Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 16. člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (UVG, št. 22/99, in Uradni list RS, št. 80/01) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, je Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na 9. redni seji dne 13. 3. 2008 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine z lastnostmi arhitekturnega spomenika: Poljane nad Škofjo Loko – Cerkev sv. Martina, EŠD 2144.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
V Poljanah je prvotno stala gotska cerkev, podrli so jo ob zidanju baročne cerkve Gregorja Mačka v dvajsetih letih 18. stoletja (v zidove so takrat vzidali nekaj figuralnih sklepnikov in reber oboka, ki so jih našli ob rušenju cerkve leta 1954, in jih hrani Loški muzej). Baročno cerkev so novembra 1944 minirali partizani, leta 1954 pa so cerkev dokončno porušili, čeprav so bili predhodno izdelani načrti za rekonstrukcijo (ing. arh. Valentinčič).
Novo cerkev so na novi lokaciji po načrtih ing. arh. Antona Bitenca dogradili leta 1967 (dela je nadziral statik ing. arh. Georgij Assejev). Cerkev ima centralno tlorisno zasnovo, vstopa se preko dvignjenih nivojev s stopnicami; prvotni manjši zvonik nad severno fasado je v 90. letih prejšnjega stoletja nadomestil novo zgrajeni.

Cerkev stoji na travniku na zahodnem robu Poljan na parc. št. *254, k.o. Dobje.
Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 972/3, 972/2, 974, vse k.o. Dobje.
Meje varovanega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000 in preglednem katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita:
Ministrstvo za kulturo;
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih, zgodovinskih ter krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt in bližnji odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe;
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;
– prepoved spreminjanja spreminjanja višinskih gabaritov objektov v neposredni bližini spomenika zaradi ohranjanja funkcije prostora, njegovega zgodovinskega pomena in vedutnih pogledov na spomenik.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, umetnostne, zgodovinske in krajinske vrednote spomenika;
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika;
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih;
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije ali dela spomenika in vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.