbe tega poslovnika.
47. člen
(1) Odvzem besede se lahko izreče državnemu svetniku ali drugemu udeležencu na seji, če s svojim govorom krši red na seji in določbe tega poslovnika, pa je bil neposredno pred tem že dvakrat opomnjen, da naj spoštuje red in določbe tega poslovnika ali da naj se drži obravnavane teme.
(2) Državni svetnik lahko ugovarja zoper odvzem besede. O ugovoru odloči državni svet brez razprave in obrazložitve glasu.
48. člen
(1) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče državnemu svetniku ali drugemu udeležencu na seji, če kljub dvakratnemu opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo državnega sveta.
(2) Državni svetnik ali drug udeleženec na seji, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano.
(3) Državni svetnik, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na državni svet, ki odloči o ugovoru na prvi naslednji seji brez razprave in obrazložitve glasu, na podlagi mnenja mandatno-imunitetne komisije.
(4) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji državnega sveta, jo prekine.
8.4. Odločanje
8.4.1. Splošne določbe
49. člen
Državni svet lahko razpravlja in odloča le o zadevah, ki so na dnevnem redu seje državnega sveta. Odločanje se opravi po končani razpravi o predlogu akta, o katerem se odloča.
50. člen
(1) Navzočnost državnih svetnikov se ugotovi z uporabo glasovalne naprave, z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem državnih svetnikov.
(2) Z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem državnih svetnikov se ugotovi njihova navzočnost tedaj, ko glasovalna naprava ne deluje, ali če v prostoru, kjer je seja, take naprave ni.
(3) O načinu ugotavljanja navzočnosti odloči predsedujoči.
51. člen
(1) Navzočnost na seji se ugotavlja pred vsakim glasovanjem.
(2) Če državni svet po prvem ugotavljanju navzočnosti ni sklepčen, se ugotavljanje navzočnosti ponovi še dvakrat. Drugo ugotavljanje navzočnosti se opravi takoj po prvem. Če državni svet še vedno ni sklepčen, se pred tretjim ugotavljanjem navzočnosti seja prekine za najmanj deset minut. Če državni svet tudi ob tretjem ugotavljanju navzočnosti ni sklepčen, predsedujoči prekine sejo in določi, kdaj se bo nadaljevala.
52. člen
(1) Državni svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih državnih svetnikov, kadar z ustavo ali s tem poslovnikom ni določena drugačna večina.
(2) Državni svetniki glasujejo tako, da se opredelijo "za" ali "proti". Odločitev je sprejeta, če je število oddanih glasov "za" večje od števila oddanih glasov "proti", pri čemer mora za sprejem predloga odložilnega veta glasovati najmanj enajst državnih svetnikov.
8.4.2. Javno glasovanje
53. člen
(1) Državni svet odloča z javnim glasovanjem, razen če ta poslovnik ne določa drugače.
(2) Javno glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave ali z vzdigovanjem rok.
(3) Z vzdigovanjem rok se glasuje, če glasovalna naprava ne deluje ali če je seja v prostoru, kjer take naprave ni.
54. člen
(1) Če državni svetnik ugovarja poteku glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči državni svet brez razprave in obrazložitve glasu.
(2) Državni svetnik mora dati ugovor takoj po glasovanju, pred prehodom na novo točko dnevnega reda.
55. člen
(1) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
(2) Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, lahko državni svetnik, predlagatelj oziroma njegov predstavnik, predstavnik vlade ali predstavniki medijev zahtevajo računalniški izpis glasovanja.
8.4.3. Tajno glasovanje
56. člen
Državni svet tajno glasuje o zadevah, za katere se tako odloči večina prisotnih državnih svetnikov na predlog predsednika državnega sveta, najmanj osmih državnih svetnikov ali ene od interesnih skupin.
57. člen
(1) Državni svetniki tajno glasujejo z glasovnicami. Za vsako glasovanje služba državnega sveta natisne 40 glasovnic.
(2) Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom državnega sveta. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem odločajo državni svetniki, in opredelitvi "za" in "proti".
(3) Državni svetnik glasuje tako, da obkroži besedo "za" ali besedo "proti". Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, iz katere volja državnega svetnika ni jasno razvidna, sta neveljavni.
58. člen
(1) Tajno glasovanje vodi odbor, ki ga sestavljajo predsedujoči in štirje na seji izvoljeni državni svetniki, ki so predstavniki ostalih interesnih skupin.
(2) Tajno glasovanje državni svetniki opravijo v prostoru, kjer poteka seja. V ta prostor v času izvedbe glasovanja nimajo dostopa osebe, ki niso udeležene pri izvedbi glasovanja.
59. člen
(1) Ko je glasovanje končano, odbor v posebnem prostoru ugotovi izid glasovanja. V ta prostor nimajo dostopa osebe, ki niso udeležene pri ugotavljanju izida glasovanja in sestavljanju zapisnika.
(2) Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov "za" in število glasov "proti" oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano večino oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen oziroma imenovan.
(3) Predsedujoči objavi izid glasovanja na seji državnega sveta.
8.5. Zapisnik in dobesedni zapis seje
60. člen
(1) O vsaki seji državnega sveta služba državnega sveta piše zapisnik, ki se državnim svetnikom pošlje praviloma s sklicem naslednje seje.
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o odločitvah in o izidih glasovanja o posameznih zadevah.
(3) Vsak državni svetnik ima pravico pisno podati pripombe na zapisnik.
(4) O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči državni svet na seji brez razprave in obrazložitve glasu. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
(5) Potrjeni zapisnik podpišeta predsednik državnega sveta in sekretar državnega sveta.
61. člen
(1) O delu na seji državnega sveta se vodijo dobesedni zapisi (magnetofonski zapis in magnetogram seje).
(2) Vsak državni svetnik ima pred objavo pravico pregledati magnetogram seje in v roku sedmih dni od seje državnega sveta predlagati redakcijske popravke magnetograma, ki pa ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. Po opravljenem pregledu in redakcijskih popravkih državni svetnik s svojim podpisom potrdi pregled magnetograma.
(3) Magnetogram se priloži k zapisniku, če to zahteva državni svetnik.
(4) Dobesedni zapisi se hranijo v pisnem ali elektronskem zapisu in so dosegljivi državnim svetnikom in zainteresirani javnosti na njihovo zahtevo.
(5) Dobesedni zapisi v pisnem ali elektronskem zapisu so javno dosegljivi v skladu z zakonom.
8.6. Javnost dela
62. člen
(1) Seje državnega sveta so javne, razen če zaradi splošnih koristi tako odloči državni svet ali če državni svet obravnava zadevo tajne narave.
(2) Javnost seje je zagotovljena, če je predstavnikom medijev omogočeno spremljanje seje neposredno v prostoru, kjer poteka seja, ali če jim je spremljanje seje omogočeno s tehničnimi pripomočki.
(3) Državni svet lahko na predlog predsedujočega, komisije ali interesne skupine sklene, da bo seja ali del seje zaprt za javnost, tudi če se ne obravnava zadeve tajne narave, kadar tako določa ta poslovnik ali kadar je utemeljeno pričakovati, da bodo v razpravi lahko sprožena vprašanja v zvezi z zadevami tajne narave.
(3) Predsedujoči določi, kdo je lahko poleg državnih svetnikov navzoč na seji ali delu seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti.
(4) O delu na seji ali na delu seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti, se vodijo dobesedni zapisi, če državni svet ne odloči drugače. Vpogled v takšne zapise imajo samo državni svetniki in drugi sodelujoči na taki seji.
(5) Besedilo uradnega obvestila o seji ali delu seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti, določi državni svet.
63. člen
(1) Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva državnega sveta, ki so tajne narave.
(2) Državni svetnik javnosti ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov oziroma gradiva, ki je tajne narave, kot tudi ne podatkov s seje ali dela seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti.
(3) Za seje državnega sveta, na katerih se obravnavajo podatki tajne narave, veljajo postopki, ki so določeni za ravnanje s tajnimi podatki in gradivi.
64. člen
Predstavniki medijev imajo pravico biti navzoči na javnih sejah državnega sveta, njegovih komisij in interesnih skupin ter obveščati javnost o njihovem delu.
65. člen
Novinarske konference lahko sklicujejo predsednik državnega sveta v imenu državnega sveta, predsedniki komisij v imenu komisij in vodje interesnih skupin v imenu interesnih skupin.
4. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DRŽAVNIH SVETNIKOV
66. člen
(1) Državni svetniki imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej državnega sveta in njegovih komisij, katerih člani so, pravico, da predlagajo obravnavo vprašanj in dajejo pobude, dolžnost varovanja podatkov tajne narave, pravico do imunitete, pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.
(2) Državni svetniki imajo pravico do vpogleda v vsa gradiva, s katerimi razpolaga državni svet in njegove komisije.
5. AKTI IN POSTOPKI DRŽAVNEGA SVETA
1. Akti državnega sveta
67. člen
(1) Akti državnega sveta so mnenja o zadevah iz pristojnosti državnega zbora, zahteve, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča (v nadaljnjem besedilu: odložilni veto), zahteve za razpis referenduma iz drugega odstavka 90. člena ustave (v nadaljnjem besedilu: zahteva za razpis referenduma), zahteve za preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena ustave (v nadaljnjem besedilu: zahteva za parlamentarno preiskavo), zahteve za začetek postopka pred ustavnim sodiščem o ustavnosti in zakonitosti akta, poslovnik državnega sveta, predlogi finančnega in kadrovskega načrta državnega sveta, predlogi zakonov, predlogi avtentičnih razlag zakonov ter sklepi.
(2) Sklep državnega sveta je akt, s katerim se odloča o volitvah, imenovanjih in razrešitvah, o postopkovnih vprašanjih in o drugih zadevah, če ta poslovnik ne določa drugače.
2. Postopek za sprejem aktov državnega sveta
68. člen
(1) Vsak državni svetnik, komisija ali interesna skupina lahko da pisno pobudo za sprejem akta državnega sveta. Pobuda mora vsebovati predlog akta.
(2) Predlog akta mora biti pripravljen v pisni obliki in mora vsebovati naslov, besedilo akta ter obrazložitev.
(3) Če predlog ne vsebuje zahtevanih vsebin, lahko predsednik državnega sveta pozove predlagatelja, da predlog akta dopolni. Če predlagatelj najpozneje v roku, ki ga določi predsednik, predloga akta ne dopolni, se šteje, da predlog akta ni bil vložen.
69. člen
(1) Predsednik državnega sveta dodeli pobude in predloge iz prejšnjega člena v obravnavo pristojni komisiji, lahko pa tudi drugim zainteresiranim komisijam.
(2) Za obravnavo pobude državnega svetnika za sprejem odložilnega veta ali zahteve za razpis referenduma na seji državnega sveta je potrebna podpora najmanj osmih državnih svetnikov.
70. člen
Državni svetnik lahko umakne pobudo in predlog v kateremkoli trenutku do konca njune obravnave. Državnemu svetniku umika ni treba obrazložiti.
71. člen
(1) Državni svet glasuje o predlogu akta v celoti, razen če na predlog katerega od državnih svetnikov sklene, da se o predlogu akta glasuje ločeno po delih akta ali če so vloženi amandmaji.
(2) Kadar državni svet glasuje ločeno po delih predloga akta, glasuje na koncu tudi o predlogu akta v celoti.
72. člen
(1) K predlogu akta lahko državni svetniki vlagajo amandmaje, in sicer do konca obravnave zadeve, na katero se nanaša predlog akta.
(2) Amandmaji so predlogi, s katerimi se predlaga sprememba, dopolnitev ali črtanje besedila predloga akta.
(3) Amandmaji morajo biti vloženi v pisni obliki.
73. člen
(1) Kadar državni svetniki k predlogu akta vložijo amandmaje, državni svet glasuje najprej o amandmajih.
(2) Če je amandma k posameznemu delu predloga akta vsebinsko povezan z amandmaji k drugim delom predloga akta, državni svetniki o tako povezanih amandmajih razpravljajo in glasujejo skupaj.
(3) Če je vloženih več amandmajev k istemu delu predloga akta, državni svetniki najprej glasujejo o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine predloga akta, in nato po istem kriteriju tudi o preostalih amandmajih.
(4) Če predsedujoči ugotovi, da so zaradi sprejetega amandmaja drugi amandmaji postali brezpredmetni, državni svet o njih ne glasuje.
74. člen
(1) Pred glasovanjem o predlogu za spremembo poslovnika mora državni svet pridobiti mnenje komisije, pristojne za vprašanja v zvezi s poslovnikom.
(2) Komisija, pristojna za vprašanja v zvezi s poslovnikom, se mora pred glasovanjem opredeliti tudi do vseh vloženih amandmajev.
(3) Predlog za spremembo poslovnika se obravnava in se o njem glasuje praviloma na prvi naslednji redni seji državnega sveta.
75. člen
Zahtevo državnega zbora, da mora državni svet izreči mnenje o določeni zadevi, predsednik državnega sveta uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega sveta.
76. člen
Akti državnega sveta začnejo veljati s sprejemom na seji, razen če začetek njihove veljavnosti ni odložen z določenim rokom ali če akt ne začne veljati po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
77. člen
(1) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavijo poslovnik državnega sveta, sklepi o volitvah in imenovanjih v državnem svetu ter drugi akti, če tako določa zakon.
(2) V Poročevalcu državnega sveta se objavljajo akti državnega sveta, razen tistih, ki so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. Postopek volitev in imenovanj
3.1. Splošne določbe
78. člen
(1) Državni svet izvoli predsednika in podpredsednika državnega sveta ter predsednike, podpredsednike in člane komisij.
(2) Predsednik in podpredsednik državnega sveta, predsedniki, podpredsedniki in člani komisij se volijo za dobo dveh let in pol in so lahko na to funkcijo ponovno izvoljeni.
(3) Državni svet izvoli predsednika in podpredsednika državnega sveta s tajnim glasovanjem.
(4) Predsednike, podpredsednike in člane komisij voli državni svet na predlog interesnih skupin z javnim glasovanjem.
79. člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek volitev in imenovanj, se smiselno uporabljajo tudi v postopku razrešitve.
3.2. Postopek volitev predsednika in podpredsednika državnega sveta
80. člen
(1) Kandidata za predsednika in podpredsednika državnega sveta predlaga skupina najmanj osmih državnih svetnikov ali interesna skupina.
(2) Kandidat za predsednika državnega sveta oziroma podpredsednika je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh državnih svetnikov.
81. člen
(1) Če je za predsednika oziroma podpredsednika državnega sveta predlaganih več kandidatov, državni svetniki glasujejo z glasovnicami tako, da obkrožijo številko pred imenom kandidata, za katerega glasujejo.
(2) Če je predlaganih več kandidatov, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se opravi drugi krog glasovanja. V drugi krog glasovanja se uvrstita dva kandidata, ki sta dobila največje število glasov. Če je pri prvem glasovanju več kandidatov dobilo enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
(3) Na glasovnici se pri drugem glasovanju kandidata navedeta po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju, če sta dobila enako število glasov, se vrstni red določi z žrebom.
(4) Če kandidat ne dobi potrebne večine, oziroma če tudi pri drugem glasovanju nihče od kandidatov za posamezno funkcijo ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
3.3. Postopek imenovanja sekretarja državnega sveta
82. člen
(1) Sekretarja državnega sveta imenuje državni svet načeloma z javnim glasovanjem na predlog predsednika državnega sveta.
(2) Sekretar državnega sveta opravlja funkcijo do imenovanja novega sekretarja državnega sveta.
3.4. Postopek volitev predsednika, podpredsednika in članov komisij državnega sveta
83. člen
(1) Državni svet izvoli komisije v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika in podpredsednika komisije še toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli.
(2) Kandidatne liste za komisije pripravi predsednik po posvetovanju s kolegijem na podlagi izkazanega interesa državnega svetnika.
(3) Ob določitvi števila članov v vseh komisijah, ki pripadajo posamezni interesni skupini, je potrebno praviloma upoštevati velikost interesne skupine. Ob določitvi števila mest posamezne interesne skupine v posamezni komisiji je potrebno upoštevati razmerje med številom članov posamezne interesne skupine. Vsaki interesni skupini se praviloma zagotovi vsaj eno mesto v vsaki komisiji. Če katera od interesnih skupin ni zastopana v kateri od komisij, lahko pooblasti predstavnika katere od drugih interesnih skupin, da jo predstavlja v tej komisiji.
(4) Interesni skupini lahko, ne glede na njeno velikost, pripada več članov v posamezni komisiji, če je delovno področje komisije v pretežni meri vezano na področje, ki ga predstavlja interesna skupina.
(5) Če kandidatna lista pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se postopek volitev ponovi.
3.5. Postopek volitev vodje interesne skupine
84. člen
Volitve vodje interesne skupine so javne, če je predlagan le en kandidat. Če je kandidatov več, so volitve tajne in potekajo smiselno po postopku za volitve predsednika in podpredsednika državnega sveta.
4. Postopek v zvezi z imuniteto
85. člen
Državni svetnik ima imuniteto od potrditve do prenehanja mandata.
86. člen
(1) Če so podani pogoji za odreditev pripora državnega svetnika ali če so podani pogoji za začetek kazenskega postopka proti državnemu svetniku, ki se sklicuje na imuniteto, pristojni državni organ pošlje zahtevo za dovolitev pripora oziroma za začetek kazenskega postopka predsedniku državnega sveta.
(2) V primeru, ko je bil državni svetnik priprt ali je bil proti njemu začet kazenski postopek, ker je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, pristojni državni organ nemudoma pošlje predsedniku državnega sveta obvestilo o priporu ali o začetku kazenskega postopka. Pristojni državni organ pošlje obvestilo o začetku kazenskega postopka predsedniku državnega sveta tudi tedaj, ko se državni svetnik ni skliceval na imuniteto.
87. člen
(1) Predsednik državnega sveta zahtevo ali obvestilo takoj pošlje mandatno-imunitetni komisiji.
(2) Pri obravnavanju zahteve ali obvestila mandatno-imunitetna komisija presodi, ali je priznanje imunitete nujno potrebno za opravljanje funkcije državnega svetnika. Praviloma se šteje, da je priznanje imunitete lahko nujno potrebno za opravljanje funkcije državnega svetnika v primeru, ko namerava pristojni državni organ državnega svetnika pripreti ali ko ga je že priprl, ne pa tudi v primeru, ko namerava proti njemu začeti kazenski postopek ali ko ga je že začel.
(3) Mandatno-imunitetna komisija lahko samo izjemoma in iz posebej utemeljenih razlogov državnemu svetu predlaga, da naknadno prizna imuniteto tudi državnemu svetniku, ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, oziroma državnemu svetniku, proti kateremu je bil začet kazenski postopek, ker se ni skliceval na imuniteto. Pri tem upošteva tudi razloge, zaradi katerih se državni svetnik ne sklicuje na imuniteto.
(4) Pri obravnavanju zahteve ali obvestila mandatno-imunitetna komisija ne vrednoti dokazov in ne presoja, ali je podan dejanski stan državnemu svetniku očitanega kaznivega dejanja in ali je državni svetnik kazensko odgovoren.
88. člen
(1) Mandatno-imunitetna komisija obravnava zahtevo oziroma obvestilo na seji, zaprti za javnost.
(2) Mandatno-imunitetna komisija preuči zahtevo ali obvestilo in predlaga državnemu svetu, da državnemu svetniku prizna imuniteto ali da mu je ne prizna.
89. člen
(1) Državni svet brez razprave in obrazložitve glasu odloča o tem, ali državnemu svetniku prizna imuniteto ali mu je ne prizna.
(2) Državni svet lahko na predlog mandatno-imunitetne komisije ali interesne skupine sklene, da se odločanje opravi na zaprti seji. Na zaprti seji je možna razprava.
(3) Pri odločanju o tem, ali državnemu svetniku prizna imuniteto ali mu je ne prizna, državni svet upošteva enaka merila, kot jih poslovnik določa za mandatno-imunitetno komisijo.
90. člen
(1) Mandatno-imunitetna komisija v vsakem primeru takoj odloča o priznanju imunitete državnemu svetniku, ki je v priporu.
(2) Državni svet na prvi naslednji seji odločitev mandatno-imunitetne komisije potrdi ali razveljavi in spremeni.
91. člen
Državni svet, oziroma v primeru iz prejšnjega člena mandatno-imunitetna komisija, odločitev o tem, ali državnemu svetniku prizna imuniteto ali mu je ne prizna, nemudoma pošlje pristojnemu državnemu organu.
92. člen
Kadar da državni svet ali mandatno-imunitetna komisija dovoljenje za pripor ali za začetek kazenskega postopka, sme biti državni svetnik priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega začet le za kaznivo dejanje, za katero je bilo dovoljenje dano.
5. Postopek v zvezi z razlago poslovnika
93. člen
(1) Med sejo državnega sveta, komisije ali interesne skupine razlaga poslovnik predsedujoči.
(2) Sejo državnega sveta lahko predsedujoči prekine in naloži komisiji, pristojni za vprašanja v zvezi s poslovnikom, da poda razlago poslovnika.
(3) Kadar ne poteka seja državnega sveta, daje predlog razlage poslovnika komisija, pristojna za vprašanja v zvezi s poslovnikom, na pobudo državnega svetnika ali komisije.
6. RAZMERJA DRŽAVNEGA SVETA DO DRUGIH DRŽAVNIH ORGANOV
1. Razmerja državnega sveta do državnega zbora
94. člen
(1) Komisije državnega sveta v skladu z zakonom sodelujejo z delovnimi telesi državnega zbora in jim dajejo mnenja o zadevah iz pristojnosti državnega zbora.
(2) Seje delovnega telesa državnega zbora se udeleži poročevalec, ki ga je določila pristojna komisija državnega sveta.
95. člen
(1) Kadar državni zbor ali njegovo delovno telo obravnava predlog, mnenje ali zahtevo državnega sveta, se seje državnega zbora ali njegovega delovnega telesa udeleži predsednik ali državni svetnik, ki ga je državni svet določil za poročevalca.
(2) Poročevalec na seji državnega zbora ali njegovega delovnega telesa obrazloži predlog, mnenje ali zahtevo državnega sveta iz prejšnjega odstavka.
96. člen
(1) Če državni svet od predsednika državnega zbora prejme rok, v katerem lahko državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje državnega zbora, ali o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku, in ne more v navedenem roku sklicati seje, lahko namesto državnega sveta poda mnenje pristojna komisija državnega sveta.
(2) Če državni svet ne more pravočasno sklicati seje za obravnavo zadeve EU ali druge zadeve, lahko državnemu zboru ali njegovim delovnim telesom namesto državnega sveta poda mnenje pristojna komisija državnega sveta.
2. Razmerja državnega sveta do predsednika republike, vlade, ministrstev in drugih državnih organov
97. člen
(1) Državni svet in njegove komisije imajo pravico zahtevati od predsednika republike, vlade, ministrstev in drugih državnih organov gradiva, pojasnila ali podatke (v nadaljevanju: gradiva) v zvezi z zadevami, ki jih obravnavajo.
(2) Predsednik državnega sveta oziroma predsednik komisije lahko v zahtevi za gradiva iz prejšnjega odstavka določi primeren rok za predložitev gradiv državnemu svetu. Rok mora omogočati izvajanje programa dela državnega sveta in upoštevati možnost vlade, da pripravi gradiva.
(3) Državni svet in njegove komisije vabijo predlagatelje gradiv, da jih predstavijo na sejah državnega sveta oziroma njegovih komisijah.
98. člen
(1) Državni svetnik lahko na seji državnega sveta postavi pisno pobudo ali pisno vprašanje, ki ga naslovi na predsednika republike, vlado, ministrstvo ali na druge državne organe.
(2) Pobuda ali vprašanje mora biti kratko in jedrnato ter izraženo tako, da je njegova vsebina jasno razvidna.
(3) Pobude ali vprašanja iz prvega odstavka tega člena uvrsti predsednik državnega sveta neposredno na prvo naslednjo redno sejo državnega sveta v razpravo in odločanje, če so poslana najkasneje 48 ur pred začetkom seje. Izjemoma se lahko pobude in vprašanja uvrstijo tudi na izredno sejo državnega sveta.
(4) Državni svetnik je upravičen do odgovora na pobudo ali vprašanje v roku 30 dni. Če v tem roku ne dobi odgovora na pobudo ali vprašanje, predsednik državnega sveta ponovno pozove državni organ, naj na pobudo oziroma vprašanje odgovori. Predsednik državnega sveta o tem obvesti državni svet na prvi naslednji redni seji.
(5) Če državni svetnik ni zadovoljen z odgovorom na pobudo ali vprašanje, lahko zahteva dopolnitev odgovora. Državni svetnik mora zahtevo za dopolnitev odgovora obrazložiti.
(6) Na predlog državnega svetnika lahko državni svet po prejemu odgovora ali dopolnjenega odgovora odloči, da bo na naslednji redni seji opravil razpravo o odgovoru ali dopolnitvi odgovora na pobudo ali vprašanje državnega svetnika. O tem odloči državni svet brez razprave.
7. MEDNARODNO SODELOVANJE
99. člen
(1) Državni svet sodeluje s predstavniškimi telesi drugih držav, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter z mednarodnimi organizacijami.
(2) Predsednik državnega sveta obvešča pristojno komisijo o predvidenih obiskih pri organih v drugih državah in o predvidenem programu obiska tuje delegacije.
(3) Pristojna komisija lahko predsedniku državnega sveta predlaga sestavo delegacije državnega sveta za predvidene obiske pri organih v drugih državah in za predvidene obiske tuje delegacije.
8. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
100. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati dosedanji poslovnik državnega sveta (Uradni list RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 Odl. US: U-I-335/04-10, 86/07).
101. člen
Akti državnega sveta, ki so bili sprejeti na podlagi dosedanjega poslovnika državnega sveta, ostanejo v veljavi, v kolikor niso v nasprotju z določbami tega poslovnika.
102. člen
Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 020-02/92-26/41
Ljubljana, dne 7. julija 2008
mag. Blaž Kavčič l.r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost