Na podlagi četrtega odstavka 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07), 29. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 81/06) in Programov priprave lokacijskih načrtov območij L2/2 Veltrag 1 (Latkova vas 1) in L2/3 Veltrag 2 (Latkova vas 2), oboje s komasacijo (Uradni list RS, št. 98/04), je Občinski svet Občine Prebold na 11. seji dne 15. 11. 2007 sprejel

S tem odlokom se, v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Prebold (Uradni list RS, št. 58/04), sprejme občinski lokacijski načrt območij L2/2 Veltrag 1 (Latkova vas 1) in L2/3 Veltrag 2 (Latkova vas 2) (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt), ki ga je izdelalo podjetje Atelje Arkus d.o.o., Perovo 26, 1240 Kamnik, št. proj. 03/2006, v novembru 2007. Skladno z odločbama MOPRS št. 354-09-9/2005 in št. 354-09-10/2005 z dne 9. 2. 2005 v postopku priprave lokacijskega načrta za obe območji ni potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje.

A BESEDILO, ki obsega:
I. Splošne določbe
II. Opis območja:
– opis prostorske ureditve,
– ureditveno območje.
III. Umestitev prostorske ureditve:
– opis vplivov in povezav s sosednjimi območji,
– opis rešitev načrtovanih objektov in površin.
IV. Lokacijske pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo:
– namembnost območja in vrste dopustnih dejavnosti,
– tipologija zazidave,
– gabariti stavb,
– pogoji za oblikovanje zunanje podobe stavb,
– lega objektov na zemljišču,
– ureditev okolice,
– gradbene parcele.
V. Zasnova gospodarske infrastrukture:
– prometno priključevanje območja,
– prometno urejanje znotraj območja,
– splošna merila in pogoji komunalnega urejanja,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje,
– plinovodno omrežje,
– oskrba z električno energijo,
– javna razsvetljava,
– telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez,
– ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje.
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin:
– varstvo okolja,
– varovanje naravnih vrednot,
– varovanje kulturne dediščine,
– varstvo pred hrupom,
– varstvo zraka.
VII. Rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom.
VIII. Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje lokacijskega načrta:
– etapnost izvedbe,
– obveznosti v času gradnje,
– razmejitev financiranja prostorske ureditve,
– obveznosti po izgradnji stavb, objektov in naprav,
– dovoljena odstopanja.
IX. Posegi izven območja lokacijskega načrta
X. Seznam prilog k lokacijskemu načrtu
XI. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta
XII. Končne določbe
B KARTOGRAFSKI DEL, ki vsebuje:
1. NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA:

1.1.   Povzetek planskih izhodišč namenske
       rabe (izsek iz grafičnega načrta urbanistične
       zasnove prostorskega plana občine Prebold)      M 1:10000
1.2.   Načrt namenske rabe, lega prostorske
       ureditve v širšem območju                       M 1:5000
1.3.   Načrt namenske rabe, prikaz površin,
       namenjenih javnemu dobru                        M 1:1000

2. NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA Z NAČRTOM PARCELACIJE:

2.1.   Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije M 1:1000

3. NAČRT UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR:

3.1.   Načrt umestitve načrtovane ureditve v
       prostor s prikazom vplivov in povezav s
       sosednjimi območji                              M 1:1000
3.2.   Lega objektov na zemljišču – zazidalna
       situacija                                       M 1:1000
3.3.   Funkcionalna, tehnična in oblikovana
       zasnova objektov, značilni prerez               M 1:1000
3.4.   Zasnove projektnih rešitev prometne
       infrastrukture                                  M 1:1000
3.5.   Zasnove projektnih rešitev energetske,
       komunalne in druge gospodarske infrastrukture   M 1:1000
3.6.   Rešitve in ukrepi za varstvo okolja,
       ohranjanje narave, varstvo kulturne
       dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin   M 1:1000
3.7.   Rešitve in ukrepi za obrambo ter
       varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami     M 1:1000
3.8.   Etapnost izvedbe prostorske ureditve            M 1:1000

Z lokacijskim načrtom se določajo merila in pogoji za prostorske ureditve oziroma gradnje pretežno stanovanjske soseske Lakova vas 1 in 2, ki jo veljavni planski akt občine določa z imenom Veltrag 1 in Veltrag 2. Kompleks zemljišč namenjenih gradnji se nahaja južno od regionalne ceste RII-447 Arja vas–Žalec–Šempeter–Ločica in zapolnjuje prostorsko vrzel med regionalno cesto in obstoječimi stanovanjskimi gradnjami naselja Latkova vas. Poselitveni vzorec sledi tipiki individualne gradnje širšega območja s tem, da ob regionalni cesti intenzivira gradnjo z večstanovanjskimi stavbami, trgovinami in vrtcem. Površina območja L2/2 znaša 5,7 ha, površina območja L2/3 znaša 6,7 ha, skupna površina območja lokacijskega načrta obsega 12,4 ha zemljišč.

Ureditveno območje se nahaja v okviru urbanistične zasnove Latkova vas in predstavlja njen bistveni razvojni poselitveni potencial. Območje urejanja obsega zemljišča v k.o. Latkova vas, kot je razvidno iz kartografskega dela lokacijskega načrta, na zemljiščih pa so načrtovani trajni objekti, vključno s površinami za njihovo nemoteno delovanje.

Načrtovana prostorska ureditev je inkorporirana v obstoječe naselje, ki ga smiselno zaokroža. Na obstoječo regionalno cesto RII-447, ki leži severno, je navezana s krožnim križiščem, preko katerega se napaja celotni severni in osrednji del območja urejanja, deloma je s svojim vzhodnim delom preko novonačrtovanega krožnega križišča ob gasilskem domu prometno navezana tudi na regionalno cesto RII-427/1351 Latkova vas–Prebold–Trbovlje.
Izven ureditvenega območja lokacijskega načrta, opredeljenega v 4. členu tega odloka ter zgornjega odstavka se s tem odlokom ureja tudi območja novogradenj komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. Za zagotovitev komunalne opremljenosti območja je treba območje urejanja priključiti na komunalno infrastrukturo, ki se nahaja tudi izven ureditvenega območja. Navezave teh priključkov so določene v grafičnem delu lokacijskega načrta. Poleg teh zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja lokacijskega načrta možno vključiti še dodatne parcelne številke, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže to za potrebno.

Umestitev načrtovane gradnje soseske sledi planskim usmeritvam. Območje je razdeljeno na več funkcionalnih celot, in sicer na dvoje funkcionalnih celot prepleta večstanovanjske stavbne strukture, centralnih in družbenih dejavnosti (FC SD1 in FC SD2), dvanajst funkcionalnih celot novonačrtovane individualne stanovanjske strukture (od FC SE1 do FC SE12), štiri funkcionalne celote obstoječe individualne stanovanjske strukture (od FC SO1 do FC SO4) in devet funkcionalnih celot prometne infrastrukture (od FC I1 do FC I9).
Glede na posamezne funkcionalne celote je v nadaljevanju opredeljen opis rešitev načrtovanih objektov in površin, s poudarkom na opisu funkcionalnih enot, in sicer:
(1) FC SD1 predstavlja zahodno funkcionalno celoto prepleta večstanovanjske stavbne strukture, centralnih in družbenih dejavnosti ob regionalni cesti. V njenem okviru je opredeljeno troje funkcionalnih enot (gradbenih parcel), namenjenih trem večstanovanjskim bivalnim stavbam in ena funkcionalna enota (gradbena parcela), namenjena trgovskemu objektu z možnostjo nadgradnje z večstanovansko bivalno enoto (FESD1/1); dopušča se gradbeno povezovanje objektov v FESD1/1 in FESD1/2.
(2) FC SD2 predstavlja vzhodno funkcionalno celoto prepleta večstanovanjske stavbne strukture, centralnih in družbenih dejavnosti ob regionalni cesti RII-447. Združuje štiri funkcionalne enote (gradbene parcele), na katerih so načrtovane večstanovanjske bivalne stavbe, eno funkcionalno enoto (gradbeno parcelo), na kateri je načrtovan trgovski objekt z možnostjo nadgradnje v večstanovanjsko bivalno enoto ter eno funkcionalno enoto (gradbeno parcelo), na kateri je načrtovana stavba vrtca s pripadajočim zunanjimi površinami (FESD2/6); dopušča se gradbeno povezovanje objektov v FESD2/1, FESD2/2 in FESD2/3.
(3) FC SE1 predstavlja funkcionalno celoto v severozahodnem delu kompleksa novonačrtovane individualne stanovanjske gradnje, v sklopu katere se določa deset novih gradbenih parcel, na katerih so načrtovane tri stavbe tipa A, ena stavba tipa B in kot sklop vrstnih hiš šest stavb tipa F. V kompleksu funkcionalne celote se na jugu nahaja tudi enota obstoječe stanovanjske gradnje (FESE1/7).
(4) FC SE2 predstavlja funkcionalno celoto osrednjega severnega dela kompleksa novonačrtovane individualne stanovanjske gradnje, v sklopu katere se določa štiri gradbene parcele, na katerih so načrtovane štiri stavbe tipa A.
(5) FC SE3 predstavlja funkcionalno celoto načrtovane individualne stanovanjske gradnje sklopa vrstnih hiš, v okviru katere se na desetih novooblikovanih gradbenih parcelah določa deset eno- ali dvostanovanjskih stavb tipa E.
(6) FC SE4 je funkcionalna celota šestih gradbenih parcel osrednjega dela individualne gradnje, znotraj katerih se določa gradnja ene stavbe tipa A in petih stavb tipa D.
(7) FC SE5 predstavlja funkcionalno celoto, ki leži nasproti FC SE4 med dvema skupinama obstoječega stavbnega fonda jugozahodnega dela območja; na petih funkcionalnih enotah (gradbenih parcelah) se določa gradnja štirih stavb tipa D in ene stavbe tipa A.
(8) FC SE6 je funkcionalna celota, ki leži južno od enklave obstoječe stanovanjske gradnje celotnega območja (FC SO1 in 2) in vključuje sedem funkcionalnih enot (gradbenih parcel), na katerih se načrtuje gradnja šestih stavb tipa C in ene stavbe tipa H.
(9) FC SE7 predstavlja funkcionalno celoto, ki leži nasproti FC SE6 in se s svojim južnim vogalom prislanja na obstoječi stavbni fond naselja; na štirih funkcionalnih enotah (gradbenih parcelah) se načrtuje gradnja treh stavb tipa A in ene stavbe tipa C.
(10) Najjužnejša funkcionalna celota območja urejanja je FC SE8, ki združuje pet funkcionalnih celot (gradbenih parcel), na katerih se določa gradnja petih stavb tipa C.
(11) Funkcionalne celote FC SE9, 10, 11 in 12 predstavljajo enotno urejevan kompleks vzhodnega dela območja urejanja s tem lokacijskim načrtom in se vse nahajajo južno od vzhodnega večstanovanjskega kompleksa FC SD2. Prva med njimi, FC SE9, združuje osem funkcionalnih enot (gradbenih parcel), na katerih se načrtuje gradnja dvoje stavb tipa A in petih stavb tipa B.
(12) Funkcionalna celota FC SE10 leži vzhodno od FC SE9 in na osmih funkcionalnih enotah omogoča gradnjo dveh objektov tipa A in šestih objektov tipa B.
(13) Funkcionalna celota FC SE11 je od v enajsti alineji omenjenih celot najvzhodnejša in na šestih funkcionalnih enotah (gradbenih parcelah) omogoča gradnjo dveh stavb tipa A in štirih stavb tipa B.
(14) Zadnja izmed enot novonačrtovanih gradenj stanovanjskih stavb je funkcionalna celota FC SE12; leži na jugovzhodnem delu območja urejanja in na šestih funkcionalnih enotah omogoča gradnjo petih stavb tipa A in ene stavbe tipa G.
(15) Funkcionalne celote z oznakami od FC SO1 do FC SO4 predstavljajo skupek parcel obstoječe stanovanjske gradnje (deloma tudi južni del FC SE1), za katero veljajo enaka določila glede rekonstrukcij, dozidav in nadzidav kot za novogradnje (10. člen tega odloka).
(16) Funkcionalne celote prometne infrastrukture v območju so določene z oznakami od FC I1 do FC I9 in so namenjene pretežno notranjim prometnicam, deloma tudi priključevanju na robno prometno omrežje. FC I1 opredeljuje rekonstrukcijo regionalne ceste ob FC SD2, vključujoč izgradnjo krožnega križišča na RII-447, FC I2 priključek na omenjeno krožno križišče z opredelitvijo internega, notranjega, ki napaja obe ključni notranji zbirni prometnici FC I3 in FC I6 ter omogoča navezavo na obstoječo prometnico na jugu; FC I4, FC I5 in FC 18 predstavljajo notranjo sekundarno prometno omrežje, FC I7 določa poleg prometnic tudi dvoje zbirališč, trgov v območju ter ob svojem jugozahodnem delu tudi lokacijo kapelice, FC I8 in FC I9 pa predstavljata dele obstoječih prometnic znotraj meja lokacijskega načrta. Poleg površin dinamičnega prometa obravnavane funkcionalne celote, vključujejo tudi površine za mirujoči promet (razen površin kletnih garažnih hiš pod objekti v FC SD1 in FC SD2), zelenice ob prometnicah in v krožiščih, dvoje načrtovanih transformatorskih postaj v FE I 3/5 in FE I 7/13, trge ter ploščad za postavitev kapelice.
Na gradbenih parcelah prepleta večstanovanjske stavbne strukture, centralnih in družbenih dejavnosti (FC SD1 in FC SD2) ni dovoljena postavitev enostavnih pomožnih objektov razen pomožnih infrastrukturnih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme.
Na gradbenih parcelah stanovanjske gradnje (FC SE1-12 in FC SO1-4) je dovoljena gradnja in postavitev enostavnih pomožnih objektov za lastne potrebe in to zgolj nadstrešnica, bazen in vrtni paviljon, enotno oblikovanih ograj iz žičnega pletiva do višine 1,20 m ter živic in pomožnih infrastrukturnih objektov.
Na gradbenih parcelah prometnic (FCI) je dovoljena gradnja in postavitev enostavnih objektov (pomožni infrastrukturni objekti, vadbeni objekti, spominske obeležja in urbana oprema), ob FC I7 pa tudi postavitev kapelice.

Območje je pretežno namenjeno stanovanjski dejavnosti. Severni del območja (FC SD1 in FC SD2) je namenjen gradnji večstanovanjskih stavb, trgovskim objektom ob vstopu v območje (ob FC I2), manjšim poslovnim in storitvenim dejavnostim v južnih pritličjih večstanovanjskih stavb ter vrtcu.
V območjih namenjenih umeščanju individualnih stanovanjskih stavb je dopustna namembnost ali preureditev stavb v poslovne in storitvene dejavnosti (do trije zaposleni), vendar le-te ne smejo povzročati motenj v bivalnem okolju ter pod pogojem, da je na gradbeni parceli možno zagotoviti potrebno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce in dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje.

Glede na načrtovan obseg dejavnosti ter lego posameznih stavb v širšem prostoru (funkcionalne celote) oziroma na posamezni gradbeni parceli (funkcionalne enote) so stavbe razdeljene v dvoje osnovnih skupin:
(I.) večstanovanjske stavbe, trgovski objekti in vrtec, vse na severnem delu območja urejanja ob regionalni cesti RII-447, ki s svojo obliko in stavbno maso predstavljajo prehod iz obcestnega prostora v področje individualnih gradenj,
(II.) individualne stavbe osrednjega in južnega dela območja, ki se s svojo obliko in stavbno maso prilagajajo volumnom obstoječih stavb naselja. Slednje so glede na velikost razdeljene v osem tipoloških skupin, katerih značilnosti so opredeljena v nadaljnih členih tega odloka.
Tipologija stavb (delitev na posamezne tipe) je prikazana v grafičnem delu, list 3.2. Lega objektov na zemljišču – zazidalna situacija v merilu 1:1000.

Gabariti stavb so prilagojeni urbanističnemu konceptu območja urejanja, zasnovi funkcionalnih celot ter velikosti in legi gradbene parcele.
(I) Večstanovanjske stavbe, trgovski objekti in vrtec. Gabariti so po vrsti objektov sledeči:
(I./1.) večstanovanjski objekti na funkcionalnih enotah FE SD1/2, FE SD2/2, FE SD2/3, FE SD2/4 in FE SD2/5, na grafičnem delu označeni z B, C, D, E in H, so enotnih tlorisnih in vertikalnih gabaritov, in sicer tlorisnih dimenzij etaž nad kletjo 16,00 m x 40,00 m; trgovska objekta na funkcionalnih enotah FE SD1/1 in FE SD2/1, na grafičnem delu označena z A in G, sta v pritličnem delu tlorisnih dimenzij 32,00 m x 40,00 m, eventuelna izvedba stanovanjske nadgradnje v nadstropju in mansardi pa je tlorisnih dimenzij 16,00 m x 24,00 m; vertikalni gabarit je enoten K+P+1+M (kletna etaža se lahko razteza po celotni širini gradbene parcele – možnost stikanja garažnih kleti, pri čemer je širina garažnega dela kleti določena na 34,00 m);
(I./2.) večstanovanjska objekta na funkcionalnih enotah FESD1/3 in FESD1/4, na grafičnem delu označena z I in J sta tlorisnih dimenzij etaž 16,00 m x 24,00 m; vertikalni gabarit je K+P+1+M (za kletno etažo veljajo enaka določila kot za objekte alineje I./1.);
(I./3.) objekt vrtca na funkcionalni enoti FE SD2/6, na grafičnem delu označen s F, je tlorisnih dimenzij etaž nad kletjo 16,00 m x 24,00m; vertikalni gabarit je lahko do K+P+1+M, pri čemer za kletno etažo veljajo enaka določila kot za objekte predhodnih alinej I./1. in I./2.).
Kota pritličja objektov je enaka koti obstoječega terena pod regionalno cesto RII-447.
(II.) Novonačrtovane individualne stanovanjske stavbe, ki so lahko prostostoječe enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe (tipi stavb v grafičnem delu označeni z A in B), prostostoječe enostanovanjske stavbe (tipi stavb v grafičnem delu označeni s C in G) ter vrstne stanovanjske stavbe (tipa E in F) in atrijske umestitve (tipa D) v prostor. Gabariti so po vrsti objektov sledeči:
(II./1.) prostostoječe enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe tipa A so tlorisnih dimenzij 8,00 m x 16,00 m in vertikalnega gabarita K+P+M;
(II./2.) prostostoječe enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe tipa B so tlorisnih dimenzij 8,00 m x 14,00 m in vertikalnega gabarita K+P+M;
(II./3.) prostostoječe enostanovanjske stavbe tipa C so tlorisnih dimenzij 12,00 m x 8,00 m in vertikalnega gabarita K+P+M;
(II./4.) eno- ali dvostanovanjske atrijske stavbe tipa D so dimenzij 16,00 m x 16,00 m v zunanjih gabaritih oziroma 8,00 m x 8,00 m v notranjih dimenzijah atrija in vertikalnega gabarita K+P+M;
(II./5.) enostanovanjske vrstne stavbe tipa F so tlorisnih dimenzij 8,00 m x 12,00 m in vertikalnega gabarita K+P+M;
(II./6.) eno- ali dvostanovanjske vrstne stavbe tipa E so tlorisnih dimenzij 12,00 m x 12,00 m in vertikalnega gabarita K+P+M;
(II./7.) prostostoječi enostanovanjski objekt tipa G je tlorisnih dimenzij 8,00 m x 8,00 m in vertikalnega gabarita K+P+M;
(II./8.) stanovanjski objekt tipa H na funkcionalni enoti FESE6/2 je tlorisnih dimenzij 12,00 m x 12,00 m in vertikalnega gabarita K+P+M;
(II./9.) prostostoječi pritlični objekt kapelice, lociran ob meji lokacijskega načrta ob funkcionalni enoti FE I7/11, je tlorisnih dimenzij 4,00 m x 4,00 m.

Za novooblikovane stavbe, namenjene stanovanjem, trgovsko-poslovnim dejavnostim in vrtcu se določajo sledeči pogoji za oblikovanje:
(1) večstanovanjske stavbe v funkcionalnih celotah FC SD1 in FC SD2 morajo biti oblikovane po enotnem oblikovalskem principu, in sicer tako, da so:
– slemena streh orientirana v smeri SSZ-JJV, torej vzporedno z daljšo stranico objekta;
– naklon strešin stavb enotni, in sicer 42º ter enotnih barv kritine;
– okenske in vratne odprtine, balkonske ograje in fasadni detajli oblikovani enotno;
– materiali in barve fasad medsebojno oblikovano kompatibilni, s čimer se mora zagotavljati usklajena vizualna podoba tega dela naselja;
– deli kletnih etaž, ki leže izven tlorisnih gabaritov stavb, v višjih etažah pokriti z zemljo in zatravljeni (enako velja za južne kletne fasade, ki morajo biti prav tako zatravljene);
– reklame in napisi enotno vkomponirani v fasade stavb in ne presegajo strešnega kapu;
– izjemoma možna povezovanja pritličnih etaž med objekti z oznako A, B in C ter med objektoma G in H.
(2) objekt vrtca v funkcionalni enoti FE SD2/6 mora biti oblikovno usklajen z večstanovanjskimi stavbami funkcionalne celote v kateri se nahaja, pri čemer zanj veljajo določila predhodne alineje (1) tega člena odloka;
(3) trgovska objekta v FE SD1/1 in FE SD2/1 sta pritlična z načeloma ravno streho in manipulativnimi površinami južno ob objektih; eventuelno izvedena stanovanjska nadgradnja sledi oblikovanje ostalih stavb v FC SD1 in FC SD2, pri čemer za njih veljajo določila prve (1) alineje tega člena, možne so tudi modifikacije z ravno streho;
(4) novonačrtovane eno- ali dvostanovanjske stavbe funkcionalnih celot od FC SE1 do FC SE12 so oblikovane po enotnem oblikovalskem principu, in sicer tako, da so:
– slemena streh vselej orientirana vzporedno z daljšima stranicama stavb, razen pri tipu C, kjer je sleme orientirano vzporedno s slemeni ostalih novonačrtovanih stavb v isti funkcionalni celoti;
– nakloni strešin enotni (42º), barva kritine mora biti prav tako enotna (opečno rdeča);
– okenske in vratne odprtine ter balkonske ograje oblikovani podobno;
– barve fasad in materiali medsebojno oblikovano kompatibilni, tako da je zagotovljena usklajena vizualna podoba vseh novooblikovanih stavb v funkcionalnih celotah od FC SE1 do FC SE12;
Za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe (tovrstnih objekti so dovoljeni le v funkcionalnih celotah FC SE in FC SO) se določa, da so:
– objekti lahko zidani ali leseni, vendar mora biti obdelava fasad usklajena z osnovnim objektom na gradbeni parceli;
– naklon strešine in kritina morata biti enaka kot na osnovnem objektu;
– objekti za lastne potrebe v primerih, ko se stikajo z osnovnim objektom, izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega objekta v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha (za zimske vrtove to določilo ne velja);
– nadstrešnice so lahko izvedene z ravno streho minimalnega naklona.

Novonačrtovane stavbe je treba umeščati znotraj gradbenih meja, vse v skladu z grafičnim delom lokacijskega načrta. Upoštevanje gradbenih meja velja tudi za pomožne objekte.
Medposestne ograje morajo biti pravilnoma postavljene na meje gradbenih parcel. Odmiki ograj od notranjih prometnic so najmanj 0,5 m, od regionalne ceste pa 5,0 m od roba cestnega sveta.

Lokacijski načrt posveča posebno pozornost tudi ureditvi okolice. Za zunanje ureditve gradbenih parcel veljajo naslednja določila:
– v okviru vsake gradbene parcele je treba zagotoviti minimalno 30% zelenih površin;
– na gradbeni parceli je treba zagotoviti min. 2 parkirna mesta (v stavbi ali zunaj oziroma skupaj) za vsako stanovanjsko enoto;
– manipulativne in parkirne površine morajo biti utrjene, izvedene v protiprašni izvedbi;
– padavinske vode s streh stavb se vodi v meteorno kanalizacijo oziroma ponikovalnico;
– padavinske vode iz utrjenih površin se predhodno očiščene vodi v meteorno kanalizacijo oziroma ponikovalnico;
– gradbene parcele so lahko ograjene, medposestne ograje ne smejo presegati višine 1,2 m, lahko so žične ali žive meje (masivne polnostenske ograje niso dovoljene);
– vstopna in uvozna vrata na gradbeno parcelo se morajo odpirati proti gradbeni parceli in ne proti cesti;
– po končani gradnji je treba odstraniti provizorije;
– odvečni gradbeni material in izkopani material je treba odpeljati na ustrezno deponijo, okolico pa hortikulturno urediti.

Velikost in oblika gradbenih parcel in javnih površin sta določeni z zakoličbenimi točkami gradbenih parcel in razvidni iz grafičnega dela načrta parcelacije.

Območje urejanja se prometno priključuje na že obstoječi sistem robne prometne infrastrukture. Večina dinamičnega prometa je vezana na novonačrtovano krožno križišče na regionalni cesti RII-447 Arja vas–Žalec–Šempeter–Ločica, s katerim je soseska povezana z vezno prometnico FE I 2/1. Ta se na jugu zaključi s krožnim križiščem (FE I 2/2), na katerega sta vezani glavni notranji zbirni cesti (FC I 3 in FC I 6), ki potekata vzporedno z regionalno cesto RII-447.
Del notranjega prometa se na vzhodu ob gasilnem domu navezuje na obstoječo regionalno cesto RII-427/1351 Latkova vas–Prebold–Trbovlje. Predvideva se možnosti izvedbe krožnega križišča. Ostale prometnice se v nekaterih, prometno znatno manj obremenjenih, odsekih navezujejo na obstoječo notranjo prometno mrežo naselja.
Pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije priključkov na regionalni cesti RII-447 in RII-427/1351 mora investitor izdelati študijo upravičenosti krožnega križišča. Za izvedbo krožišč si mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje k projektnim rešitvam.

Osrednjo prometno območja predstavljata notranji zbirni cesti funkcionalnih celot FC I 3 in FC I 6, ki sta preko glavnega notranjega krožnega križišča (FE I 2/2) povezani z vezno prometnico na glavno krožno križišče na regionalni cesti RII-447.
Nanju se navezujejo ostale obstoječe in novonačrtovane prometnice, ki skupaj z njima tvorijo učinkovit in pregleden prometni sistem soseske. V okviru prometne infrastrukture so opredeljeni posamezni parkirni sklopi, tako za trgovsko dejavnost kot za obiskovalce, javne prometnice vodijo tudi do troje načrtovanih uvozov v garažne kleti pod objekti funkcionalnih celot FC SD1 in FC SD2.
Za vse notranje prometnice veljajo naslednja določila:
– vse prometnice morajo biti izvedene v asfaltni izvedbi;
– vozne površine so zaključene z dvignjenim robnikom;
– uvozi do gradbenih parcel so predvideni preko pogreznjenih robnikov;
– vse povozne površine se odvodnjava v sistem meteorne kanalizacije;
– prometnice morajo biti opremljene z vertikalno in horizontalno signalizacijo;
– vsi hodniki za pešce so asfaltirani ali kako drugače enotno tlakovani;
– vse peš površine namenjene pešcem morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom;
– invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin; pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce na cestah poglobljene robnike;
– fizično se zapre javna pot št.: 991991 in je prevozna samo za sedanje stanovalce območja in lastnike kmetijskih zemljišč.

Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je treba upoštevati zasnove upravljavcev posameznih infrastruktur.
Vse sekundarno razvodno omrežje mora biti izvedeno v cevni oziroma kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
Načrtovana komunalna oprema obsega: javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno kanalizacijo, elektro omrežje, plinovodno omrežje, javno razsvetljavo, telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez ter prometno omrežje.
Vse stavbe je treba obvezno priključiti na prometno omrežje (javno cesto), električno in plinovodno omrežje, vodovod in kanalizacijo.

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda se izvaja po projektu Kanalizacija v Občini Prebold – Kanalizacija Latkova vas II. faza in kanalizacija Kaplja vas, ki ga je izdelal IBE d.d. Ljubljana PE Maribor, št. proj. JKKZK-D161/001A, št. mape JKKZK-5X/MO3.
Načrtovan je ločen sistem odvajanja komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode.
Za komunalne odpadne vode bo treba zgraditi sekundarno kanalizacijo, ki bo potekala v skladu z idejnimi rešitvami komunalnih vodov. Priključitev in odvod bosta možna šele po rezširitvi CČN Kasaze. V primeru, da bo funkcioniranje soseske opredeljeno pred letom 2011, se čiščenje odpadnih voda zagotovi z izgradnjo male komunalne čistilne naprave. Kolikor se v območju oziroma neposredno ob njem nahajajo gospodarska poslopja, se odplake iz njih (gnojnica ali gnojevka) odvajajo v vodotesne greznice na izpraznjevanje. Tovrstne odplake se ne smejo odvajati v javno kanalizacijsko omrežje.
Meteorne vode s streh stavb se morajo speljati preko peskolovcev v meteorno kanalizacijo, iz utrjenih površin pa preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo, ki se zaključi s ponikovalnicami. V primeru, da se z geološkim poročilom, ki se ga mora izdelati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za gospodarsko javno infrastrukturo, ugotovi, da na območju obravnave ni možno ponikanje, je treba v projektni dokumentaciji predvideti zadrževalnike padavinskih voda. Takšna rešitev se smatra kot dovoljena toleranca v segmentu zasnove gospodarske javne infrastrukutre.
Meteorne vode z javnih cest se preko cestnih požiralnikov, opremljenih s peskolovi, lovilci olj in bencina, vodi v meteorne kanale, ki potekajo v javnih površinah (zbirni in prečne ceste).

Za oskrbo novogradenj s sanitarno pitno vodo bo zgrajeno novo sekundarno vodovodno omrežje, ki se bo zankasto navezovalo na obstoječi vodovod, ki poteka vzhodno od regionalne ceste RII-427/1351 in na obstoječi vodovod, ki poteka ob cesti na južni strani območja Veltrag 2. Na vodovodnem omrežju bo treba zgraditi hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti, ki morajo zagotoviti zadostno požarno vodo. Sekundarni cevovodi iz nodularne litine bodo potekali pod pločniki ali v cestnem svetu. Vsi priključki za stanovanjske stavbe so predvideni izven cestnega sveta, locirani 1,0 m v gradbene parcele, ki se na koncu blindirajo.

Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode v stavbah se zagotavlja s priključitvijo na sekundarno omrežje zemeljskega plina. Za ogrevanje se primarno uporablja zemeljski plin, dopustna je tudi uporaba obnovljivih virov energije. Za oskrbo novogradenj s plinom je predvidena izgradnja sekundarnega plinovodnega omrežja v cestnem telesu notranjih prometnic. Vsi priključki za stanovanjske stavbe so predvideni izven cestnega sveta, locirani 1,0 m v gradbene parcele, ki se na koncu blindirajo. Priključitev objektov na sekundarno plinovodno omrežje je možna pod pogoji, ki jih določi pooblaščeni upravljavec omrežja.

Za oskrbo načrtovane soseske z električno energijo se določi izgradnja dveh novih transformatorskih postaj v FE I 3/5 in FE I 7/13, s priključnimi SN in NN vodi. Energija za napajanje območja je na razpolago iz DV 20 kV Šempeter, od koder se vodi novo kabelsko kanalizacijo. Za stanovanjske stavbe bodo nizkonapetostne priključne omarice locirane na robu gradbenih parcel (funkcionalnih enot stavb).

Območje bo opremljeno z omrežjem javne razsvetljave. Javna razsvetljava bo izvedena ob zbirni cesti na isti strani kot NN energetski dovodi. Drogovi javne razsvetljave morajo biti postavljeni neposredno na notranjem robu pločnika tako, da ne bodo predstavljali ovire.
Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno območje cone, z enotno visokimi kandelabri tipske oblike (do višine 5 m). Prižigališče javne razsvetljave se izvede ob transformatorski postaji.
Posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve, značilne za okolje. Če kvalitetne rešitve za območje še ne obstajajo, je treba v prostor umestiti takšne svetilke, ki bodo skladne z okoljem in bodo zanj predstavljale kvalitetno rešitev.
Javna razsvetljava pri uvozu z regionalne ceste RII-447 se izvede s kandelabri višine 9 m in s sodobnimi svetilkami z ravnim steklom.

Določa se zemeljski razvod telekomunikacijskega omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja, iz obstoječega TK omrežja. Za priključitev novih objektov na telekomunikacijsko omrežje v območju urejanja bo zgrajena nova kabelska kanalizacija iz PVC Ø 110 na isti strani ceste kot energetska kabelska kanalizacija. V kanalizaciji bo razvod telefonskih kablov in istočasno razvod kablov kabelske televizije.
Pri prečkanju prometne infrastrukture je treba predvideti cevne propuste (zaščitne cevi).
Za vključitev objektov na TK omrežje je predhodno treba pridobiti soglasje upravljavca.

Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo.
Javna higiena se zagotavlja z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije, v oddaljenosti 1,0 m od javne ceste. Na območju transporta zabojnikov so cestni robniki pogreznjeni.
Za območje se določa postavitev več ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov (plastenke, pločevinke, papir, steklo).
Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in eventualnih storitvenih dejavnosti mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in se jih oddaja pooblaščenemu zbiralcu tovrstnih odpadkov.

Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je treba izvesti vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in priključki na kanalizacijski kolektor, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno.
V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila 31. člena tega odloka ter predpise iz področja varovanja okolja.
Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohranita njena plodnost in količina. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in živice.
Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če se izvede analiza, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek.

Na območju, ki ga obravnava lokacijski načrt, ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zato posebno varovanje naravnih vrednot ni potrebno.

Na območju, ki ga obravnava lokacijski načrt, ni objektov ali območij varovanja kulturne dediščine, zato to ni potrebno.

Obravnavano območje bo po izgradnji stanovanjskih stavb sodilo v območje III. stopnje varstva pred hrupom.
Zaradi hrupa z regionalne ceste je treba, vzdolž ceste RII-447, izvesti pasivne protihrupne ukrepe – zeleno protihrupno bariero.
Investitor lahko med gradnjo v dnevnem času preseže dovoljene ravni hrupa na sosednjih območjih, vendar ne več, kot so predpisane za IV. stopnjo varstva pred hrupom.

Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.

Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine. Zagotovljeni so tudi zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni ustrezni drugi ukrepi (požarna ločitev).
Na vodovodnem omrežju bo, zaradi zagotovitve zadostne količine požarne vode, zgrajeno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti.

Prva faza obsega dograditev primarnega infrastrukturnega omrežja, na katerega je treba priključiti novo sosesko, sledi gradnja notranjega prometnega omrežja s sekundarnim komunalnim omrežjem do posameznih gradbenih parcel.
V drugo fazo sodijo gradnje stavb in pripadajoči del eventuelno potrebnega protihrupnega nasipa in zelene bariere. Druga faza se lahko izvaja v več fazah, ki so medsebojno neodvisne. Vsaka gradbena parcela lahko predstavlja svojo fazo.
Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka dosedanji. Možne so le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.

V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);
– v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanja usposobljene službe;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Razmejitvene investicije pri izgradnji prometne, komunalne in druge infrastrukture območja se določi skladno s predpisi in opredeli v programu opremljanja.

Po izgradnji stavb imajo lastniki naslednje obveznosti:
– pod obstoječimi vodi komunalne in energetske infrastrukture, ki se ne prestavljajo, je treba zagotoviti 1,0 m širok koridor z omejeno lastninsko pravico zaradi obnove objektov in omrežij komunalne in energetske infrastrukture;
– skrbeti za urejenost okolice stavb (hortikulturna ureditev).
Obveznosti upravljavcev skupnih površin:
– redno vzdrževati zeleno protihrupno bariero ob regionalni cesti RII-447;
– redno vzdrževanje zelenic, trgov, okolice kapelice in parkirnih površin.

Oblikovanje posameznih stavb lahko delno odstopa od predpisanih oblikovalskih izhodišč, kadar ima različnost oblike za cilj vzpostaviti razpoznavnost oziroma berljivost območja tako, da omogočajo tudi gradnjo, ki sledi sodobnim trendom oblikovanja. Različnost oblikovanja ne sme ustvariti disharmonije z ostalimi stavbami in okoljem.
Dovoljena so odstopanja za stanovanjske objekte do ± 1,00 m v tlorisnem gabaritu in za lokacije infrastrukturnih vodov na območju lokacijskega načrta do ± 5.00 m, priključna omrežja izven lokacijskega načrta do oskrbovanih sistemov so ± 10,0 m, za večje odstopanja od načrtovanih pa je treba pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora in načrtovalca skupaj s pristojno službo pripravljavca.
Pri pripravi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v skladu s tolerancami, ki jih dopušča lokacijski načrt, kar je treba prikazati v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Za priključevanje območja na komunalno in energetsko infrastrukturo so predvideni posegi, trase oziroma koridorji, ki posegajo izven območja lokacijskega načrta. Konkretizacija se opredeli s posameznimi projekti gospodarske javne infrastrukture.

Lokacijski načrt ima naslednje priloge:
1. povzetek za javnost;
2. izvleček iz strateškega akta;
3. obrazložitev;
4. strokovne podlage;
5. program opremljanja.

Po realizaciji s tem lokacijskim načrtom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev treba upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora in sicer:
– ohranjati in vzdrževati zeleno bariero ob regionalni cesti RII-447 kot del protihrupne bariere;
– preprečiti nove priključke na obe regionalni cesti in
– ohranjati trge in skupne zelene površine.

Lokacijski načrt je na vpogled vsem zainteresiranim na sedežu Občine Prebold, Hmeljarska 3, 3312 Prebold.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.