Uradni list

Številka 72
Uradni list RS, št. 72/2007 z dne 10. 8. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 72/2007 z dne 10. 8. 2007

Kazalo

3959. Odlok o istovetnostnih simbolih Občine Sveti Tomaž, stran 10410.

Na podlagi 10. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 UPB) in na podlagi 23. člena Statuta Občine Sveti Tomaž (Ur. Vestnik Občine Ormož, št. 7/07) je Občinski svet Občine Sveti Tomaž na 6. redni seji dne 15. 6. 2007 sprejel
O D L O K
o istovetnostnih simbolih Občine Sveti Tomaž
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Sveti Tomaž ima svoj grb, zastavo, potrditvene prvine (štampiljke, žig in pečat) ter občinski praznik.
Istovetnostni simboli občine predstavljajo in označujejo pripadnost Občini Sveti Tomaž.
Simboli se uporabljajo v skladu z določbami tega odloka, njihova uporaba ne sme škodovati ugledu in dostojanstvu Občine Sveti Tomaž.
2. člen
Izvirniki istovetnostnih simbolov se hranijo:
– v HVS registru (Heraldično veksilološki in sigilografski register) pod nadzorom Arhiva Slovenije,
– v registru »Heraldika« d.o.o., ki je skupen za HV društvo »Herold«, ki sta simbole ustvarila,
– v arhivu Občine Sveti Tomaž.
3. člen
Simbolov se ne sme avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako ne zavarovati ali uporabljati kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga in storitev. Kot izjemno pa so simboli avtorsko zavarovani pred nedovoljenimi posegi v njihovo vsebino in videz po ustanovi (Heraldika d.o.o.) oziroma osebi, ki je simbole ustvarila.
4. člen
Za pravilno uporabo simbolov in pravilno izvajanje tega odloka je odgovoren direktor občinske uprave, ki daje potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izvaja odločbe o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih odločb, ter opravlja druga strokovno administrativna opravila.
5. člen
Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe. Tehnična dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike (ofset tisk, sito tisk, pero risba ali druge vrste tiska, suha tehnika, vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado. Če gre za označbo prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba simbolov.
Prosilec mora dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena predložiti pri občinski upravi Občine Sveti Tomaž v dveh izvodih. Tiskane materiale, ki vsebujejo istovetnostne simbole občine ali dele le-teh, mora prosilec predložiti vodstvu občine na vpogled še pred distribucijo.
6. člen
V odločbi, s katero se dovoljuje uporaba simbolov, se določijo pogoji, s katerimi se dovoljuje uporaba samo za določen namen ter na določen rok do katerega je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje lahko izdajatelj odločbe prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, navedenih v odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali, če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine.
O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča župan občine.
7. člen
Gospodarske družbe, zavodi, društva, ustanove in druge pravne osebe, ter samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sedež v Občini Sveti Tomaž, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba simbolov oziroma njihovih atributov v okviru njihove dejavnosti in to:
1. v njihovi firmi oziroma podjetju,
2. v njihovem zaščitnem znaku (kot tisk in kot aplikacije na raznovrstnih osnovah, samostojni bedžih, našitkih na oblačilih ...),
3. v obliki brošur in spominkov (v kulturi in turizmu),
4. v tiskanih in zvočnih izvedbah tako za kulturne in prosvetne namene, kot v ekonomsko propagandnih namenih v sredstvih javnega obveščanja.
O pomembnosti, časovnem veku, ter o pogojih uporabe simbolov v zgoraj navedenih primerih odloča direktor občinske uprave.
Uporaba simbola (grba) Občine Sveti Tomaž v njegovi celoti, se dovoljuje izjemoma samo tistim ustanovam, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje posebnih nalog iz pristojnosti občine.
II. GRB
8. člen
Opis grba – splošno: grb Občine Sveti Tomaž je upodobljen na modrem ščitu poznogotskega stila, v katerem je zlatookvirjeno odprto; v odprtini okna je na srebrnem ozadju zelen polkrožen hrib, v njem pa zlata in razprta kostanjeva ježica z dvema zlatima listoma spodaj, v kateri so vidni trije rdeči plodovi; pod oknom lebdita v horizontali dve odprti srebrni knjigi.
Blazon: Grb Občine Sveti Tomaž je upodobljen na modrem ščitu poznogotskega stila sanitske oblike.
V ščitu je navznoter odprto zlatookverjino okno, v katerega srebrni odprtini je videti polkrožno kopasti zeleni hrib; v hribu je pokončno postavljena razprta zlata kostanjeva ježica (castanea sativa), ki jo spodaj spremljata dva zlata kostanjeva lista; v ježici so vidni trije rdeči kostanjevi plodovi; na modrini pod oknom lebdita v horizontalo položeni dve srebrni odprti knjigi, postavljeni v vertikalo druga nad drugo; zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras.
Upodobitev grba v narisu, črno-belem odtisu, v povečani miniaturi pečatne grafike, v heraldični šrafuri in v barvah skupaj z barvnimi kodami v prilogi, so sestavni del mape »dos« z občinsko istovetnostno simboliko, ki je priloga tega odloka.
9. člen
Grb občine se uporablja:
V potrditvenih prvinah ter v vseh oznakah občinskih organov na območju Občine Sveti Tomaž.
V prostorih in na poslopju sedeža občine, na sejah občinskega sveta, na listinah, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene namene uporablja župan Občine Sveti Tomaž oziroma za predstavljanje po občini pooblaščene osebe.
Z grbovnim okrasjem okrašen grb se uporablja ob svečanih priložnostih, grb z grbovnim okrasjem se lahko uporablja na vseh uradnih priznanjih občine, kot so to plakete, tabelna priznanja, figuralne plastike (kipci) itd.
V drugih primerih pod pogoji tega odloka.
10. člen
Grb občine se lahko uporablja: ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se občina predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih shodov.
11. člen
Ko se grb uporablja poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani. Izjemoma sme biti na desni strani grba druge slovenske občine ali grba tuje države oziroma občine, kadar se ta grb uporablja ob uradnem obisku predstavnikov zgoraj imenovanih institucij.
Ko se grb uporablja z več drugimi grbi oziroma znaki, je praviloma:
1. v sredini kroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu,
2. v sredini polkroga – kadar so grbi razvrščeni v polkrogu,
3. na čelu kolone – kadar so grbi in znaki razvrščeni v koloni,
4. na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani – kadar so grbi in znaki razvrščeni v vrsto,
5. na čelu skupine – kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine.
Ko se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije se uporablja po določilih zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije, ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94, v nadaljevanju: zakon).
12. člen
Grba ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan obledelih barv ali kako drugače neprimeren za uporabo, ki mora biti prilagojena normam o javnem redu tako, da ne krni ugleda Občine Sveti Tomaž.
III. ZASTAVA
13. člen
Opis zastave, splošno: Zastava Občine Sveti Tomaž je modra z belo sredinsko, v sredini zastavine rute prekinjeno progo, kjer stoji atribut iz občinskega grba: dve beli, v vertikalni niz postavljeni odprti knjigi.
Opis: modro-bela zastava Občine Sveti Tomaž je pravokotne oblike, razmerje njene višine »v« proti njeni dolžini »l« je ena proti dve celi in pet desetin, oziroma (1 : 2,5).
Kroj zastavine tvorijo trije namišljeni deli zastavine rute, od katerih sta prvi in tretji (končni) del tretjinsko deljena na modro-belo-modro vodoravno progo in torej enaka; modre proge prvega in končnega dela se zlivajo v sredinski, barvno enaki modri kvadrat rute, da tako tvorijo celoto zastave; med zgornjo in spodnjo modro progo prvega in tretjega dela rute leži po en vložek bele proge; v njunem presledku v sredinskem kvadratu rute stoji atribut iz občinskega grba; dve normalno postavljeni odprti knjigi, lebdeči v vertikalnem nizu.
Skupna višina atributa, ki ga sestavlja niz dveh odprtih knjig, mora presegati sedemdeset odstotkov (70%) višine zastavine rute in ne sme presegati osemdedeset odstotkov (80%) iste višine.
Detajlni prikaz razmerij zastavinih polj in kode njenih barv so sestavni del mape dos z občinsko simboliko, ki je priloga tega odloka.
14. člen
Horizontalna oblika zastave je tista, na kateri je na vodoravno izobešeni (položeni) zastavini ruti atribut predstavljen tako, da lebdita odprti knjigi v vertikalnem nizu, druga nad drugo.
Horizontalno zastavino ruto izvešamo na vertikalni drog oziroma njegovo sidrno vrv. Drog je lahko tudi nagnjen, vendar kot med drogom in ravnino (horizontalo) ne sme biti manjši od 45 kotnih stopinj. Če je zastavina ruta horizontalne zastave napeta ali pripeta poševno, prostorski kot med njenim spodnjim robom in ravnino (horizontalo) ne sme biti večji od 45 kotnih stopinj.
Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno izvešeni zastavini ruti, atribut predstavljen tako, da lebdita v vertikalni niz postavljeni odprti knjigi na modrini prekinitve bele, vertikalne proge.
Atribut na vertikalni zastavini ruti ima identični položaj kot ga ima na horizontalni zastavini ruti.
15. člen
Uporaba zastave: zastava se izvesi:
1. ob prazniku občine,
2. ob jubilejih, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega pomena, komemoracijah …
3. ob obisku uradnih delegacij mednarodnih in domačih organizacij in lokalnih skupnosti,
4. ob drugih podobnih priložnostih.
V primerih navedenih v drugi točki tega člena se zastava izvesi na poslopjih, javnih zgradbah oziroma mestih, kjer je prireditev.
Župan občine lahko odredi, da se zastava občine izvesi tudi na drugih zgradbah, zlasti ob slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine, slovesni ali kulturni prireditvi, pomembni za občino ali kadar predstavniki občine sprejemajo in gostijo uradne obiske.
Zastava občine se izvesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze; v primeru žalovanja pa se zastava izvesi in nato spusti na pol droga.
Zastava se lahko izvesi tudi ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije na način, ki ga določa zakon.
Zastave se izvesijo v času praznikov in prireditev navedenih v 14. členu tega odloka in se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bile izvešene.
Zastava Občine Sveti Tomaž je stalno izvešena na občinskem poslopju.
16. člen
Način uporabe zastave Občine Sveti Tomaž v različnih priložnostih in primerih, je analogen načinu izpostavljanja grba občine, obravnavanega v 11. členu tega odloka.
Ko je zastava izvešena skupaj z dvema ali več zastavami (lahko tudi na prekrižanih drogovih), mora biti, gledano od spredaj, drog z zastavo Občine Sveti Tomaž (oziroma vrh droga z zastavo) postavljen na desno pred druge zastave.
Določbe o izvešanju veljajo le za izvešanje zastav na območju Občine Sv. Tomaž.
Ko se zastava izveša skupaj z zastavo Slovenije, veljajo za način izvešanja določbe zakona.
17. člen
Zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali umazana, ter na način, ki je v nasprotju z javnim redom ali tako, da krši ugled Občine Sveti Tomaž.
IV. POTRDITVENE PRVINE (ŽIGI)
18. člen
Občinske štampiljke so izdelane po ustreznem državnem predpisu: so okrogle oblike z dvojno zunanjo obrobo premera 35 mm, v okviru katerih je v zgornjem polkrogu v pisavi »times« izpisano ime »OBČINA SVETI TOMAŽ«, v spodnjem polkrogu pa geslo štampiljke v enaki oziroma manjši velikosti od imena v isti štampiljki. Med obema napisoma stoji ločilno znamenje – vinjeta tipografskega cveta. V sredini štampiljke je upodobljen grb Občine Sveti Tomaž.
19. člen
Od potrditvenih prvin ima Občina Sveti Tomaž »velike« štampiljke z naslednjimi gesli:
– Občina Sveti Tomaž,                     (premer 35 mm)
– Občina Sveti Tomaž uprava                   - ” ” -
– Občina Sveti Tomaž župan                    - ” ” -
– Občina Sveti Tomaž občinski svet,           - ” ” -
– Občina Sveti Tomaž občinska volilna         - ” ” -
komisija,
– Občina Sveti Tomaž nadzorni odbor,          - ” ” -
– Občina Sveti Tomaž župan                (premer 25 mm)
– Občina Sveti Tomaž                      (premer 20 mm)
– Občina Sveti Tomaž                  (pravokotna 22 x 68 mm)
(identifikacijska)
– Občina Sveti Tomaž                    (pravokotna 20 x 65
(informativna)                                 mm).
20. člen
Uporabo in hrambo občinskih štampiljk določi župan s posebnim aktom.
V. NADZOR NAD ISTOVETNOSTNIMI SIMBOLI
21. člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje direktor občinske uprave občine in inšpekcijske službe.
VI. OBČINSKA PRIZNANJA
22. člen
Občina Sveti Tomaž podeljuje naslednje priznanje:
1. – »Častni občan«, ima pomen priznanja za življenjsko delo posameznika.
2. – »Zahvalna listina«, ima pomen zahvale in priznanja za dolgoletno uspešno delo oziroma enkratno delo posebnega značaja, na različnih področjih.
3. – »Priznanje Občine Sveti Tomaž«, ima pomen priznanja za dosežke v zadnjem letu dni.
4. – »Zlata plaketa Občine Sveti Tomaž«, ima pomen priznanja za pomembne enkratne dosežke v zadnjem letu dni, na različnih področjih ustvarjalnosti.
5. – »Priznanje župana Občine Sveti Tomaž«, ima pomen osebnega priznanja za dosežke na kulturno-prosvetnem, gospodarskem, zdravstvenem in drugih področjih ustvarjalnosti v obdobju zadnjega leta.
23. člen
Kandidate za 1., 2., 3. in 4. stopnjo priznanja lahko predlagajo občani posamezniki ali pa tudi skupine občanov. Kandidate za 5. stopnjo priznanja lahko izbere župan po lastni presoji.
24. člen
O podelitvi priznanj 1., 2., 3. in 4. stopnje odloča Občinski svet, na predlog komisije za priznanja in nagrade. Praviloma se priznanja podeljujejo ob občinskem prazniku oziroma drugih svečanostih ali jubilejih posameznih društev ali organizacij. Vsa priznanja se vpisujejo v posebno evidenco-register (»rdeči register«), ki vsebuje naslednje podatke:
– zaporedno številko vpisa,
– vrsta priznanja,
– podatke o predlagatelju,
– podatke o prejemniku,
– podatke o sklepu občinskega sveta,
– kratek povzetek sklepa o podelitvi priznanja,
– kraj in datum vročitve priznanja.
25. člen
Najvišje častno priznanje Občine Sveti Tomaž je »častni občan«. Listina je priznanje posamezniku za njegovo življenjsko delo. Podeljuje se jo za tiste trajne dosežke na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali še na katerem drugem področju dela posamezniku, ki je s svojim delovanjem tako prispeval k razvoju, ugledu in uveljavitvi Občine Sveti Tomaž, da ima to trajni pomen. Priznanje »častni občan« se lahko podeli tudi drugemu občanu ali tujcu, vendar največ po en primer na leto.
Imenovano priznanje obsega umetniško izdelano listino v velikosti F = (najmanj) A3, na kateri je besedilo sklepa, s katerim je priznanje podeljeno. Krasi pa jo grb občine, lahko tudi zastava občine ter štampiljka, oziroma pečat občine. Priznanje »častni občan« naj bo namenu primerno uokvirjeno.
26. člen
Drugo najvišje občinsko priznanje je »zahvalna listina«, ki se podeljuje kot znak priznanja in zahvale za dolgoletno uspešno delo ali pa tudi enkratno uspešno delo posebnega značaja na različnih področjih na območju Občine Sveti Tomaž. Tudi ta, kakor vse druge listine vsebujejo občinsko simboliko (grb, zastavo, štampiljko).
27. člen
Tretje najvišje občinsko priznanje je »priznanje Občine Sveti Tomaž«. Ta listina se podeljuje tistim posameznikom ali skupini ljudi, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih ustvarjalnosti dela v obdobju zadnjega leta. Priznanje naj ima značaj vzpodbude občanom ali tudi tujcem za takšno nadaljnje tvorno delo, ki ima poseben pomen za razvoj in napredek Občine Sveti Tomaž.
Ta priznanja vsebujejo utemeljitev sklepa s katerim je priznanje podeljeno. Listino krasi občinski grb, zastavo, štampiljko ali pa pečatom, izdelano so umetniško na F = A4 in so namenu primerno uokvirjena. Podeljujejo se vsako leto, vendar v največ 2 primerih.
28. člen
»Zlata plaketa Občine Sveti Tomaž« ima pomen priznanja za enkratne pomembne dosežke na že v zgoraj imenovanih področjih. Zlata plaketa je pozlačena barvna kovinska plošča z natisnjenim ali vgraviranim besedilom utemeljitve s katero je bila podeljena ter z Občinskim grbom na njeni sredini. Nje velikost je 25 x 25 cm, preda se jo položeno v posebni šatulji, spremlja jo odločba o priznanju (v posebni ali priložnostni mapi). Zlato plaketo lahko prejmejo posamezniki, skupine občanov ali pravne osebe, podeli se lahko vsako leto, izjemoma največ v treh primerih.
29. člen
»Priznanje županje – župana Občine Sveti Tomaž« ima pomen osebnega priznanja in pohvale po prvem človeku v občini. Podeljuje se posameznikom, mlajšim občanom, v posebnih primerih tudi ostalim, bodisi na letnem prazniku, bodisi priložnostno.
Priznanje obsega pozlačeno priponko z občinskim grbom, podobno priponkam občinskih svetnikov, le z drugačno osnovo in drugačnim napisom. Izroča se ga v za to primerni šatulji, spremlja ga listina z zapisom o priznanju – pohvali župana. Kot dodatek k temu priznanju se lahko izroči še knjižno darilo s posvetilom župana prejemniku. Priznanje se lahko podeljuje vsako leto, vendar le izjemoma v največ treh primerih.
Vsa priznanja se izročajo skupaj s spremno mapo (F = A 4), ki vsebuje barvno pomanjšavo listine ter odločbo o priznanju za kandidata.
VII. PRIPONKE (»BEDŽI«) OBČINSKIH SVETNIKOV IN USLUŽBENCEV TER ŽUPANSKA VERIGA
30. člen
Ob privzemu občinskih istovetnostnih simbolov, prejmejo svetnice oziroma svetniki posebne priponke z občinskim grbom in napisom funkcije na prvi strani ter z vgraviranim imenom nosilca priponke ter letnicami mandata na zadnji strani. Priponke so pozlačene, njihova velikost (višina) pa je od največje (županove), visoke 72 mm, do najmanjše (občinski uslužbenc) visoke 62 mm.
31. člen
Vse priponke: županova, svetniške ter uslužbenske (razen priponka občinskega inšpektorja), postanejo ob privzemu trajna last prejemnika oziroma nosilca priponke.
32. člen
Občinski svet odloča o uvedbi županske verige, kot simbola županske časti. Predmetno je županska veriga bolj ali manj dragocena, iz srebrne ali zlate kovine umetelno skovana in pletena okrasna veriga, ki je položena županji oziroma županu preko ramen tako, da je speta na hrbtni strani, na prsih pa jo spenja kolajna z napisom »župan« in imenom občine ter z občinskim grbom v barvah.
Pojmovno je županska veriga:
– simbol zaupanja občanov v izvoljeno osebo županje oziroma župana;
– simbol zaupanja občinstva v vodstvo občine, ki jo županja – župan zastopa in predstavlja;
– simbol županove odgovornosti svojemu občinstvu;
– simbol županove odgovornosti višjim državnoupravnim strukturam;
– simbol županske časti.
33. člen
V naši državni ureditvi podeljuje svojemu županu ta simbol časti – občinstvo, sama izročitev pa je zadeva protokola.
Županska veriga je prehodnega značaja in ob primopredaji županske funkcije protokolarni predmet.
34. člen
Uporaba: županova dolžnost je, da odet z župansko verigo nastopa na vseh svečanostih občinskega, medobčinskega, regijskega, državnega in meddržavnega pomena, posebno kadar gre za nastope, kjer je župan dolžan predstavljati svojo skupnost in zastaviti svoja stališča.
V občinskem merilu so to naslednje priložnosti: slavnostne občinske seje, posvetne in cerkvene svečanosti, proslave kot npr. napovedi, začetki in končanja javnih del ne glede na številčno prisotnost funkcionarjev ter občinstva.
V medobčinskem, regijskem in državnem merilu je župan dolžan s simbolom svoje časti ovrednotiti predvsem svečani čas nekega dejanja. Ko vrhunec svečanosti preide v družabni del prireditve, lahko župan svoj simbol – verigo odloži v etui in odda v hrambo, obvezno pa obdrži svoj drugi redni znak župana, župansko priponko.
Tako kot župan naj tudi občinski svetniki in uslužbenci občine, zaradi gostov in občinstva, svoje priponke nosijo častno ves čas svoje prisotnosti na prireditvah.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
35. člen
Z denarno kaznijo 400 € se kaznuje za prekršek pravna oseba v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki:
1. uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom ali tako, da kvari ugled Občine Sveti Tomaž,
2. uporablja simbole brez dovoljenja,
3. uporablja simbole, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo.
Z denarno kaznijo 200 € se kaznuje odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 200 € se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
IX. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
36. člen
Pravne in fizične osebe, ki v svoji dejavnosti uporabljajo dosedanje različne upodobitve simbola Občine Sveti Tomaž, morajo v roku enega leta videz in uporabo simbola prilagoditi določilom tega odloka.
37. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 033-0006/2007
Sveti Tomaž, dne 15. junija 2007
Župan
Občine Sveti Tomaž
Mirko Cvetko l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti