Uradni list

Številka 43
Uradni list RS, št. 43/2007 z dne 18. 5. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 43/2007 z dne 18. 5. 2007

Kazalo

2409. Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih voda na območju Občine Velika Polana, stran 6078.

Na podlagi 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 3. in 26. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4) in 15. člena Statuta Občine Velika Polana (Uradni list RS, št. 44/99) je Občinski svet Občine Velika Polana na 6. seji dne 20. 4. 2007 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju odpadnih voda na območju Občine Velika Polana
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se za območje Občine Velika Polana določajo pogoji in načini za:
– odvajanje in čiščenje komunalnih in tehnoloških odpadnih voda,
– načrtovanje javne kanalizacije,
– priključevanje na javno kanalizacijo,
– odvajanje odpadnih voda v javno kanalizacijo,
– uporabo javne kanalizacije,
– merjenje kakovosti in količin odpadnih voda,
– odmero in obračun stroškov za uporabo javne kanalizacije,
– plačilo prispevkov in drugih pristojbin ter
– pravice in obveznosti upravljalca in uporabnikov.
Ta odlok določa tudi postopke zoper njegove kršitelje.
2. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
Uporabnik javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je vsaka fizična in pravna oseba, ki je lastnica objekta ali zemljišča, kjer nastajajo odpadne vode in odtekajo v javno kanalizacijo.
Javna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami je kanalizacijsko omrežje, ki ga uporabljata najmanj dva uporabnika in je kot tehnološka celota namenjena za odvajanje odpadnih voda.
Nevarne snovi v odpadni vodi so tiste snovi ali kemijske spojine, ki so kot take določene v predpisih, povzročajo škodo na javni kanalizaciji, delujejo škodljivo na čiščenje odpadnih voda, škodujejo biološkim združbam v kanalizacijskem sprejemniku in povzročajo, da odvečen mulj ne ustreza lastnostim po uredbah pristojnega ministrstva.
Odpadna voda je voda, ki se po uporabi odvaja v javno kanalizacijo in ki po kvaliteti ustreza zakonskim predpisom o odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi njene uporabe v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, umivanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna odpadni vodi iz gospodinjstev.
Tehnološka odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji, kmetijstvu ter v obrti in obrti podobnih gospodarskih dejavnostih in po nastanku ter sestavi ni podobna komunalni odpadni vodi. Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes le-te s komunalno odpadno ali padavinsko vodo ali z obema, če se tako pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo.
Kanal je cevovod z opremo, ki je zgrajen po posebnih tehnoloških predpisih skladno s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji (v nadaljevanju: tehnični pravilnik) in drugimi določbami in je kot tehnološka celota namenjen za transport odpadnih voda.
Čistilna naprava je objekt z opremo, ki je zgrajena za čiščenje odpadnih voda.
Čistilna naprava za predčiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki jo je zgradil za popolno ali delno izločanje nevarnih snovi, ki bi v javni kanalizaciji poslabševale lastnosti odpadnih voda, tako pa so primerne za izpust v javno kanalizacijo.
Merilno mesto je poseben objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količine in kakovosti odpadnih voda.
Vsi drugi strokovni izrazi so podrobneje opisani v tehničnem pravilniku.
3. člen
Izbira izvajalca javne službe za odvajanje in čiščenje odpadnih voda je opredeljena v Odloku o gospodarskih javnih službah v Občini Velika Polana (Uradni list RS, št. 24/03).
II. GRADNJA JAVNE KANALIZACIJE
4. člen
Koncept izgradnje javne kanalizacije predlaga župan, načrt razvoja, širjenja, posodabljanja in sanacije pa izbrani izvajalec javne službe, oboje pa sprejema občinski svet, ki na predlog župana določi tudi izvajalca investicij v javno kanalizacijo. Načrt javne kanalizacije mora biti usklajen z urbanističnim načrtom naselij in v skladu s tehničnim pravilnikom.
5. člen
Izgrajena javna kanalizacija je gospodarska infrastruktura v lasti občine kot javna dobrina skupne komunalne rabe.
6. člen
Gradbena dela na javni kanalizaciji lahko vrši fizična ali pravna oseba z ustrezno registracijo in strokovno usposobljenostjo. Kdor se s spojnim kanalom želi priključiti na javno kanalizacijo, mora to sporočiti izvajalcu javne službe vsaj osem dni pred nameravano priključitvijo, da jo ta ima možnost nadzorovati.
7. člen
Izvajalec investicij v javno kanalizacijo mora izvajalcu javne službe predložiti projekt izvedenih del v enem mesecu po pridobitvi uporabnega dovoljenja oziroma v treh mesecih po zgraditvi objektov.
8. člen
Fizične in pravne osebe morajo za dela v bližini javne kanalizacije pridobiti soglasje izvajalca javne službe ter mu povrniti v zvezi s tem nastale stroške in poskrbeti, da javna kanalizacija ostane nepoškodovana, v primeru poškodb pa vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso škodo, tudi tisto, ki bi morebiti nastala tudi zaradi prekinitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Na javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati objektov, ki bi na njej lahko povzročali škodo ali ovirali njeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje.
9. člen
Javna kanalizacija z objekti in napravami mora biti vedno dostopna izvajalcu javne službe, tudi če poteka po privatnih zemljiščih, kakor tudi dostop do spojnega kanala. Če kdo takšen dostop ovira, je dolžan povrniti morebitno nastalo škodo zaradi oviranja.
Tudi izvajalec javne službe mora lastniku zemljišča povrniti morebitno nastalo škodo, ki jo povzroči na njegovem zemljišču pri svojih posegih na javni kanalizaciji.
III. VAROVANJE IN RAZVOJ JAVNE KANALIZACIJE
10. člen
Izvajalec javne službe je na javni kanalizaciji dolžan izvajati ukrepe, ki prispevajo k njenemu varovanju pred poškodbami, in druge posege, ki so predvideni s tem odlokom, tehničnim pravilnikom in drugimi predpisi.
Spojna mesta oziroma lokacije priključkov (spojnih kanalov) na javno kanalizacijo na zahtevo bodočih uporabnikov določa in označuje izvajalec javne službe. Le-ta na izpostavljenih mestih tudi postavlja opozorila in označbe lege javne kanalizacije v bran pred morebitnimi poškodbami.
11. člen
Javna kanalizacija ima varovalne pasove, predpisane odmike, omejitve in prepovedi, ki so obvezne za vse subjekte. Le-ti za posege v te pasove, ki so določeni v tehničnem pravilniku, morajo pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
12. člen
Investitor ali izdelovalec dokumentacije morata zahtevati od izvajalca javne službe programske in tehnične smernice za izdelavo prostorske izvedbene in projektne dokumentacije za razvojne komplekse in objekte.
13. člen
Na območjih, kjer je že zgrajena javna kanalizacija ali se gradnja javne kanalizacije načrtuje, je v postopkih izdelave dokumentacije za vse posege v prostor treba pridobiti soglasje izvajalca javne službe. Soglasje mora vsebovati pogoje, ki zadevajo javno kanalizacijo, pogoje in usmeritve glede možnosti priključevanja na javno kanalizacijo in druge usmeritve in pogoje, ki jih mora izpolniti investitor objekta. Če pristojne inšpekcijske službe zahtevajo posebne ali dodatne postopke čiščenja, mora uporabnik predložiti izvajalcu javne službe tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s predpisi o varstvu okolja, in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.
14. člen
Izvajalec javne službe je dolžan v skladu z zakonom voditi kataster javne kanalizacije.
IV. PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACIJO
15. člen
Lastnik objekta, v katerem nastajajo odpadne vode, se je dolžan priključiti na javno kanalizacijo, vendar šele na podlagi soglasja, ki mu ga na njegovo vlogo izda izvajalec javne službe po plačilu pristojbin v skladu s pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije (v nadaljevanju: pravilnik), ki jih mora poravnati uporabnik pred priključitvijo na javno kanalizacijo.
Priključek na javno kanalizacijo mora biti omogočen vsakemu objektu na območju, na katerem z javno kanalizacijo upravlja izvajalec javne službe. Če priključek objekta na javno kanalizacijo ni mogoč, predpiše izvajalec javne službe drugačen način odvajanja odpadnih voda iz objekta.
16. člen
Na območju, kjer je zgrajena, se gradi ali rekonstruira javna kanalizacija, je priključitev na javno kanalizacijo obvezna na podlagi predpisov o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda. Izvajalec javne službe mora v tridesetih dneh po končani gradnji obvestiti lastnike objektov, da je priključitev njihove notranje kanalizacije na javno kanalizacijo obvezna in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za kanalski priključek. Lastniki in upravljalci zgradb so dolžni poskrbeti za priključitev svojih objektov na javno kanalizacijo najpozneje v šestih mesecih od dne, ko bo za novozgrajeno javno kanalizacijo pridobljeno uporabno dovoljenje.
17. člen
Za priključitev na javno kanalizacijo mora bodoči uporabnik javne kanalizacije izpolniti prijavo, kateri mora predložiti dokumente, ki so določeni v tehničnem pravilniku.
18. člen
Soglasje za kanalski priključek in potrdilo o registraciji kanalskega priključka sta listini, s katerima uporabnik ureja odnose z izvajalcem javne službe. Izvajalec javne službe izdaja soglasje za kanalski priključek na podlagi tehničnega pravilnika. Izvajalec javne službe je dolžan izdati soglasje za kanalski priključek na javno kanalizacijo, kadar uporabnik to zahteva in ko so izpolnjene vse določbe tega odloka, pravilnikov in drugih predpisov.
Vse nejasnosti in tehnične podrobnosti morata uporabnik in izvajalec javne službe uskladiti pred izdajo soglasja za kanalski priključek. Rok za izdajo soglasja za kanalski priključek za stanovanjske in poslovne uporabnike je največ 30 dni od vročitve popolne vloge. Izvajalec javne službe soglasje lahko odkloni, če bodoči uporabnik nima poravnanih vseh obveznosti do izvajalca javne službe.
19. člen
Izvajalec javne službe izdaja soglasja:
– k prostorskim izvedbenim aktom,
– k lokacijski dokumentaciji,
– k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– k vlogi za uporabno dovoljenje,
– k vlogi za začasen priključek,
– za priključitev na javno kanalizacijo,
– za vse posege v prostor, kjer so objekti javne kanalizacije,
– za posege v varstvene pasove vodnih virov.
Izvajalec javne službe sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.
20. člen
Investitor predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena dokumentacijo, ki je predpisana v tehničnem pravilniku. Izvajalec javne službe mora ob vložitvi vloge, najkasneje pa v roku 8 dni, obvestiti uporabnika, če je vloga nepopolna.
21. člen
Lastnik zemljišča je dolžan dovoliti prekop preko svoje parcele v primerih, ko tehnično ni možno priključnega kanala narediti drugje. Za morebitno povzročeno škodo je investitor dolžan plačati odškodnino. Investitor mora v primeru, ko ima možnost, da se priključi na spojni kanal, pridobiti soglasje lastnika spojnega kanala. V tem primeru mora biti spojni kanal zgrajen v skladu s tehničnimi predpisi za gradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja.
22. člen
Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo oziroma pred povečanjem obstoječe priključne moči mora bodoči uporabnik plačati predpisane pristojbine. Pogoje za priključitev in višino pristojbin določi izvajalec javne službe po merilih, ki so določena v tehničnem pravilniku in pravilniku o določitvi cene za uporabo javne kanalizacije. O tem skleneta bodoči uporabnik in izvajalec javne službe posebno pogodbo. Zbrana sredstva iz naslova prispevkov je izvajalec javne službe po predhodni potrditvi letnega programa, dolžan uporabiti za razvoj, izgradnjo in obnovo javne kanalizacije.
23. člen
Neposredno priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo izvede na stroške investitorja oziroma bodočega uporabnika izvajalec javne službe. Praviloma ima vsaka zgradba en spojni kanal oziroma en priključek na javno kanalizacijo. Lastnik notranje kanalizacije ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov po svoji notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe opravi v skladu s tehničnim pravilnikom pregled notranje hišne kanalizacije pred priklopom na javno kanalizacijsko omrežje.
24. člen
Na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija s čistilno napravo in je na njo možno priključiti objekt, ni dovoljeno graditi greznic. Objekte, ki jih tehnično ni možno priključiti na javno kanalizacijo in imajo zgrajene greznice z uporabnim dovoljenjem, morajo uporabniki obvezno prazniti z odvozom na čistilno napravo.
25. člen
Izvajalec javne službe lahko zavrne izdajo soglasja za priključitev oziroma neposredno priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo zlasti v naslednjih primerih:
– če je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih voda,
– če odpadne vode vsebujejo take snovi, ki jih ne bi bilo mogoče mehansko in biološko očistiti oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju s predpisi,
– če je spojni kanal zgrajen tehnično nepravilno oziroma nekvalitetno,
– če notranja kanalizacija uporabnika ne ustreza zahtevam tehničnega pravilnika.
Izvajalec javne službe zavrne izdajo soglasja za priključek na javno kanalizacijo, če je analiza industrijske odpadne vode pristojnega zavoda v nasprotju s predpisi.
Če izvajalec javne službe zavrne izdajo soglasja za kanalski priključek, se uporabnik lahko pritoži na pristojni organ.
26. člen
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča na predlog lastnika objekta le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek odjavi lastnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred začetkom rušenja. Izvajalec javne službe po odjavi izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov. Izvajalec javne službe si pridržuje pravico, da iz strokovnih razlogov ukine priključek.
V. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE V UPRAVLJANJE
27. člen
Izvajalec javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave javne kanalizacije v last občine, ki preda to kanalizacijo v upravljanje izvajalcu javne službe. Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v last in upravljanje morajo biti izpolnjeni predvsem naslednji pogoji:
1. kanalizacijska mreža in naprave morajo imeti zlasti naslednjo dokumentacijo: PID-projekt izvedenih del, uporabno dovoljenje, geodetski posnetek, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja,
2. vsi merilniki morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi,
3. izračunani morajo biti stroški obratovanja kanalizacije in stroški v zvezi s prevzemom,
4. izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja odpadne vode, ki izvajalcu javne službe omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije,
5. dela na javni kanalizaciji in priključkih ter izvedba hišnih priključkov, razen zemeljskih del, morajo opraviti usposobljene pravne ali fizične osebe in s soglasjem izvajalca javne službe,
6. priključitev mora biti izvedena pred izdajo uporabnega dovoljenja; po opravljeni priključitvi izda izvajalec javne službe uporabniku ustrezno potrdilo o priključitvi,
7. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisnikom o primopredaji, kot je to navedeno v tehničnem pravilniku,
8. prevzem mora potrditi izvajalec javne službe.
VI. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE TEHNOLOŠKIH ODPADNIH VODA
28. člen
Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo iz naravnih virov v tehnološkem postopku proizvodnje, morajo imeti na spojnem kanalu pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajene naprave za predčiščenje tehnoloških odpadnih voda in merilno mesto, v katerem je mogoče meriti količino odpadnih voda in odvzemati kontrolne vzorce za določitev kvalitete odpadnih voda v skladu s predpisi. Velikost, opremo in rok zgraditve merilnega mesta določi izvajalec javne službe v skladu s tehničnim pravilnikom.
29. člen
Uporabnik sme v javno kanalizacijo odvajati samo tehnološke vode, ki so navedene v soglasju za kanalski priključek. V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev, je izvajalec javne službe dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna. Izvajalec javne službe sprejme splošne in posebne omejitve količin, sestave in lastnosti tehnoloških odpadnih voda, ki odtekajo v javno kanalizacijo, z namenom, da zagotovi nemoteno, tehnično pravilno in ekonomično obratovanje javne kanalizacije in čistilnih naprav.
VII. PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNIH VODA
30. člen
Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje odpadnih voda, in sicer tako, da se uporabniku prekine odtok iz notranje kanalizacije v javno kanalizacijo in nato dobavo vode iz javnega vodovoda v naslednjih primerih:
– če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
– če odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
– če odpadne vode prekoračijo dovoljeno količino maščob, kislin, trdnih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav.
Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika ob predhodni najavi in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje odpadnih voda, in sicer tako, da uporabniku prekine odtok iz notranje kanalizacije v javno kanalizacijo in nato dobavo vode iz javnega vodovoda v naslednjih primerih:
– če niso izpolnjeni pogoji iz soglasja za priključitev ali pa so v nasprotju z njim,
– če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka in predpisov, ki se izdajo na podlagi tega odloka,
– če objekt uporabnika nima uporabnega dovoljenja.
Odvajanje odpadnih voda se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve. Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je škoda na teh napravah nastala zaradi njegovega ravnanja, ki so jo povzročile njegove odpadne vode.
31. člen
Izvajalec javne službe ima pravico, da prekine odvajanje odpadnih voda za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno, obvestiti uporabnike ter pristojne občinske in državne organe. Izvajalec javne službe je dolžan dovoliti priključitev na javno kanalizacijo, če je uporabnik izpolnil v soglasju dane pogoje in poravnal vse obveznosti ter predložil vso dokumentacijo, in če stanje javne kanalizacije glede tehničnih normativov in standardov dovoljuje priključitev. K vlogi za priključitev mora uporabnik predložiti na vpogled načrt hišne kanalizacije. V primeru intervencije na objektih in napravah, lahko izvajalec javne službe prekine odvajanje odpadnih voda, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.
32. člen
Če uporabnik občasno ali sploh ne poravnava stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, izvajalec ukrepa v skladu z ustrezno zakonodajo.
VIII. UPORABA JAVNE KANALIZACIJE
33. člen
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati hladilne vode, vode iz površinskih vodotokov in izvirov podtalnice.
34. člen
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odlagati trdih odpadkov, ki so s predpisi o ravnanju s komunalnimi odpadki opredeljeni kot gospodinjski, industrijski ali posebni odpadki.
35. člen
Na kanalizacijo, ki je namenjena samo za odvajanje padavinskih voda, ni dopustno priključiti kanalizacije za odvajanje odpadnih voda.
36. člen
Odpadnih voda, ki niso primerne za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo pitno, hladilno ali drenažno vodo z namenom, da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti.
37. člen
Uporabniku se dovoljuje v javno kanalizacijo odvajati samo odpadne vode, ki ustrezajo predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja in predpisom o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz posameznih proizvodenj in obratov.
38. člen
Uporabniki ne smejo v javno kanalizacijo odvajati ali izlivati odpadne vode, ki vsebuje snovi v takšnih koncentracijah, da bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila poškodbe kanalov, naprav, opreme in ogrožala zdravje zaposlenega osebja,
– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– povzročala, da bi v kanalih prekomerno nastajal vodikov sulfid oziroma amoniak,
– zavirala ali porušila tehnološke operacije na čistilni napravi,
– povzročala da neposredno ali posredno prekomerno nastajanje neprijetenega vonja,
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
– vsebovala drugo snov, ki se po predpisih šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je s predpisi nad dovoljenimi mejnimi vrednostmi.
V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe povrniti stroške odprave škode.
39. člen
V javno kanalizacijo ni dopustno odvajati odpadnih voda tudi v naslednjih primerih:
– če imajo temperaturo nad 40 °C,
– če vsebujejo strupene snovi, naftne derivate ali organska topila,
– če vsebujejo brusilne snovi ali radioaktivne snovi ter vsebnost kovin,
– če imajo faktor kislosti oziroma bazičnosti raztopine (pH) pod vrednostjo 6,5 ali nad vrednostjo 9,5,
– če vsebujejo vnetljive ali eksplozivne snovi ali nevarne mikroorganizme.
Podrobnejša določila o mejnih vrednostih snovi, ki jih smejo vsebovati odpadne vode in se odvajajo v javno kanalizacijo, določa tehnični pravilnik.
IX. PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNIH VODA V PRIMERU VIŠJE SILE
40. člen
V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih voda. O tem mora obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi ukrepi za take primere.
X. MERITVE ODVAJANJA PORABLJENE VODE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA
41. člen
Lastnosti odpadnih voda se kontrolirajo z rednimi in izrednimi analizami. Redne analize se opravljajo na stroške izvajalcev javne službe. Če je izredna analiza neugodna za uporabnika, nosi stroške uporabnik. Izvajalec javne službe lahko v soglasju za kanalski priključek določi uporabniku obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Analize se izvajajo v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
42. člen
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo naravne vodne vire, odpadne vode pa odvajajo v javno kanalizacijo, morajo vgraditi vodomere v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
43. člen
Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode veljajo določbe predpisov o oskrbi s pitno vodo.
44. člen
Meritve, ki so določene v soglasju, izvaja uporabnik sam ali za to pooblaščene fizične in pravne osebe na stroške uporabnika. Izvajalec javne službe predpiše način vzorčevanja, pogostost meritev in analizne parametre. Meritve, ki so osnova za izračun čiščenja odpadnih voda, izvaja izvajalec javne službe.
45. člen
Izvajalec javne službe lahko zmanjša pogostost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da so lastnosti odpadne vode na priključku na javno kanalizacijo ustrezne, vendar ne na manj kot vsakih šest mesecev. O rezultatih meritev, ki jih s soglasjem izvaja uporabnik, je uporabnik dolžan obveščati izvajalca javne službe najmanj enkrat letno oziroma do 31. 1. tekočega leta za preteklo leto.
46. člen
Izvajalec javne službe določi pogostost meritev stopnje onesnaženosti tehnoloških odpadnih voda.
Uporabnik mora:
– izvajalcu javne službe predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta,
– v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta, pisno zaprositi izvajalca javne službe za nadzorni pregled merilnega mesta,
– voditi dnevnik obratovanja merilnega mesta,
– izvajalcu javne službe dovoliti dostop do merilnega mesta ob vsakem času brez posebnega obvestila in mu omogočiti pregled dnevnika obratovanja, odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav,
– pri odvzemu vzorcev odpadne vode ob vsakem času zagotoviti prisotnost svojega predstavnika. Če uporabnik tega ne zagotovi, je odvzem vzorcev ne glede na to veljaven.
47. člen
Uporabnik je dolžan v roku 24 ur obvestiti izvajalca javne službe o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode.
48. člen
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti izvajalca javne službe o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. Vsi stroški, povezani s sanacijo prej navedenih posledic in izvajanjem meritev, bremenijo uporabnika.
XI. OBRAČUNAVANJE STORITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA
49. člen
Odvajanje odpadnih voda so dolžni plačevati v skladu s pravilnikom in veljavnim cenikom vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
Čiščenje odpadnih voda so dolžni plačevati v skladu s pravilnikom in veljavnim cenikom vsi uporabniki, ki preko javne kanalizacije odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje odpadnih voda.
Kot osnova za obračun stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda je z vodomerom ugotovljena porabljena pitna ali tehnološka voda.
50. člen
Vira financiranja javne službe za tekoče vzdrževanje sta kanalščina in sredstva čiščenja odpadnih voda, viri za investiranje pa so:
– sredstva občinskega proračuna,
– prispevki občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– priključne in druge predpisane takse,
– dotacije in subvencije,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
51. člen
Uporabniki, pri katerih del odpadne vode nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih, ne krijejo stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ki nastajajo v kmetijstvu.
52. člen
Uporabniki, pri katerih del odpadne vode nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja na kmetijskih zemljiščih, morajo izvajalcu javne službe posredovati dokazila, da imajo na voljo dovolj lastnih oziroma najetih kmetijskih površin, na katera se lahko vnašajo živinska gnojila, skladno s predpisi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.
53. člen
Cena odvajanja in cena čiščenja odpadnih voda ter način obračuna sta podrobneje opredeljeni v pravilniku.
54. člen
Uporabniki čistilne naprave, ki pripeljejo odpadno vodo v čiščenje na čistilno napravo ob praznjenju greznic ali drugih objektov za čiščenje odpadnih voda, so dolžni plačati stroške čiščenja po ceniku.
XII. OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE IN UPORABNIKOV
55. člen
Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in izvajalca javne službe.
56. člen
Obveznosti izvajalca javne službe
Izvajalec javne službe ima pri odvajanju odpadnih voda poleg v tem odloku, tehničnem pravilniku, Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04) in ostalih predpisih, predvsem še naslednje obveznosti:
1. da skrbi za normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
2. da ravna skladno z določbami tehničnega pravilnika in z njimi seznanja uporabnike,
3. da pri uporabnikih kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
4. da obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih vod preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
5. da vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije in podatke predloži pristojnemu občinskemu upravnemu organu,
6. da skrbi za meritve in obračun odvedene vode oziroma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo in spuščajo v javno kanalizacijo,
7. da izdaja soglasja in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
8. da organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile in o nastopu višje sile pravočasno poroča pristojnim organom,
9. da sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
10. da nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
11. da pisno obvešča uporabnika o vsaki njegovi spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
12. da kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje,
13. da kontrolira vodotesnost kanalov in bazenov.
57. člen
Obveznosti uporabnikov
Uporabniki imajo poleg v tem odloku, tehničnem pravilniku, pravilniku in drugih predpisih predvsem naslednje obveznosti:
1. da gradijo objekte in naprave notranje kanalizacije skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,
2. da omogočajo izvajalcu javne službe pregled notranje kanalizacije in sestavo odpadnih voda nenajavljeno v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
3. da redno vzdržujejo notranjo kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
4. da redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo posredujejo izvajalcu javne službe,
5. da pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
6. da obveščajo izvajalca javne službe o vseh spremembah pogojev za priključitev,
7. da redno plačujejo odvajanje in čiščenje odpadnih voda na podlagi izdanih računov,
8. da odvajajo odpadne vode, ki ne prekoračujejo mejnih vrednosti koncentracij, določenih v predpisih, ki opredeljujejo, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in ki določajo dopustne temperature odpadne vode,
9. da prijavljajo izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,
10. da spreminjajo priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne vode,
11. če odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo, morajo pri vseh spremembah proizvodnje, ki bi imele za posledico spremembo sestave odpadne vode, predložiti izvajalcu javne službe analizo odpadne vode, izdelano v skladu s predpisi,
12. odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ne smejo pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
13. če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca javne službe pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
14. ne smejo prekiniti odvoda odpadnih voda drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.
XIII. NADZOR
58. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka, tehničnega pravilnika in pravilnika opravlja občinska inšpekcijska služba.
XIV. KAZENSKE DOLOČBE
59. člen
Z globo 850 € se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če ravna v nasprotju z 61. členom tega odloka. Z globo 250 € se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe, če ravna v nasprotju z 61. členom tega odloka.
Z globo 850 € se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
– si ne pridobi smernic k programiranju, načrtovanju in gradnji javne kanalizacije (4. člen),
– gradi javno kanalizacijo ali spojne kanale in za tovrstne gradnje ni strokovno usposobljena (6. člen),
– ne prijavi gradnje javne kanalizacije ali spojnega kanala v določenem roku (6. člen),
– ne izroči v upravljanje javne kanalizacije izvajalcu javne službe v roku, ki je določen s tem odlokom (7. člen),
– ne izroči izvajalcu javne službe projekta izvedenih del (7. člen),
– izvede neposredni priključek spojnega kanala na javno kanalizacijo v nasprotju z 19., 26. in 27. členom tega odloka,
– se v določenem roku ne priključi na javno kanalizacijo (20. člen),
– dovoli drugemu lastniku oziroma pravni ali fizični osebi priključitev njegovih objektov po notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo (27. člen),
– ne napove točnih osnov za obračun stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
– nima zgrajenega merilnega mesta, kot to določata 32. in 50. člen tega odloka,
– odvaja odpadne vode v padavinsko kanalizacijo (37. člen),
– ne upošteva 38. člena tega odloka,
– ne upošteva 62. člena tega odloka,
– ne upošteva določila tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji,
– ne upošteva določila pravilnika o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije.
Z globo 250 € se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če ravna v nasprotju z določili iz prejšnjega odstavka tega člena. Z globo 630 € se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju z določili iz tretjega odstavka tega člena.
Z globo 250 € se za prekršek kaznuje fizična oseba ali samostojni podjetnik, ki ravna v nasprotju z 20., 27., 37., 38., 42., 43. in 62. členom tega odloka.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji in pravilnik o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije sprejme Občinski svet občine Velika Polana. Le-ta določata podrobnejša navodila in tehnične normative z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje in s katerima se uredijo zlasti:
a) smernice za projektiranje in gradnjo javne kanalizacije,
b) tehnični normativi za priključevanje na javno kanalizacijo,
c) normativi o sestavi odpadnih voda, ki se smejo odvajati v javno kanalizacijo,
d) način ugotavljanja stopnje onesnaženosti odpadnih voda,
e) način obračunavanja stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
f) način zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nadzora javne kanalizacije, soglasij za gradnjo javne kanalizacije in za priključitev nanjo.
61. člen
Podatke o uporabnikih je dolžna zagotavljati občina in jih posredovati izvajalcu javne službe.
62. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 6-6/07-OS
Velika Polana, dne 20. aprila 2007
Župan
Občine Velika Polana
Damijan Jaklin l.r.