Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/2007 z dne 31. 8. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/2007 z dne 31. 8. 2007

Kazalo

4112. Odlok o Občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja VP 14/2 Ig, stran 10997.

Na podlagi 98. in 104. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06) je Občinski svet Občine Ig na 6. izredni seji dne 18. 7. 2007 sprejel
O D L O K
o Občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja VP 14/2 Ig
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski lokacijski načrt za območje urejanja VP 14/2 Ig (v nadaljevanju: občinski lokacijski načrt), ki vsebuje:
– ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega lokacijskega načrta.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z občinskim lokacijskim načrtom)
Z občinskim lokacijskim načrtom se v območju urejanja VP 14/2 Ig načrtuje gradnja objektov poslovne cone, ureditev zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske in druge komunalne infrastrukture. Za izgradnjo občinskega lokacijskega načrta je potrebno izvesti ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti in rekonstrukcijo državne ceste.
3. člen
(sestavni deli občinskega lokacijskega načrta)
    I. Besedilo odloka
    II.  Kartografski del, ki obsega naslednje
         grafične načrte
    1.   Načrt namenske rabe prostora:
    1.1  Izsek iz dolgoročnega plana s prikazom         M 1:5000
         območja OLN
    1.2  Načrt členitve površin s prikazom površin      M 1:5000
         namenjenih javnemu dobro
    2.   Načrt ureditvenega območja z načrtom
         parcelacije:
    2.1  Načrt ureditvenega območja                     M 1:1000
    2.2  Načrt vplivnega območja                        M 1:1000
    2.3  Načrt obodne parcelacije, parcelacije          M 1:1000
         zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem
         načrtu
    2.4  Načrt obodne parcelacije, parcelacije          M 1:1000
         zemljišč in zakoličbe objektov na
         katastrskem načrtu
    3.   Načrt umestitve načrtovane ureditve v
         prostor s prikazom vplivov in povezav s
         sosednjimi območji
    3.1  Zazidalna situacija na geodetskem načrtu       M 1:1000
    3.2  Zazidalna situacija na katastrskem načrtu      M 1:1000
    3.3  Zazidalna situacija z načrtom zelenih           M 1:500
         površin
    3.4  Značilni prerezi                               M 1:1000
    3.5  Prometno–tehnična situacija, idejna višinska    M 1:500
         regulacija in načrt intervencijskih poti
    3.6  Zbirni načrt komunalno-energetskih napeljav     M 1:500
4. člen
(priloge občinskega lokacijskega načrta)
Priloge občinskega lokacijskega načrta so:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz strateškega prostorskega akta,
– obrazložitev in utemeljitev občinskega lokacijskega načrta,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam upoštevanih aktov in predpisov,
– spis postopka priprave in sprejemanja občinskega lokacijskega načrta,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo, ki ga je izdelal Geas d.o.o., Ljubljana, št. projekta: 15/07, datum: april 2007,
– Okoljsko poročilo za OLN VP 14/2, ki ga je izdelal Ipsum, okoljske investicije d.o.o., Ljubljanska cesta 72, Domžale, št. projekta: 171-01/06, datum: 16. 4. 2007,
– IDP – Ureditev krožišča in priključka na R3-728/1148 Škofljica–Ig za potrebe poslovne cone VP 14/2 Ig, ki ga je izdelal ELEA iC d.o.o. podjetje za projektiranje in inženiring a member of iC group, Dunajska 21, Ljubljana, št. projekta: 715029, datum: junij 2007,
– Prestavitev in gradnja vodovodnega in kanalizacijskega omrežja zaradi gradnje poslovne cone Ig- sprememba, ki ga je izdelal JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o., TIS - razvojna služba, Vodovodna 90, Ljubljana, št. projekta: 2149/1 V, 2817/1 K, datum: april 2007,
– Študija požarne varnosti, ki jo je izdelal ISP, Inženiring, Svetovanje, Projektiranje, Bevkova 42, Kamnik, št. projekta: 2006-3,
– Idejna zasnova plinovodnega omrežja za poslovno cono VP 14/2, ki jo je izdelala Energetika Ljubljana, Verovškova ul. 70, Ljubljana, št. projekta: R-175-P/2, datum: februar 2007,
– IDP – električnega omrežja za območje VP 14/2 Ig, ki ga je izdelal EL-ARI, d.o.o., Šlandrova 10, Ljubljana, št. projekta: 3-20-016/07M, datum: januar 2007,
– IDP – Ureditev odvodnje na območju poslovne cone VP/14/2, ki ga je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o., Glavni trg 19 c, Maribor, št. projekta: 2901/06, Maribor, februar 2007,
– IDZ – načrt telekomunikacijskih instalacij za VP 14/2, ki jo je izdelal Siteep d.d., Pivovarniška ulica 6, Ljubljana, št. projekta: P 306800066-IDZ, januar 2007,
– Informativno geološko-geomehansko poročilo za potrebe načrtovanja Obrtno poslovne cone VP 14/2 Ig, ki ga je izdelal Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Dimičeva 12, Ljubljana, št. projekta: DN 2001454/01, datum: 5. 9. 2005,
– ČN Ig – izdelovalec Hidroinženiring, Ljubljana št. projekta: 30-1065-00-2007.
5. člen
Občinski lokacijski načrt je izdelalo podjetje 3NOM d.o.o. Ljubljana, Slovenska c. 58, pod št. projekta 2006-3 v decembru 2006.
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
6. člen
(ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta)
Obseg
Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta zajema prostorske enote PE 1 do PE 25 in cestne odseke C 1 do C 7 v območja urejanja VP 14/2 Ig.
Občinski lokacijski načrt obsega naslednja zemljišča v k.o. Dobravica:
1169-del, 1170, 1171/1-del, 1171/2, 1171/3, 1171/4, 1171/5, 1171/6-del, 1171/7-del, 1171/8, 1171/9, 1171/10, 1171/11, 1186/1-del, 1186/2, 1186/3, 1246/3-del, 1246/4, 1246/5, 1247, 1251/1, 1251/2, 1251/3, 1252/1, 1252/2, 1252/3, 1260/3, 1497/3-del, 1498-del, 1499/2-del.
Površina ureditvenega območja znaša 10 ha 83 ar 88 m2.
Obseg ureditvenega območja je razviden iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta št. 2.1. »Načrt ureditvenega območja«.
Meja
Meja ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta poteka v k.o. Dobravica. Prične se na severozahodnem delu območja v točki št. 1 na parceli št. 1499/2, od koder poteka proti jugu preko parcel št. 1171/6, 1171/1, 1171/7.
Od točke št. 4 meja območja urejanja poteka po meji parcel št. 1186/3, 1186/2. V točki št. 7 spremeni smer proti jugovzhodu in poteka preko parcel št. 1186/1, 1498, 1169, 1246/3 ter po meji parcel št. 1246/4, 1246/5, 1260/3.
Od točke št. 12 do točke št. 15 meja območja urejanja poteka proti severovzhodu po meji parcele št. 1260/3 in preko parcele št. 1497/3, nato v točki št. 15 spremeni smer proti severu in poteka po vzhodni meji parcele št. 1497/3.
V točki št. 27 meja območja urejanja spremeni smer in poteka proti severozahodu vse do izhodiščne točke št. 1, po meji parcele št. 1251/2 ter preko parcele št. 1499/2.
Meja ureditvenega območja je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije. Meja območja občinskega lokacijskega načrta je razvidna iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta št. 2.3 »Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel na geodetskem načrtu« in št. 2.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu«.
7. člen
(vplivno območje)
Vplivno območje občinskega lokacijskega načrta bo v času gradnje zajemalo vsa zemljišča znotraj ureditvenega območja, ki so navedena v 6. členu tega odloka. Po izgradnji prostorske ureditve bo vplivno območje občinskega lokacijskega načrta obsegalo ista zemljišča.
V času obratovanja bodo vplivi novogradnje na varnost pred požarom, hrupom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pri uporabi, na hrup in na osvetlitev bivalnih prostorov obstoječih stanovanjskih objektov v normativnih okvirih.
Vplivno območje je razvidno iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta št. 2.2 »Načrt vplivnega območja«.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
8. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov)
Namembnost območja
Območje je namenjeno gradnji objektov poslovne cone s trgovsko, poslovno, proizvodno, obrtno, servisno, storitveno in skladiščno dejavnostjo, gradnji objektov za gostinstvo, turizem, šport in rekreacijo, ureditvi parkirišč za težke kamione in gradbeno mehanizacijo, ureditvi zelenih površin ter prometni in komunalni ureditvi.
Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta je razdeljeno na prostorske enote za pozidavo poslovne cone, prostorske enote zelenih površin in prostorske enote cestnih odsekov. Prostorske enote tvorijo zaključene celote, delijo se na:
– prostorske enote PE 1 do PE 21 so namenjene gradnji objektov poslovne cone in ureditvi parkirnih ter manipulacijskih površin,
– prostorske enota PE 22 do PE 25 so namenjena javnemu dobro za ureditev robnih zelenih površin in povezavam s sosednjimi območji,
– prostorske enote C 1 do C 7 so namenjene javnemu dobro za gradnjo cest ter poti za pešce in kolesarje v ureditvenem območju.
Osnovne in spremljajoče dejavnosti v prostorskih enotah
Prostorske enote PE 1, PE 3, PE 4, PE 6, PE 7, PE 8, PE 9, PE 10, PE 11, PE 12, PE 13, PE 14, PE 15, PE 16, PE 19, PE 20 so namenjene naslednjim osnovnim dejavnostim: trgovski, poslovni, obrtni, proizvodni, v PE 17 in PE 18 tudi prevozniški. Spremljajoče dejavnosti dopolnjujejo osnovne dejavnosti.
Predvidene dejavnosti:
– prostorska enota PE 2 je namenjena trgovski, poslovni in spremljajočim dejavnostim,
– prostorska enota PE 5 je namenjena trgovskemu centru in spremljajočim dejavnostim,
– prostorska enota PE 21 je namenjena družbeni, trgovski, in gostinski dejavnosti,
– prostorska enota PE 22 je namenjena ureditvi robnih zelenih površin, odvodnika meteorne vode in prometnim navezavam na severnem robu poslovne cone; zemljišča so opredeljena za javno dobro,
– prostorska enota PE 23 je namenjena ureditvi zelenih površin, odvodnika poplavnih vod in prometni navezavi na vzhodnem robu poslovne cone; zemljišča so opredeljena za javno dobro,
– prostorska enota PE 24 je namenjena ureditvi zelenih površin in odvodnika meteorne vode na južnem robu poslovne cone; zemljišča so opredeljena za javno dobro,
– prostorska enota PE 25 je namenjena ureditvi zelenih površin ob Draščici na jugozahodnem robu poslovne cone; zemljišča so opredeljena za javno dobro,
– prostorske enote C 1, C 2, C 3, C 4 so namenjene ureditvi cestnega omrežja v območju urejanja; zemljišča so opredeljena za javno dobro,
– prostorske enote C 5, C 6, C 7 so namenjene ureditvi omrežja poti za pešce in kolesarje v območju urejanja; zemljišča so opredeljena za javno dobro.
Prostorska zasnova
Prostorska enota PE 1
V območju obstoječe zazidave Silvaprodukta je predvidena dopolnilna gradnja za njihove spremljajoče dejavnosti in ob cesti gradnja poslovnih stavb:
– nadzidava skladiščne stavbe za poslovne in laboratorijske prostore obstoječe proizvodne dejavnosti.
– gradnja poslovnih stavb s členitvijo zazidave v manjše objekte:
– prometne ureditve,
– dovoljene so nadomestne gradnje, rekonstrukcije stavb in investicijsko-vzdrževalna dela.
Prostorska enota PE 2
Gradnja in ureditve za trgovsko in spremljajoče dejavnosti:
– sestavlja jo območje za prodajo gradbenega materiala in območje za prodajo goriva, v območju za prodajo gradbenega materiala je predvidena stavba trgovine in skladišča gradbenega materiala, v območju za prodajo goriva je predvidena nadstrešnica prodaje kuriva,
– prometne ureditve in manipulacijske površine.
Prostorska enota PE 3
Gradnja in ureditve za proizvodno dejavnost:
– stavba s proizvodnimi, poslovnimi in skladiščnimi prostori,
– prometne ureditve.
Prostorska enota PE 4
Gradnja in ureditve za proizvodno in spremljajoče dejavnosti:
– stavba s proizvodnimi, poslovnimi in prodajnimi prostori kamnoseštva,
– prometne ureditve in manipulacijske površine.
Prostorska enota PE 5
Gradnja in ureditve za trgovsko in spremljajoče dejavnosti:
– stavba trgovskega centra z veleblagovnico in specializiranimi lokali,
– prometne ureditve.
Prostorske enote PE 6
Gradnja in ureditve za poslovno in spremljajoče dejavnosti:
– stavba s poslovnimi, servisnimi in skladiščnimi prostori,
– prometne ureditve.
Prostorske enote PE 7
Gradnja in ureditve za proizvodno in spremljajoče dejavnosti:
– stavba s proizvodnimi in poslovnimi prostori izdelave kartuš ter hladilnica,
– prometne ureditve in manipulacijske površine.
Prostorska enota PE 8
Gradnja in ureditve za proizvodno in poslovno dejavnost:
– stavbe s proizvodnimi, poslovnimi in skladiščnimi prostori gradbeništva, proizvodnje aluminijastih izdelkov in gostinske opreme iz nerjavečega jekla,
– stavbni niz treh objektov je dopustno graditi v strnjeni zazidavi ali z medsebojnimi odmiki,
– prometne ureditve in manipulacijske površine.
Prostorska enota PE 9
Gradnja in ureditve za obrtno dejavnost:
– stavbe z obrtnimi in poslovnimi prostori mizarstva, kovinarstva in orodjarstva,
– stavbni niz objektov je v strnjeni zazidavi,
– prometne ureditve in manipulacijske površine.
Prostorska enota PE 10
Gradnja in ureditve za obrtno dejavnost:
– stavbe z obrtnimi in poslovnimi prostori izdelave stavbnega pohištva, elektroinštalacije, elektronika,
– stavbni niz štirih objektov je dopustno graditi v strnjeni zazidavi ali z medsebojnimi odmiki,
– prometne ureditve in manipulacijske površine.
Prostorska enota PE 11
Gradnja in ureditve za proizvodno in poslovno dejavnost ter prevozništvo:
– stavbe s proizvodnimi in poslovnimi prostori,
– stavbni niz dveh objektov je dopusten v strnjeni zazidavi ali z medsebojnimi odmiki,
– prometne ureditve in manipulacijske površine.
Prostorske enote PE 12
Gradnja in ureditve za proizvodno in spremljajoče dejavnosti:
– stavba s proizvodnimi in prodajnimi prostori izdelave okovja za pohištvo,
– prometne ureditve in manipulacijske površine.
Prostorska enota PE 13
Gradnja in ureditve za poslovno in gostinsko dejavnost:
– stavba s poslovnimi prostori, veterinarsko kliniko in gostinskim lokalom,
– prometne ureditve.
Prostorska enota PE 14
Gradnja in ureditve za skladiščno dejavnosti in spremljajoče dejavnosti:
– stavba s pakirnico semen in gnojil, poslovni prostori in skladišče,
– prometne ureditve in manipulacijske površine.
Prostorska enota PE 15
Gradnja in ureditve za skladiščno dejavnost:
– stavba skladišča in poslovnih prostorov,
– prometne ureditve.
Prostorska enota PE 16
Gradnja in ureditve za proizvodno dejavnost:
– stavba kalilnice stekla s poslovnimi prostori,
– prometne ureditve.
Prostorska enota PE 17
Gradnja in ureditve za prevozniško dejavnost:
– parkirišče za dostavna vozila s priklopniki,
– stavbe s servisnimi in poslovnimi prostori ter prostori voznikov.
Prostorska enota PE 18
Ureditve za prevozniško dejavnosti:
– skladiščenje zabojnikov na terenu.
Prostorska enota PE 19
Gradnja in ureditve za proizvodno dejavnost:
– stavba s proizvodnimi in poslovnimi prostori izdelave lahkih športnih hal,
– lahka hala v funkciji skladišča,
– prometne in manipulacijske površine.
Prostorska enota PE 20
Prostorska enota je namenjena proizvodni in spremljajočim dejavnostim:
– stavba s proizvodnimi, poslovnimi in prodajnimi prostori izdelkov iz plastike in aluminija,
– prometne in manipulacijske ureditve.
Prostorska enota PE 21
Gradnja in ureditve za družbeno dejavnost:
– stavba s klubskimi prostori,
– zunanje ureditve.
Prostorska enota PE 22
zelenica z odprtim odvodnikom meteorne vode:
– prometne ureditve.
Prostorska enota PE 23
– zelenica z odprtim odvodnikom poplavne vode,
– pot za kmetijsko mehanizacijo.
Prostorska enota PE 24
– zelenica,
– prometne ureditve.
Prostorska enota PE 25
– zelenica ob potoku Draščica.
Regulacijske omejitve
Posegi v prostor morajo upoštevati naslednje regulacijske omejitve:
– regulacijska linija (RL) omejuje površine v javni rabi, ki so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi,
– gradbena meja (GM) je linija, ki je novogradnje ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost,
– gradbena linija (GL) je linija, ki se jo morajo dotikati fasade novogradenj, ki se gradijo na zemljiščih ob tej liniji; dovoljeni so le manjši zamiki delov fasade,
– prostorska enota (PE) je površina, ki se ureja z enotnimi merili in pogoji, vsebuje eno ali več gradbenih parcel, razdeljena je na enega ali več lastnikov,
– faktor izrabe gradbene parcele (FI) je količnik med bruto etažno površino objekta nad terenom in površino gradbene parcele,
– faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je količnik med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Ne upoštevajo se napušči in konzolni nadstreški do širine 2,0 m.
Prostorska zasnova je razvidna iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta št. 3.1 »Zazidalna situacija na geodetskem načrtu« in št. 3.2 »Zazidalna situacija na katastrskem načrtu«.
9. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih objektov)
V prostorskih enotah PE 1 do PE 21 so dovoljeni naslednji enostavni objekti:
– konzolni nadstreški nad vhodi v stavbo in dostavnimi mesti do širine 2,0 m,
– nadstrešek kolesarnice do 30 m²,
– ograje na mejah prostorskih enot in gradbenih parcel, razen ograj v prostorskih enotah s strnjeno zazidavo PE 8, PE 9 in del PE 10 in ograje na mejah s PE 23, PE 24 in PE 25,
– ureditev dostopov, klančin ali dvigal za invalide.
V prostorskih enotah C 1 do C 7 je dovoljena gradnja:
– pomožnih cestnih objektov, razen protihrupnih ograj,
– pomožnih energetskih in komunalnih objektov.
10. člen
(pogoji za oblikovanje objektov)
Oblikovanje objektov mora biti kvalitetno in oblikovno v skladu z objekti v ureditvenem območju.
V posameznih prostorskih enotah so objekti in zunanja ureditev enotno oblikovani. V prostorskih enotah s strnjeno zazidavo PE 8, PE 9 in del PE 10 je enotna tudi višina in širina objektov ter izvedba fasad in strehe.
Strehe novih stavb in nadzidav so lahko ravne, eno ali več kapne v naklonu do 15° ali skrite za vencem. Dopustne so posebne ureditve za osvetlitev iz strešne površine ali za koriščenje sončne energije.
Strehe nadstreškov so lahko ravne, ali v naklonu strehe osnovnega objekta. Nadstrešek glavnega vhoda lahko presega GM ali GL do 2,0 m. Nadstreški morajo biti v prostorski enoti oblikovani enotno.
Na fasadah so barve ometov in barvnih nanosov v beli barvi ali sivih tonih. Na površini fasade so dopustni le logotipi za dejavnosti v objektu v velikosti površine do 1/10 posamezne fasade. Dodane konstrukcije in ureditve za logotipe in oglaševanje na stavbah ali na zemljišču gradbene parcele niso dopustne.
11. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
Vse javno dostopne poti, dostopi do objektov in objekti v ureditvenem območju, morajo biti oblikovani tako, da so omogočeni dostopi funkcionalno oviranim ljudem.
Informacijski in orientacijski sistem poslovne cone (skupinska informacijska mesta in situacijski načrti, table ulic in dejavnosti v objektih, elementi za oglaševanje) se uredi v enotno zasnovi in je del skupne ureditve območja.
Prostorske enote PE 1 do PE 21
– Predvidene ureditve zunanjih površin: zunanje površine prostorskih enot, ki niso vključene v prometne in manipulacijske ureditve so travnate zelenice zasajene z drevjem,
– prometne in manipulacijske površine so asfaltirane ali tlakovane,
– na mejah med sosednjimi gradbenimi parcelami so dovoljene lahke transparentne ograje ali živice višine 1,0 m, 1,5 m ali 2,0 m,
– na mejah med gradbenimi parcelami in površinami javnega dobro so dovoljene lahke transparentne ograje ali živice višine 1,0 m; dovoljene so tudi višine 1,5 m in 2,0 m če so umaknjene za polovico svoje višine in je vmesni prostor odprta zelenica. Vrata za vozila na dovozih iz javne ceste so dopustna z odmikom najmanj 5,0 m od regulacijske linije (RL),
– ograje na mejah med gradbenimi parcelami in površinami PE 23, PE 24 in PE 25 so višine 1,5 m, oblikovane so z enotno zasnovo in so del skupne ureditve območja,
– elektroenergetska omarica, TK omarica in omarica kabelske televizije se za posamezne objekte predvidijo v enotno oblikovanem posebnem bloku na javno dostopnem robu parcele,
– v prostorski enoti PE 5 se uredi tlakovana površina odprtega vstopnega trga, ki vključuje tudi prostor pešpoti ob cesti.
Prostorska enota PE 22
V severnem robnem pasu med zunanjim cestnim omrežjem in zazidavo v ureditvenem območju je predvidena ureditev zelenih površin in odprtega odvodnika meteorne vode. Del površin je namenjen prometnim ureditvam.
Obstoječi odprti kanal ohranja naravno strukturo dna in brežin, v zelenici se ohranja drevesno vegetacijo, mestoma se jo dopolni.
Prostorska enota PE 23
V vzhodnem robnem pasu je predvidena ureditev zelenih površin, odvodnika poplavnih vod in dostopne poti do sosednjih kmetijskih površin. Ob brežinah odvodnika se zasadi drevesno vegetacijo.
Prostorska enota PE 24
V južnem robnem pasu je predvidena ureditev zelenih površin in odprt odvodnik meteorne vode. Zelenica je zasajena z drevesno vegetacijo.
Prostorska enota PE 25
V jugozahodnem robnem pasu se ohranja obrežno vegetacijo ob Draščici. Ob meji območja urejanja poteka robni pas zelenja avtohtone lesne vegetacije širine najmanj 10 m do območja obstoječe pozidave Silvaprodukta, kjer je robni pas priobalnega zemljišča Draščice v širini 5,0 m. Teren ni nasipan in utrjen.
Prostorski enoti C 1 in C 2
V prostorskih enotah za ureditev notranjega napajalnega cestnega omrežja so med vzdolžnimi parkirnimi mesti zasajena drevesa po enotni hortikulturni zasnovi, drevesa so zaščiteni pred poškodbami. V območjih križišč so urejene travnate zelenice.
Za preprečevanje parkiranja izven parkirnih površin se uporabi ustrezna sredstva, kot so zasaditve in višinske ovire, vse kot sestavni del celovite oblikovalske rešitve.
Prostorske enote C 5, C 6 in C 7
V prostorskih enotah za ureditev poti za pešce in kolesarje so poti obdane s pasovi zelenic. V območjih, kjer je namenjena tudi dostopu gasilskih vozil, ni drevesne zasaditve.
Ureditev zunanjih površin je razvidna iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta št. 3.3 »Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin«.
12. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Tlorisni gabariti, maksimalno
– prostorska enota PE   nadomestna stavba 15 x 65 m, poslovne
1:                      stavbe 15 m x 25 m, 15 m x 30 m, 15 m
                        x 35 m,
– prostorska enota PE   stavba trgovine in skladišča 22 m x
2:                      70 m, nadstrešnica prodaje goriva 11
                        m x 34 m,
– prostorska enota PE   stavba 15 m x 30 m,
3:
– prostorska enota PE   stavba I. faza 14 m x 30 m, stavba
4:                      II. faza 14 m x 30 m,
– prostorska enota PE   stavba 30 m x 50 m, manipulacijsko
5:                      dvorišče 16 m x 22 m,
– prostorska enota PE   stavba I. faza 21 m x 21 m, stavba
6:                      II. faza 20 m x 20 m,
– prostorska enota PE   stavba I. faza 25 m x 40 m, stavba
7:                      II. faza 25 m x 40 m,
– prostorska enota PE   stavbe 21 m x 30 m, 21 m x 30 m, 21 m
8:                      x 27 m,
– prostorska enota PE   stavbe 15 m x 30 m, 15 m x 19 m, 15 m
9:                      x 19 m, 15 m x 21 m,
– prostorska enota PE   stavbe 15 m x 27 m, 15 m x 13 m, 15 m
10:                     x 13 m, 15 m x 25 m,
– prostorska enota PE   stavbi 22 m x 73 m,
11:
– prostorska enota PE   stavba 41 m x 73 m,
12:
– prostorska enota PE   stavba 42 m x 20 m,
13:
– prostorska enota PE   stavba 30 m x 35 m,
14:
– prostorska enota PE   stavba 30 m x 35 m,
15:
– prostorska enota PE   stavba 30 m x 35 m,
16:
– prostorska enota PE   stavbi 13 m x 29 m, 9 m x 9 m ,
17:
– prostorska enota PE   stavba 28 m x 36 m, 26 m x 36 m,
19:
– prostorska enota PE   stavba 35 m x 40 m,
20:
– prostorska enota PE   stavba 9 m x 11 m,
21:
 
Višina slemena strehe je maksimalno 9,0 m.
Stavbe imajo do dve etaži (P+1).
Strehe so ravne ali enokapnice in dvokapnice v naklonu do 15°.
FI – faktor izrabe gradbene parcele je do 0,8.
FZ – faktor zazidanosti gradbene parcele je do 0,4.
Absolutne kote pritličij objektov so razvidne iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta št. 3.5 »Prometno–tehnična situacija, idejna višinska regulacija in načrt intervencijskih poti«.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA NANJO
13. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Splošni pogoji
Prometna ureditev območja poslovne cone se navezuje na obstoječo prometno infrastrukturo na severnem robu območja urejanja preko predvidenega krožnega križišča in preko trokrakega križišča, ki sta obdelana v ločenem načrtu. PE 1 – območje Silvaprodukt ohranja obstoječo prometno navezavo.
Skozi cono je predviden potek dvosmerne glavne napajalne ceste C 1 in C 2, ki preko uvozov napaja posamezne objekte, oziroma se navezuje na prometno infrastrukturo posameznih objektov, predvidena je kot krožna enosmerna cesta za tovorni promet in kot dvosmerna za promet osebnih vozil. V severno-vzhodnem delu cone se cesta C 1 navezuje na rekonstruiran potek ceste ob severnem robu poslovne cone, priključuje se neprednostno in je namenjena sekundarnemu uvoza v cono.
Vse prometne površine so utrjene za vožnjo motornih vozil do 9 ton osnega pritiska. Površine vozišč so utrjene z betonskim, kamnitim oziroma asfaltnim tlakovanjem.
Glavni dostopi do objektov, primarne peš površine, parkirni prostori in ostale površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.
Potrebno število parkirnih mest je določeno na podlagi naslednjih izhodišč:
– 1 parkirno mesto na 30 m² neto poslovne, prodajne ali druge ne stanovanjske površine,
– 1 parkirno mesto na 50 m² neto obrtne ali proizvodne površine,
– 1 parkirno mesto na 80 m² neto skladiščne površine,
– 1 parkirno mesto na 8 sedežev gostišča,
– javna parkirna mesta v cestah C 1 in C 2 so namenjena za pokrivanje normativnih 10% parkirnih mest za obiskovalce poslovnih, obrtnih in proizvodnih stavb.
Prostorski enoti C 1 in C 2:
Namenjeni sta gradnji osnovnega, napajalnega cestnega omrežja v ureditvenem območju.
Cesto C 1 je deljena na tri cestne odseke: C 1 – zahod, C 1 – jug in C 1 – vzhod. Predviden prečni prerez je:
– 6,00 m vozišče za mešani motorni in kolesarski promet,
– 2,50 m obojestranski pas zelenice za vzdolžno parkiranje in drevesno zasaditev,
– 2,00 m obojestranski hodnik za pešce.
Pločnik za pešce bo z dvignjenim robnikom ločen od motornega prometa. V območju navezave na rondo je v zelenici obojestranska kolesarska steza širine 1,5 m.
Prostorska enota C 3:
Namenjena je dovozu k posameznim objektom in ureditvam parkiranja. Predviden prečni prerez je:
– 6,00 m površina za mešani promet.
Prostorska enota C 4:
Namenjena je dovozu k posameznim objektom. Predviden prečni prerez je:
– 6,00 m površina za mešani promet.
Prostorska enota C 5:
Namenjena je samostojni poti za pešce in kolesarje. Predviden prečni prerez je:
– 1,50 m hodnik za pešce,
– 3,00 m dvosmerna kolesarska steza.
Prostorska enota C 6:
Namenjena je samostojni poti za pešce in kolesarje ter intervencijski poti za gasilska vozila. Predviden prečni prerez je:
– 1,50 m hodnik za pešce,
– 3,00 m dvosmerna kolesarska steza.
Prostorska enota C 7:
Namenjena je zelenici in možnemu dostopu v sosednje območje. Predvidena je ureditev samostojne poti za pešce in kolesarje, dopustno je urediti tudi dovoz za motorni promet, ureditve mirujočega prometa, počivališče in informacijske elemente. Do ureditve dostopa je namenjena zelenici. Prečni prerez poti je:
– 1,50 m hodnik za pešce,
– 3,00 m dvosmerna kolesarska steza.
Prostorska enota PE 23
Predvidena je ureditev makadamske poti širine do 3,0 m za dostop na kmetijska zemljišča izven ureditvenega območja.
Prometna ureditev je razvidna iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta št. 3.5 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in načrt intervencijskih poti«.
14. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječo in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih pristojnih nosilcev urejanja prostora;
– vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje. Upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– v primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javne komunalne in energetske infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev, in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za ureditveno območje;
– obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi;
– elektroenergetska omarica, TK omarica in omarica kabelske televizije se za posamezne objekte predvidijo v enotno oblikovanem posebnem bloku na javno dostopnem robu parcele.
Odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda
Za ureditev odvoda komunalne odpadne in padavinske vode iz novo predvidenih objektov je potrebno zgraditi kanalizacijo v ločenem sistemu za odvod komunalne odpadne vode in odvod padavinske vode iz streh in utrjenih površin.
Za ureditev odvoda komunalne odpadne vode iz novo predvidenih objektov je treba zgraditi javno kanalizacijo za odvod komunalne odpadne vode dimenzije DN 250 mm, ki se bo v cesti Zabrv priključila na obstoječi kanal dimenzije DN 250 mm, ki odvaja odpadno vodo iz območja naselja Draga.
Komunalna voda se odvaja na ČN Ig, ki deluje na meji zmogljivosti in je predvidena za rekonstrukcijo, za kar je že izdelana PN 2816K. Priključevanje objektov na javno kanalizacijo za odvod komunalne odpadne vode bo možno šele po rekonstrukciji ČN Ig.
Za ureditev odvoda padavinske vode iz streh in utrjenih površin novo predvidenih objektov je treba zgraditi javno kanalizacijo za odvod padavinske vode z iztokom v regulacijski jarek. Dimenzije kanalov za odvod padavinske vode so od DN 300 do DN 70.
Regulacijske jarke na območju predvidene ureditve v katere se bo stekala padavinska voda iz streh objektov in utrjenih površin mora lastnik vodotokov redno vzdrževati.
Vodovodno omrežje
Zaradi predvidene ureditve ceste, krožnega križišča in obcestnega jarka je treba prestaviti obstoječi napajalni vodovod TE DN 200. Trasa primarnega vodovoda NL DN 200 se prilagodi novi cestni ureditvi.
Za oskrbo z vodo predvidenih objektov poslovne cone je treba v notranjih cestah zgraditi javno sekundarno vodovodno omrežje NL DN 100. Trase cevovodov naj potekajo minimalno 2.0 m od predvidenih dreves.
Navezava sekundarnega omrežja na napajalni vodovod naj se izvede na območju krožnega križišča na prestavljenem vodovodu NL DN 200, dodatna navezava pa naj se izvede še v vzhodnem priključku ceste C 1 iz poslovne cone, na vodovodu TE DN 200. Ob izvedbi povezave sekundarnega in napajalnega vodovoda ter pri povezavah sekundarnih vodovodov znotraj poslovne cone naj se vgradijo zaporne armature.
Prestavljeni vodovod in nove vodovode znotraj poslovne cone Ig je treba opremiti z vso potrebno vodovodno armaturo ter z nadtalnimi hidranti; če to zaradi terenskih razmer ni mogoče, pa s podtalnimi, ki naj bodo postavljeni v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Na prestavljenem delu primarnega vodovoda so izvedeni trije hišni vodovodni priključki, ki jih je potrebno prevezati na prestavljen vodovod.
Plinovodno omrežje
Območje naselja Ig, v katerem se nahaja območje poslovne cone VP 14/2, je predvideno za plinifikacijo. Idejna zasnova plinovodnega omrežja Energetika Ljubljana d.o.o., št. R-175-P/2, februar 2007 se v svoji celotni vsebini šteje kot priloga občinskega lokacijskega načrta.
Za oskrbo območja obdelave z zemeljskim plinom se zgradi glavno srednjetlačno plinovodno omrežja, ki se bo navezovalo na predvideni plinovod dimenzije DN 200, ki bo potekal v regionalni cesti Ig–Škofljica in bo zaključen v predvidenem rondoju v križišču cest Ig–Škofljica–Draga. Napajalni plinovod za območje obdelave bo dimenzije DN 150 in bo potekal od rondoja v območje VP 14/2. Predvideno plinovodno omrežje dimenzije DN 150, DN 100 oziroma DN 50 bo potekalo v pločnikih cestišč. Vsi glavni plinovodi morajo biti vodeni v javnih površinah.
Do izgradnje nove plinovodne povezave med osrednjim sistemom oskrbe s plinom v MOL in območjem Iga, se plinovodno omrežje v območju VP 14/2 naveže na začasno skupno kontejnersko postajo uparjenega naftnega plina, ki je predvidena na jugozahodnem delu obravnavanega območja na zemljišču Silvaprodukta. Ob uvedbi plinovodnega omrežja na ureditvenem območju bo treba prekiniti oskrbo z uparjenim naftnim plinom, postajo odstraniti, obstoječe plinovodno omrežje v poslovni coni pa povezati z omrežjem zemeljskega plina. Če bo nova plinovodna povezava med osrednjim sistemom oskrbe s plinom v MOL in območjem Iga zgrajena pred poslovno cono Ig, se predvideno plinovodno omrežje v poslovni coni takoj poveže z omrežjem zemeljskega plina.
Območje nove poslovne cone se nahaja na močvirnem terenu, zato je treba na osnovi geofizikalnih poročil izdelati PGD in PZI projekt polaganja plinovodov tako, da bo onemogočeno posedanje plinovodov.
Za vsak objekt oziroma zaključeno celoto je predvidena izgradnja samostojnega priključnega plinovoda. Vsi odcepi priključnih plinovodov morajo biti dimenzije DN 50 z zapornim elementom takoj za odcepom oziroma za navezavo na glavni plinovod. Dimenzija priključnega plinovoda se lahko v primeru definiranih konkretnih moči objektov reducira na manjšo dimenzijo (DN 25) kolikor dimenzija DN 25 zagotavlja nemoteno oskrbo z zemeljskim plinom. Vsi priključni plinovodi bodo zaključeni s krogelno pipo – glavno plinsko zaporno pipo v omarici v fasadi objekta. Poleg krogelne pipe – glavne plinske zaporne pipe se bo v omarici nahajal še regulator tlaka z 1–4 bar na 100 mbar oziroma 22 mbar.
Pri projektiranju je potrebno upoštevati dokument podjetja JP Energetika Ljubljana d.o.o: »TEHNIČNE zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranje plinske napeljave, maj 2006«.
Po končani montaži in pred spuščanjem plina v plinovod morajo biti uspešno opravljeno vsi preskusi. Pri spuščanju plina v plinovod mora biti prisoten predstavnik izvajalca in dobavitelja plina. Plinovod je možno izročiti v normalno obratovanje šele takrat, ko so montažna in gradbena dela popolnoma zaključena in ko plinovod pregleda komisija za tehnični pregled. Priključitev plinovoda in povezavo z obstoječim plinovodnim omrežjem, kakor tudi polnjenje plinovoda s plinom, mora opraviti izvajalec del s posebej za to usposobljenim kadrom in pod nadzorstvom pooblaščenega predstavnika JP Energetika Ljubljana.
Elektroenergetsko omrežje
Obstoječe SN napajanje obravnavanega področja je radialno. Osnovno napajanje je izvedeno preko SN voda Vrhnika iz RTP Grosuplje. Glede na obstoječe SN napajanje je možna maksimalna konična moč celotne poslovne cone 500 kW. Ocenjena želena konična moč je 2800 kW. Elektro Ljubljana pripravlja dokumentacijo za izgradnjo RP Škofljica. Po izgradnji RP Škofljica in novega SN voda od RP Škofljica do poslovne cone bo možna dobava želene konične moči 2800 kW.
Obstoječi SN nadzemni vod od novega betonskega droga do TP Silvaprodukt se odstrani. TP Silvaprodukt se odstrani. V poslovni coni se zgradijo 4 nove transformatorske postaje TP 1, TP 2, TP 3 in TP 4. Lokacije za TP 1 in TP 2 sta določeni, lokaciji za TP 3 in TP 4 se predvidita s projektom objekta porabnika, lahko sta locirani v objektu ali glede na funkcionalne površine izven objekta.
Transformatorska postaja TP 1 se zgradi na zemljišču z oznako C 1-3. Transformatorska postaja TP 1 bo montažna prosto stoječa s kapaciteto do 1000 kVA.
Transformatorska postaja TP 2 se zgradi na zemljišču z oznako C 1-2 Transformatorska postaja TP 2 bo montažna prosto stoječa s kapaciteto do 2×1000 kVA.
Transformatorska postaja TP 3 se zgradi na zemljišču z oznako PE 16, transformatorska postaja TP 4 pa na zemljišču z oznako PE 12.
Priključitev novih in obstoječih TP se izvede z novim podzemnim SN kablom, ki se uvleče v kabelsko kanalizacijo. Uporabi se tipizirana SN kabelska oprema (končniki, spojke) pri Elektro Ljubljana. Nizkonapetostne meritve za posamezne objekte se predvidijo v prosto stoječih kabelskih omarah razen za objekt v PE 16, kjer bodo meritve v TP 3 in za objekt v PE 12, kjer bodo meritve v TP 4. Prosto stoječe omare bodo povezane s posamezno TP preko ustreznih NN kablov. Vsi kabli (SN in NN) bodo potekali v kabelski kanalizaciji, ki bo izvedena iz trdih gladkih PVC cevi. Na lomih tras kabelske kanalizacije in pred prosto stoječimi kabelskimi omarami bodo izvedeni tipski kabelski jaški.
Telekomunikacijsko omrežje in kabelsko komunikacijski sistem
TK omrežje se naveže na telefonsko centralo LC Ig. Zagotoviti je treba 300–400 klasičnih TK parov, v primeru samostojnih priključkov ali centreks priključkov pa 500, možno je tudi zagotoviti optično kabelsko omrežje s priključkom vsaj 2 vlakni optičnega kabla za vsak objekt, ki bi zadostovalo za vse predvidene potrebe. To določi Telekom Slovenije glede na tehnične možnosti in potrebe bodočih uporabnikov.
Zgraditi je treba cevno povezavo od obstoječega kabelskega jaška št. 25 v križišču državne ceste Ig–Golo (Kurešček) do križišča cest pri potoku Draščica, oziroma do obstoječega kabelskega jaška št. 29. Potrebno je tudi zgraditi TK kabelsko kanalizacijo ob robu državne ceste do predvidenega krožišča cest Ig–Škofljica–Dobravica z odcepom v smeri obstoječe trase in v smeri predvidene poslovne cone.
V poslovni coni je predvidena izgradnja TK kabelske kanalizacije po cestah s kabelskimi jaški in odcepi do kabelskih omaric. V obstoječo in predvideno TK kabelsko kanalizacijo se bo po zgraditvi položil klasični TK kabel z bakrenimi vodniki ali optični TK kabel ali pa kombinacija obeh kablov. TK kabelske omarice se predvidijo na robu parcele oziroma poslovnega objekta v posebnem bloku skupaj z elektroenergetsko omarico in omarico kabelske televizije.
Za potrebe morebitne prevezave obstoječega podzemnega TK kabla smer Dobravica je predvidena cevna povezava iz poslovne cone do obstoječe trase podzemnega kabla. Osnovna kapaciteta cevi za telekomunikacijske povezave naj znaša 3 cevi ter 1 cev za kabelsko televizijo ali druge potrebe. Odcepi naj znašajo 2 cevi ter 1 cev za kabelsko televizijo ali druge potrebe.
Približevanja in križanja TK kabelske kanalizacije z ostalimi podzemnimi instalacijami se izvedejo na predpisanih medsebojnih razdaljah ter kotu križanja. Obstoječe podzemne cevovode, kable in naprave je potrebno pred pričetkom del zakoličiti, zakoličbo praviloma izvrši lastnik ali pooblaščena institucija. Prav tako je potrebno zakoličiti obstoječ TK kabel.
Javna razsvetljava
Objekti javne razsvetljave morajo biti locirani in kabelska trasa potekati v zemljišču, ki je javna površina. Za enostavnejše servisiranje in vzdrževanje je treba predvideti tipske elemente javne razsvetljave, ki se uporabljajo na Igu.
Javno razsvetljavo se predvidi ob vseh javnih cestah obravnavanega območja. Svetilke morajo biti med seboj oddaljene do 30 m. Napajanje javne razsvetljave se predvidi iz novega prižigališča, ki se predvidi ob novi transformatorski postaji TP 2. Izdelano naj bo tako, da se v njega lahko kasneje vgradi dodatno opremo zaradi razširitve razsvetljave. Izvedejo se vsi predvideni tehnični zaščitni ukrepi.
Ureditev komunalne in energetske infrastrukture je razvidna iz kartografskega dela občinskega lokacijskega št. 3.6 »Zbirni načrt komunalno-energetskih napeljav«.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
V postopku priprave občinskega lokacijskega načrta je bil izveden postopek presoje vplivov na okolje in Okoljsko poročilo (Izdelovalec Ipsum, okoljske investicije, d.o.o., Ljubljanska cesta 72, Domžale), iz katerega so povzeti umilitveni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi projektne in tehnične dokumentacije, v času gradnje in pri obratovanju.
15. člen
(varovanje okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine)
Varstvo tal
Pri odstranitvi rodovitnega, zgornjega dela tal se zemljina uporabi za sanacijo degradiranih območij.
Razgaljene površine tal je potrebno takoj sanirati in ozeleniti.
V primeru razlitja ali razsutja škodljivih snovi je potrebno zemljino takoj odstraniti in ukrepati v skladu z predpisi.
Varstvo vode in podtalnice
Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta leži izven vodovarstvenega območja. Za ureditev odvodnje na območju urejanja je izdelan idejni projekt št. 2901/06 Vodnogospodarskega biroja Maribor, ki je priloga OLN.
Potok Draščica poteka po jugozahodnem robu ureditvenega območja, površine vodnega in priobalnega zemljišča so zajete v PE 25. Na teh površinah se ohranja obstoječa vegetacija, nasipavanje, utrjevanje in drugi posegi niso dopustni.
Ureditveno območje leži v poplavnem območju potoka Draščica. Za zagotavljanje poplavne varnosti s sto letno povratno dobo je potrebno izvesti zasip območja, potrebni pa so tudi posegi v vodni režim izven območja urejanja. Posegi v strugo potoka Draščica niso dopustni, predvidena je izgradnja razbremenilnika visokih vod Draščice. Struga razbremenilnika ter delitev pretokov je zasnovana tako, da sta strugi razbremenilnika in potoka Draščice polni pri pretokih s povratno dobo sto let (Q100).
Razbremenilnik
Trasa razbremenilnika je speljana po trasah obstoječih jarkov, razen ob poslovni coni. Prečni profil razbremenilnika ima večje dimenzije od obstoječih jarkov, potrebno jih je razširiti in poglobiti. Na delu trase, ki poteka ob cesti Ig–Kremenica, bo po odmik od ceste za 1 m do 2 m.
Potok Smoligojnik
Ureditev potoka je potrebna zaradi omogočanja odvoda visokih vod iz razbremenilnika. Predvidena je poglobitev profila za 20–60 cm na dolžini ca. 900 m in ohranitev obstoječe širine dna 3 m z naklonom brežine 1:3. Zaradi ohranjanja širine dna ob poglobitvi bo potrebna enostranska širitev.
Potok Kremenica
Ureditve potoka niso predvidene, spremenjen pa bo vodni režim potoka. Zaradi izvedbe razbremenilnika, bo struga Kremenice preusmerjena v strugo razbremenilnika. Vode Kremenice bodo odtekale skozi prepust pod cesto Ig–Kremenica po razbremenilniku ter dalje v Smoligojnik in Iščico.
Med obstoječim sotočjem Kremenice in Draščice ter vzhodnim delom poslovne cone ob cesti Ig–Kremenica bo jarek v poteku struge Kremenice še naprej odvajal vode iz obstoječih drenov v Draščico ter meteorno vodo s površine poslovne cone. Jarek ob južnem robu ureditvenega območja bo služil odtoku padavinske vode in meteorne kanalizacije.
Vozne in parkirne površine se ustrezno vodotesno utrdijo in opremijo z lovilci olj. Na robovih se postavijo betonski ali kamniti robniki. Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo. Odpadne tehnološke vode se predhodno očisti do take mere, da je dovoljen njihov izpust v javno kanalizacijo in naprej na komunalno čistilno napravo.
Varstvo zraka
Novi objekti ne smejo prekomerno onesnaževati zraka. Pri napravah, ki brez čistilnih naprav odpadnih plinov čezmerno onesnažujejo zrak, mora povzročitelj obremenitve zagotoviti njihovo vgradnjo in obratovanje, če čezmernega onesnaževanja ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi:
– tesnjenje delov naprav, zajemanje odpadnih plinov na izvoru, zapiranje krožnih tokov, reciklažo snovi in rekuperacijo toplote, recirkulacijo odpadnega zraka in druge ukrepe za zmanjšanje količine odpadnih plinov,
– popolnejšo izrabo surovin in energije in druge ukrepe za optimiranje proizvodnih procesov,
– optimiranje obratovalnih stanj zagona, spremembe zmogljivosti in zaustavljanja ter drugih izjemnih pogonskih stanj,
– preprečevanje povečanja emisije zaradi kopičenja izpuščenih snovi v krožnem procesu, če gre za nevarne anorganske prašnate snovi ali rakotvorne snovi, ki vsebuje svinec.
Varstvo pred prekomernim hrupom
Ureditveno območje uvrščamo v IV. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dovoljena mejna vrednost kazalcev hrupa 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi. Predpisane ravni hrupa je treba zagotoviti na objektih, s pasivnimi – tehnično gradbenimi ukrepi, z boljšo zvočno izolacijo fasad in fasadnih odprtin. Na severozahodnem robu območja urejanja s stanovanjsko zazidavo v soseščini je dopustno uvrščati le mirnejše poslovne in trgovske dejavnosti.
Odstranjevanje odpadkov
Investitorji so dolžni ravnati z odpadki, ki nastanejo v času odstranitve objektov, gradnje in obratovanja objektov, v skladu z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki in vzpostaviti učinkovit sistema odvoza večjih količin odpadkov, ki bodo nastajale zaradi proizvodnih dejavnosti.
Mesto za zbiranje odpadkov mora biti urejeno v skladu z določbami pravilnika o minimalnih pogojih za ureditev in določitev zbirnega in odjemnega mesta ter načinu za določanje velikosti in števila posod za zbiranje komunalnih odpadkov ter v skladu z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Ig.
Ohranjanje narave
Ureditveno območje meji na območju Nature 2000 in ekološko pomembnem območju.
Za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter favne je treba zagotoviti:
– ohranitev sedanjega stanja struge potoka Draščica in obrežnega pasu vegetacije,
– preprečevanje slabšanja kvalitete prehranjevalnega habitata malega podkovnjaka, zato je potrebno vzhodni rob ureditvenega območja zasaditi z avtohtonim drevjem brez umestitve umetne razsvetljave, tako bo ustvarjen primeren koridor, ki bo povezoval območje Kremenice z gozdnimi območji jugovzhodno od poslovne cone,
– sekanje vegetacije ob začetku gradnje naj se izvaja izven obdobja gnezditve ptic od 15. aprila do 15. julija.
Varstvo kulturne dediščine
Ureditveno območje se nahaja v »Območju kompleksnega varstva kulturne dediščine v odprtem prostoru Ljubljansko barje št. 20, t.i. območju nacionalne prepoznavnosti Ljubljansko barje«.
Potrebno je upoštevati zasnovo zasaditve z uporabo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst, ki jih je potrebno zasaditi v mejnem predelu ureditvenega območja in med parkirišči ter ob objektih, tako da bo zmanjšan degradacijski vidni vpliv na kulturno krajino.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
16. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Splošne določbe
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja. Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
– V projektni dokumentaciji je treba upoštevati študijo Študija požarne varnosti, ki jo je izdelal ISP, Inženiring, Svetovanje, Projektiranje, Bevkova 42, Kamnik, št. pr. 2006-3.
Intervencijske poti in površine
Izvedba intervencijskih poti za gasilska vozila mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Intervencijska pot predvidena tudi na površini poti za pešce in kolesarje v C6, vse vozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
Hidrantno omrežje
Požarna zaščita obstoječih in predvidenih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem.
Poplavna ogroženost
Ureditveno območje se nahaja v poplavnih površinah Draščice in Kremenice. Ob izvedbi predvidenih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti bo kota Q100 nižja za ca. 0,5 m. Obstoječi teren v PE 1 do PE 21 in v C 1 do C 7 se nasipava. Absolutne kote pritličij objektov so predvidene najmanj 0,50 m nad nivojem stoletne povratne vode (Q100). Zunanje površine objektov in javne prometne površine so najmanj 0,30 m nad nivojem stoletne povratne vode. Obvodni pas Draščice v PE 25 ni dovoljeno nasipavati.
Ukrepi za zagotavljanje stoletne poplavne varnosti v območju urejanja so prikazani v prilogi IDP – Ureditev odvodnje na območju poslovne cone VP/14/2, ki ga je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o., Glavni trg 19 c, Maribor, št. projekta: 2901/06, Maribor, Februar 2007.
Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidna iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta št. 3.5 »Prometno–tehnična situacija, idejna višinska regulacija in načrt intervencijskih pot« in št. 3.6: »Zbirni načrt komunalno–energetskih napeljav«.
VII. NAČRT PARCELACIJE
17. člen
(načrt parcelacije)
Sprejeti občinski lokacijski načrt je podlaga za izvedbo komasacije.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss–Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka.
Ureditveno območje je deljeno na prostorske enote. Prostorske enote obsegajo eno ali več gradbenih parcel. Površine prostorskih enot in gradbenih parcel so:
PE 1                P = 1ha                       8 ar 14 m2
PE 2–1              P =                          19 ar 25 m2
PE 2–2              P =                          19 ar 00 m2
PE 2–3              P =                          21 ar 75 m2
PE 3                P =                          25 ar 81 m2
PE 4                P =                          24 ar 12 m2
PE 5                P =                          46 ar 14 m2
PE 6                P =                          21 ar 45 m2
PE 7                P =                          49 ar 98 m2
PE 8–1              P =                          14 ar 28 m2
PE 8–2              P =                          12 ar 30 m2
PE 8–3              P =                          14 ar 28 m2
PE 9–1              P =                          10 ar 15 m2
PE 9–2              P =                           5 ar 65 m2
PE 9–3              P =                           5 ar 65 m2
PE 9–4              P =                           7 ar 54 m2
PE 10–1             P =                          10 ar 85 m2
PE 10–2             P =                           4 ar 96 m2
PE 10–3             P =                           4 ar 96 m2
PE 10–4             P =                          10 ar 23 m2
PE 11               P =                          38 ar 00 m2
PE 12               P =                          74 ar 85 m2
PE 13               P =                          19 ar 81 m2
PE 14               P =                          24 ar 99 m2
PE 15               P =                           25 ar 8 m2
PE 16               P =                          26 ar 90 m2
PE 17               P =                          31 ar 56 m2
PE 18               P =                           5 ar 76 m2
PE 19               P =                          47 ar 54 m2
PE 20               P =                          37 ar 25 m2
PE 21               P =                           4 ar 78 m2
PE 22–1             P =                           24 ar 6 m2
PE 22–2             P =                           7 ar 50 m2
PE 22–3             P =                          25 ar 91 m2
PE 22–4             P =                           1 ar 52 m2
PE 22–5             P =                           7 ar 42 m2
PE 23–1             P =                          19 ar 16 m2
PE 23–2             P =                           6 ar 51 m2
PE 24               P =                          27 ar 35 m2
PE 25               P =                          37 ar 85 m2
C 1–1               P =                           93 ar 5 m2
C 1–2               P =                                43 m2
C 1–3               P =                                45 m2
C 2                 P =                          34 ar 47 m2
C 3                 P =                            6 ar 1 m2
C 4                 P =                           3 ar 00 m2
C 5                 P =                           5 ar 50 m2
C 6                 P =                           5 ar 00 m2
C 7                 P =                           5 ar 68 m2
Parcelacija zemljišč je razvidna iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta št. 2.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu in št. 2.5 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu«.
18. člen
(površine, namenjene javnemu dobru)
V ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta so površine, namenjene javnemu dobru:
– prostorska enota PE 22–1, ki obsega zemljišča 1499/2-del, 1171/6-del, 1171/4-del, 1171/1-del, 1171/8-del, 1498-del, 1169-del;
– prostorska enota PE 22–2, ki obsega zemljišči 1169-del, 1499/2-del;
– prostorska enota PE 22–3, ki obsega zemljišča 1169-del, 1499/2-del, 1247-del, 1251/3-del, 1251/2-del;
– prostorska enota PE 22–4, ki obsega zemljišče 1251/2-del;
– prostorska enota PE 22–5, ki obsega zemljišča 1251/2-del, 1252/2-del, 1497/3-del;
– prostorska enota PE 23–1, ki obsega zemljišča 1497/3-del, 1260/3-del, 1252/1-del, 1252/3-del, 1251/3-del, 1251/2-del, 1252/2-del;
– prostorska enota PE 23–2, ki obsega zemljišča 1497/3-del, 1252/2-del, 1251/2-del, 1252/3-del;
– prostorska enota PE 24, ki obsega zemljišča 1260/3-del, 1246/5-del, 1246/4-del, 1246/3-del, 1169-del, 1498-del, 1186/1-del;
– prostorska enota PE 25, ki obsega zemljišča 1186/1-del, 1186/2-del, 1186/3-del, 1171/5-del, 1171/7-del, 1171/1-del, 1171/6-del, 1499/2-del;
– prostorska enota C 1–1, ki obsega zemljišča 1251/2-del, 1251/3-del, 1251/1-del, 1246/4-del, 1246/3-del, 1169-del, 1496-del, 1186/1-del, 1186/2-del, 1186/3-del, 1170-del, 1171/8-del, 1169-del;
– prostorska enota C 2, ki obsega zemljišča 1170-del, 1498-del, 1169-del, 1247-del, 1251/3-del;
– prostorska enota C 3, ki obsega zemljišča 1169-del, 1498-del, 1186/1-del;
– prostorska enota C 4, ki obsega zemljišča 1171/7-del, 1186/3-del, 1170-del;
– prostorska enota C 5, ki obsega zemljišče 1169-del;
– prostorska enota C 6, ki obsega zemljišča 1169-del, 1498-del, 1170-del, 1186/2-del.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
19. člen
(etapnost gradnje)
Občinski lokacijski načrt se izvaja etapno z izgradnjo posameznih prostorskih enot. V prostorskih enotah je dopustna delitev gradnje na več faz, razen v prostorskih enotah s strnjeno zazidavo PE 8, PE 9 in del PE 10, kjer je izgradnja stavbnih nizov (nosilna konstrukcija, fasade in streha stavbe, zunanja ureditev, ograje na parcelnih mejah) in prometno komunalna ureditev v eni fazi.
Površine za gradnjo v kasnejših fazah so do izgradnje urejene kot travnate zelenice ali asfaltirane in tlakovane manipulacijske površine.
20. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja objektov v vplivnem območju.
Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča ne bo poseglo na zemljišča zunaj ureditvenega območja.
Investitorji so sočasno z izgradnjo objektov dolžni zagotoviti gradnjo novih oziroma prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno delovanje obstoječih objektov v času med in po gradnji.
Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.
21. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Tlorisni gabariti objekta:
Spremembe tlorisnih gabaritov so dopustne v okviru GM in GL in ob upoštevanju omejitev za izrabo gradbene parcele.
Višinski gabarit objekta:
Odstopanja so lahko do 2,0 m samo za potrebe tehnoloških naprav (ventilacije, dimniki, sončne celice).
Višinska regulacija terena:
Odstopanja so lahko do ± 0,2 m. Kote pritličij objektov so dopustne najmanj 0,50 m nad nivojem stoletne povratne vode (Q100), kote zunanjih površin objektov in javnih prometnih površin so dopustne najmanj 0,30 m nad nivojem stoletne povratne vode.
Namembnosti objekta:
Spremembe namembnosti ali predvidene dejavnosti so dopustne v okviru osnovnih namembnosti in dejavnosti v PE.
Začasne ureditve
Do dokončanja postopkov pridobivanja zemljišč na javnih ali skupnih površinah območja se lahko predvidijo začasne prometne, komunalne in energetske ureditve.
IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
22. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti občinskega lokacijskega načrta)
Po izvedbi z občinskim lokacijskim načrtom predvidene ureditve je v prostorskih enotah od PE 1 do PE 21 dopustno:
– sprememba namembnosti objekta v okviru predvidenih osnovnih dejavnosti v PE,
– investicijsko–vzdrževalna dela in gradnje enostavnih objektov iz 11. člena tega odloka,
– novogradnje in nadomestne gradnje obstoječih objektov, rekonstrukcije ter odstranitve objektov,
– spremembe tlorisnih gabaritov so dopustne v okviru GM in GL z upoštevanjem omejitev za izrabo gradbene parcele.
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati splošna določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Ig oznaka 6E (Silvaprodukt).
X. KONČNE DOLOČBE
23. člen
(vpogled občinskega lokacijskega načrta)
Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled pri:
– Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostava Vič,
– pristojni inšpekcijski službi.
Priloga Spis postopka priprave in sprejemanja akta je stalno na vpogled na Občini Ig.
24. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505/005/2007
Ig, dne 22. avgusta 2007
Župan
Občine Ig
Janez Cimperman l.r.

AAA Zlata odličnost