Uradni list

Številka 13
Uradni list RS, št. 13/2008 z dne 5. 2. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 13/2008 z dne 5. 2. 2008

Kazalo

414. Sklep o ugotovitvi stanja in nadaljnjega poteka postopkov pri pripravi strateških in izvedbenih prostorskih aktov občine, združitev Strategije prostorskega razvoja občine in Prostorski red občine v enotni dokument, ter pričetek postopka za pripravo Občinskega prostorskega načrta, stran 965.

Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07) ter v povezavi z 38. členom Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95, 47/98) in po uradni dolžnosti je župan Občine Škofja Loka dne 15. 1. 2008 sprejel
S K L E P
o ugotovitvi stanja in nadaljnjega poteka postopkov pri pripravi strateških in izvedbenih prostorskih aktov občine, združitev Strategije prostorskega razvoja občine in Prostorski red občine v enotni dokument, ter pričetek postopka za pripravo Občinskega prostorskega načrta
1. člen
(Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga)
S tem sklepom se ugotovi stanje in nadaljnji potek postopkov pri pripravi strateških in izvedbenih prostorskih aktov občine, združitev Strategije prostorskega razvoja občine in Prostorski red občine v enotni dokument, ter prične postopek za pripravo Občinskega prostorskega načrta.
2. člen
(Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga)
Občina Škofja Loka je v oktobru 2005 pričela s postopkom priprave Strategije prostorskega razvoja Občine Škofja Loka (v nadaljevanju: SPRO) ter Prostorskega reda občine (v nadaljevanju: PRO) v skladu z ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02). Sočasno s postopkom priprave SPRO je potekal še postopek priprave CPVO po Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 39/06, 20/06), ter postopek presoje sprejemljivosti izvedbe prostorske strategije na območjih Natura 2000 po Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 31/00, 119/02, 22/03, 41/04, 96/04).
Dne 28. aprila 2007 je pričel veljati nov Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), ki v 98. členu sicer določa, da se postopki za sprejem Strategije prostorskega razvoja občine, začeti pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi določb ZUreP-1, v okviru katerih so bili ti akti že javno razgrnjeni, dokončajo po določbah ZUreP-1, kolikor pa prostorski še niso bili javno razgrnjeni pa se nadaljujejo in končajo po določbah ZPNačrt.
Do uveljavitve Zakona o prostorskem načrtovanju je Občina Škofja Loka javno razgrnila predlog SPRO Škofja Loka Predlog PRO v tem času še ni bil javno razgrnjen.
V postopku sprejemanja SPRO so bile zaključene naslednje faze:
– 1. prostorska konferenca dne 28. oktobra 2005;
– župan sprejme program priprave dne 17. novembra 2005, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 109/05;
– obvestilo sosednjim občinam o pričetku postopka priprave strategije prostorskega razvoja občine dne 7. oktobra 2005;
– smernice nosilcev urejanja prostora – december 2005 in januar 2006;
– odločba Ministrstva za okolje in prostor, iz katere izhaja, da je v postopku priprave Strategije prostorskega razvoja občine potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje z dne 15. decembra 2005;
– izdelava manjkajočih strokovnih podlag in ažuriranje obstoječih ter priprava predloga prostorskega akta;
– 2. prostorska konferenca – 23. marca 2007;
– javna razgrnitev strategije prostorskega razvoja – od 6. aprila do 15. maja 2007;
– javna obravnava – 25. aprila 2007.
Ostali postopki pri pripravi SPRO niso bili izvedeni.
V postopku sprejemanja PRO so bile zaključene naslednje faze:
– 1. prostorska konferenca je bila 28. oktobra 2005;
– župan sprejme program priprave dne 17. novembra 2005, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 109/05;
– smernice nosilcev urejanja prostora so bile pridobljene v decembru 2005 in januarju 2006;
– priprava strokovnih podlag.
Druga prostorska konferenca v postopku priprave PRO ni bila izvedena, prav tako ni bila izvedena javna razgrnitev in javna obravnava in PRO, niti niso bili izvedeni nadaljnji postopki pri sprejemanju PRO.
Postopek za sprejem OPN se nadaljuje v skladu z določbami ZPNačrt. Občinski prostorski načrt se sprejme kot enovit dokument, ki celovito obravnava prostorsko problematiko občine in vsebuje tako strateški kot izvedbeni del. Vsebine ki so po ZUreP-1 ustrezale SPRO se obravnavajo kot strateški del OPN s tem, da se v skladu z ZPNačrt dopolnijo vsebine, kise nanašajo na območja kjer so predvideni urbanistični načrti.
V okviru priprave OPN se ponovno pridobi smernice nosilcev urejanja prostora.
3. člen
(Pravna podlaga)
– Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07) in podzakonski predpisi, uveljavljeni skladno z določili tega zakona;
– Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 127/04) in podzakonski predpisi, uveljavljeni skladno z določili tega zakona;
– Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo) in podzakonski predpisi, uveljavljeni skladno z določili tega zakona;
– Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04);
– Strategija prostorskega razvoja Slovenije;
– Prostorski red Slovenije;
– Pravni akti nosilcev urejanja prostora.
4. člen
(Vsebina in oblika OPN)
OPN vključuje strateški in izvedbeni del. Vsebina mora biti usklajena z določili veljavne zakonodaje. Sestavni del OPN je urbanistični načrt Škofje Loke ter Reteč.
OPN vsebuje tekstualni in grafični del v predpisani obliki in vsebini, izdelan v digitalni in analogni obliki.
5. člen
(Izvedba celovite presoje vplivov na okolje)
V skladu z določili ZUreP-1 je Občina Škofja Loka vodila postopek celovite presoje vplivov na okolje za Strategijo prostorskega razvoja občine. Okoljsko poročilo je bilo že razgrnjeno. Glede na določila ZPNačrt, se bo postopek celovite presoje vplivov na okolje pričel od začetka, s tem da bo obstoječe okoljsko poročilo za strategijo prostorskega razvoja občine dopolnjeno za potrebe OPN.
6. člen
(Območje občinskega prostorskega načrta)
Občinski prostorski načrt zajema območje celotne občine.
Urbanistični načrt se izdela za območje Reteč in mesta Škofja Loka.
7. člen
(Način pridobitve strokovnih rešitev)
Pri pripravi OPN se upoštevajo obstoječe strokovne podlage, izdelane za potrebe prostorskih aktov ter smernice in strokovne podlage nosilcev urejanja prostora.
Variantno je bila z okoljskega vidika presojana lokacija širitve industrijske cone na Trati. Za ostale ureditve variante niso potrebne, ker niso predvidene večje spremembe prostorskega akta.
8. člen
(Roki za pripravo podrobnega načrta in njegovih posameznih faz)
Roki za pripravo OPN:
– izdelava osnutka OPN v 14 dneh po objavi sklepa župana o začetku priprave OPN;
– v 7 dneh po potrditvi osnutka s strani občine, le-ta pošlje osnutek OPN na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor;
– MOP nemudoma, najkasneje pa v 7 dneh posreduje osnutek OPN nosilcem urejanja prostora, da v roku 30 dni od prejema poziva dajo smernice k osnutku OPN;
– MOP po prejemu smernic le-te nemudoma, najkasneje pa v 7 dneh posreduje občini;
– v tem času ministrstvo pristojno za okolje tudi sporoči, ali je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje;
– usklajevanje smernic nosilcev urejanja prostora, kolikor je le-to potrebno;
– izdelava dopolnjenega osnutka na podlagi pridobljenih in usklajenih smernic v 30 dneh;
– ministrstvo pristojno za okolje, na podlagi dopolnjenega osnutka OPN, v 15 dneh preveri, če je okoljsko poročilo izdelano kakovostno in v skladu s predpisi;
– prva obravnava na občinskem svetu;
– javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega načrta in okoljskega poročila, ki traja 30 dni;
– priprava in sprejem stališč do pripomb in predlogov javnosti z javne razgrnitve in obravnave v 14 dneh po končani razgrnitvi in priprava predloga podrobnega načrta na podlagi stališč v 14 dneh po njihovi potrditvi;
– v 7 dneh po potrditvi predloga OPN s strani občine, le-ta pošlje predlog OPN na Ministrstvo za okolje in prostor, da nemudoma, najkasneje pa v 7 dneh, posreduje dokument nosilcem urejanja prostora, da v 21 dneh podajo mnenje, ali predlog OPN upošteva podane smernice; v primeru molka nosilcev urejanja prostora se šteje, da na načrtovane prostorske ureditve nimajo pripomb;
– istočasno se pristojna ministrstva opredelijo tudi do sprejemljivosti vplivov OPN na okolje z vidika svoje pristojnosti v okviru postopka CPVO;
– minister v 75 dneh s sklepom potrdi predlog OPN. Če nosilci urejanja prostora ugotovijo, da njihove smernice niso bile upoštevane oziroma da ministrstvo pristojno za varstvo okolja zavrne izdajo potrdila o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN, odloči o potrditvi predloga OPN vlada s sklepom v 30 dneh;
– obravnava in sprejem usklajenega predloga na seji občinskega sveta po potrditvi le-tega s strani občine z odlokom;
– objava v Uradnem listu RS po sprejemu na seji občinskega sveta.
9. člen
(Nosilci urejanja prostora)
Nosilci urejanja prostora v skladu s 47. in 51. členom ZPNačrt podajo smernice in mnenja k prostorskemu aktu v predpisanem roku. Če nosilci urejanja prostora v roku 30 dni od prejema poziva ne dajo smernic, se šteje, da jih nimajo, pri čemer pa mora pripravljavec upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora skladno z zakonom pridobi Ministrstvo za okolje in prostor.
Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor
– izhodišča za razvoj poselitve (Urad za prostor),
– izhodišča za varstvo okolja (Urad za okolje),
– izhodišča s področja ohranjanja narave (Urad za okolje),
– izhodišča s področja upravljanja z vodami (Urad za upravljanje z vodami),
– izhodišča s področja oskrbe s pitno vodo (vodni viri),
– izhodišča s področja ravnanja z odpadki (Urad za okolje),
– Direktorat za evropske zadeve in investicije, Učinkovita raba energije;
2. ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke
– izhodišča s področja radioaktivnih odpadkov;
3. Ministrstvo za promet
– izhodišča s področja cestnega prometa,
– izhodišča s področja železniškega prometa,
– izhodišča s področja letalskega prometa;
4. Javna agencija za železniški promet RS
– izhodišča s področja železniškega prometa;
5. DRSC (Ljubljana, Kranj)
– izhodišča za državne ceste;
6. Občina Škofja Loka
– izhodišča za občinske ceste,
– izhodišča s področja gospodarske javne infrastrukture,
– izhodišča s področja družbenih dejavnosti;
7. Loška komunala d.d.
– izhodišča s področja oskrbe s pitno vodo,
– izhodišča s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode,
– izhodišča s področja oskrbe s plinom,
– izhodišča s področja ravnanja z odpadki;
8. Elektro Gorenjska
– izhodišča za oskrbo z električno energijo;
9. ELES
– izhodišča za prenos električne energije;
10. Geoplin
– izhodišča za transport zemeljskega plina;
11. Ministrstvo za gospodarstvo
– izhodišča za razvoj gospodarstva,
– področje notranjega trga – blagovne rezerve,
– izhodišča s področja turizma,
– izhodišča s področja podjetništva in konkurenčnosti,
– izhodišča s področja energetike,
– izhodišča za izkoriščanje naravnih surovin – rudarstvo (Uprava za rudarstvo),
– izhodišča s področja komunikacij;
12. Zavod RS za varstvo narave
– izhodišča s področja ohranjanja narave;
13. Zavod za varstvo kulturne dediščine
– izhodišča za varstvo kulturne dediščine;
14. Ministrstvo za kulturo
– izhodišča varstva kulturne dediščine,
– izhodišča iz področja kulture;
15. Telekom Slovenije
– izhodišča za telekomunikacijsko omrežje lokalnega pomena;
16. Ministrstvo RS za obrambo
– izhodišča za potrebe obrambe;
17. MORS, Uprava RS za zaščito in reševanje
– izhodišča s področja zaščite in reševanja ter varstva pred naravnimi nesrečami;
18. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo
– izhodišča za potrebe kmetijstva;
– izhodišča za potrebe gozdarstva;
– izhodišča za lovstvo in ribištvo;
19. Zavod za gozdove RS
– izhodišča za gozdarstvo;
20. Kmetijski zavod Kranj
– izhodišča za kmetijstvo;
21. Zavod za ribištvo Slovenije
– izhodišča s področja ribištva;
22. Ministrstvo za šolstvo in šport
– izhodišča za omrežje osnovnih, srednjih in višjih šol ter izobraževalnih in znanstvenih ustanov ter športa;
23. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, OE Kranj;
24. LTO Blegoš
– izhodišča za razvoj turizma;
25. Regionalna razvojna agencija Sora;
26. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj;
27. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve – izhodišča s področja socialnih zadev ter grobišč;
28. Veterinarska uprava RS – izhodišča s področja zakona o veterinarstvu in zakona o krmi;
29. Carinska uprava RS – izhodišča s področja carine;
30. Ribiška družina;
31. Lovska družina.
Pri pripravi lahko sodelujejo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če to pogojujejo utemeljene potrebe, ugotovljene v postopku izdelave dokumenta.
10. člen
(Nosilci urejanja prostora, ki so bili zaprošeni za izdajo smernic v postopku priprave SPRO in PRO)
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje
3. Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Območna pisarna Kranj
4. Ministrstvo za promet
5. Holding Slovenske železnice, d.o.o.
6. Direkcija RS za ceste
7. Direkcija RS za ceste, Kranj
8. Občina Škofja Loka
9. Elektro Gorenjska
10. ELES d.o.o.
11. Geoplin d.o.o.
12. Ministrstvo za gospodarstvo
13. Zavod RS za varstvo narave
14. Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine
15. Ministrstvo za kulturo, Uprava za kulturno dediščino
16. Ministrstvo za obrambo
17. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje
18. Telekom Slovenije d.d.
19. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
20. Zavod RS za gozdove, Območna enota Kranj
21. Kmetijsko gozdarski zavod Kranj
22. Ministrstvo za šolstvo in šport
23. LTO Blegoš
24. Zavod za ribištvo Slovenije
25. Inšpektorat RS za okolje, Kranj
26. ARAO
27. Služba vlade za lokalno samoupravo
28. MNZ
29. MORS – Inšpektorat za varstvo pred naravnimi nesrečami
30. RAS
31. Ministrstvo za promet
32. Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve
Smernic za SPRO niso podali:
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje
2. Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Območna pisarna Kranj
3. Ministrstvo za promet
4. Ministrstvo za gospodarstvo
5. Ministrstvo za kulturo, Uprava za kulturno dediščino
6. Kmetijsko gozdarski zavod Kranj
7. Ministrstvo za šolstvo in šport
8. Inšpektorat RS za okolje, Kranj
9. Služba vlade za lokalno samoupravo
10. MNZ
11. MORS – Inšpektorat za varstvo pred naravnimi nesrečami.
Smernic za PRO niso podali:
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje
2. Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Območna pisarna Kranj
3. Ministrstvo za promet
4. Ministrstvo za gospodarstvo
5. Ministrstvo za kulturo, Uprava za kulturno dediščino
6. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje
7. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
8. Kmetijsko gozdarski zavod Kranj
9. Ministrstvo za šolstvo in šport
10. LTO Blegoš
11. Inšpektorat RS za okolje, Kranj
12. Služba vlade za lokalno samoupravo
13. MNZ
14. MORS – Inšpektorat za varstvo pred naravnimi nesrečami
15. Ministrstvo za promet.
11. člen
(Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave občinskega prostorskega načrta)
Finančna sredstva za izdelavo OPN zagotovi Občina Škofja Loka iz proračuna.
12. člen
(Končne določbe)
Z dnem veljavnosti tega sklepa prenehajo veljati Sklep o ugotovitvi stanja pri pripravi Občinskega prostorskega načrta (Prostorskega reda občine) Škofja Loka (Uradni list RS, št. 57/07) in Sklep o ugotovitvi stanja pri pripravi Strategije prostorskega razvoja Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 57/07) ter Program priprave prostorskega reda Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 109/05) in Program priprave strategije prostorskega razvoja Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 109/05).
Sklep se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Škofja Loka ter pošlje Ministrstvu za okolje in prostor in sosednjim občinam (Mestna občina Kranj, Občina Železniki, Občina Gorenja vas - Poljane, Občina Dobrova - Polhov Gradec, Občina Medvode).
Št. 35003-0002/2005
Škofja Loka, dne 15. januarja 2008
Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l.r.

AAA Zlata odličnost