Uradni list

Številka 91
Uradni list RS, št. 91/2007 z dne 8. 10. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 91/2007 z dne 8. 10. 2007

Kazalo

4499. Sklep o zavrženju pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 432., 433. in 434. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, stran 12165.

Številka: U-I-325/05-5
Datum: 27. 9. 2007
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jadrana Bajca iz Kopra in Orjane Bajec Zonta iz Kopra, ki ju zastopa Igor Kocjančič, odvetnik v Kopru, na seji 27. septembra 2007
s k l e n i l o:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 432., 433. in 434. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – ur. p. b.) se zavrže.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Pobudnika izpodbijata 432., 433. in 434. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1). Navajata, da sta leta 1996 z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – s skladom dodatnega zavarovanja sklenila pogodbo o prostovoljnem zavarovanju za dodaten obseg pravic. Navajata, da je ZPIZ-1, ki je začel veljati 1. 1. 2000, v 432. členu določil prenehanje tega sklada, v 433. členu ZPIZ-1 pa je bilo določeno, da se celotno premoženje sklada dodatnega pokojninskega zavarovanja prenese na kapitalski sklad. člen 434 ZPIZ-1 naj bi natančneje uredil prenos pravic in obveznosti na kapitalski sklad. Po tej določbi naj bi kapitalski sklad najkasneje v roku šestih mesecev od uveljavitve zakona opravil prenos zavarovalnega portfelja dodatnega pokojninskega zavarovanja na zavarovalnico s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma oblikoval vzajemni pokojninski sklad po tem zakonu in zavarovancem dodatnega pokojninskega zavarovanja ponudil vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje vzajemnega sklada. Kapitalski sklad naj v navedenem roku niti kasneje ne bi prenesel zavarovalnih pogodb kot sestavnega dela zavarovalnega portfelja sklada na zavarovalnico, pobudnika pa naj bi zavrnila vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje vzajemnega sklada. Kapitalski sklad, sedaj Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, naj ne bi izpolnila svojih zakonskih obveznosti in naj bi hotela prekiniti zavarovanje, zato naj bi pobudnika vložila tožbo za ugotovitev veljavnosti zavarovalnih pogodb in obveznosti Kapitalske družbe za prenos pogodb na zavarovalnico v nespremenjenem obsegu. Toženka naj bi trdila, da je njena obveznost prenosa zavarovalnih pogodb na zavarovalnico prenehala po preteku prekluzivnega roka šestih mesecev, da ni pravna naslednica sklada dodatnega pokojninskega zavarovanja in da zato do pobudnikov nima nobenih obveznosti več. Trdila naj bi, da so zavarovalne pogodbe prenehale veljati s potekom navedenega šestmesečnega roka. Pobudnika razlagata izpodbijane določbe tako, da še vedno obstaja obveznost kapitalskega sklada, sedaj Kapitalske družbe, za prenos njunih pogodb na zavarovalnico in da pogodbi veljata. Izražata bojazen, da bi lahko sodišče sledilo mnenju toženke. Trdita, da 39. člen Pogojev prostovoljnega zavarovanja za dodaten obseg pravic takšnega prenehanja ne predvideva in ne omogoča. Menita, da tega tudi ne omogoča 351. člen ZPIZ-1, ki določa oblike (redne in izredne) prenehanja prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Takšna razlaga izpodbijanih določb bi pomenila prenehanje zavarovanja v nasprotju z zakonom in s splošnimi pogoji, ki so veljali v času sklepanja zavarovalnih pogodb, kar naj bi bilo v neskladju z 2. členom Ustave. Navajata, da sta sklenila zavarovalne pogodbe prav zato, ker sta ocenila, da so pogoji dodatnega zavarovanja ugodni, ni pa njuna krivda, da zaradi takih pogojev zavarovalnice nočejo prevzeti zavarovalnih pogodb. Dodajata, da je bilo zaradi takih nejasnih zakonskih določb v negotovosti še osem zavarovancev.
B.
2. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti da lahko vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. b. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.
3. Sodni postopek, na katerega se pri utemeljevanju pravnega interesa sklicujeta pobudnika, še ni pravnomočno končan. Pobudnika tudi nista izkazala, da bi sodišča uporabljala izpodbijane določbe na način, za katerega menita, da je v neskladju z Ustavo. Gre le za razlago nasprotne stranke v sodnem postopku. Šele če bo njuna tožba v postopku pred pristojnimi sodišči, na podlagi razlage izpodbijanih določb, za katero trdita, da je ustavno sporna, zavrnjena, bosta lahko hkrati z vložitvijo ustavne pritožbe izkazovala tudi pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijanih določb. Zato je Ustavno sodišče njuno pobudo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo.
C.
4. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.
Predsednik
dr. Janez Čebulj l.r.