Uradni list

Številka 36
Uradni list RS, št. 36/2007 z dne 20. 4. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 36/2007 z dne 20. 4. 2007

Kazalo

1971. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu nad avtocesto, stran 5157.

Na podlagi 27., 31., 33. člena v povezavi s 190. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 16. člena statuta Občine Polzela (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet Občine Polzela na 3. redni seji dne 22. 2. 2007 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu nad avtocesto
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt z naslovom Občinski lokacijski načrt Nad avtocesto (v nadaljnjem besedilu OLN Nad AC), ki ga je izdelal PIANO, Atelje krajinske arhitekture, Velenje v aprilu 2005, št. projekta Piano/80/2004-OLN-P1-DP. Projekt je v celoti sestavni del tega odloka.
2. člen
Območje obravnave je območje med avtocesto, regionalno cesto Šempeter–Polzela–Velenje, naseljem Ločica–Gmajna in reko Savinjo, na južnem delu Občine Polzela.
Območje obravnave je prikazano v grafičnih prilogah OLN Nad AC iz 1. člena tega odloka.
3. člen
Območje obravnave leži na območju katastrskih občin Orla vas in Latkova vas ter vključuje naslednje parcele:
– k.o. Orla vas: 329/2, 329/7, 329/8, 329/9, 329/10, 329/11, 329/12, 329/13, 329/57, 329/59, 329/60, 329/61, 329/106, 329/107, 329/108, 329/158, 329/343, 656/2, 659/2 ter del parcel 329/105, 681/3
– k.o. Latkova vas: 1353/24, 1353/25, 1353/26, 1374/11, 1374/23, 1374/32, 1374/42 in1374/43.
V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz iz 1. člena tega odloka.
II. VSEBINA PROSTORSKE UREDITVE
Namenska raba
4. člen
Namenska raba prostora je opredeljena v prostorskem planu. Razporeditev objektov in naprav se tem zahtevam v celoti podreja in hkrati prilagaja obstoječi situaciji na terenu. Znotraj območja se razporeja skladno z omejitvami prostora in zasnovo rabe. Zasnova celotnega območja upošteva dosedanje ureditve in zahteve nosilcev urejanja prostora. Spremembe namembnosti so možne izjemoma vendar le v smislu izbora okoljsko manj motečih dejavnosti znotraj obstoječih gradbenih območij (rekreacija, športna dvorana ipd.).
Predvidene dejavnosti
5. člen
Območje je namenjeno stanovanjskim in poslovno stanovanjskim dejavnostim z vsemi potrebnimi spremljajočimi ureditvami (infrastrukturne ureditve).
Znotraj stanovanjskih območij je dovoljena gradnja stanovanjskih hiš. V njih so dovoljenje tudi tiste poslovne dejavnosti, ki upoštevajo prostorske in okoljevarstvene zahteve, ki veljajo za stanovanjska območja ter so okoljevarstveno sprejemljive in zanje, skladno z veljavnimi predpisi, ni potrebna presoja vplivov na okolje (pisarne, ordinacije, storitvene dejavnosti manjšega obsega npr. urar, frizerski salon ipd.).
Znotraj poslovno-stanovanjskih območij so dovoljene proizvodne in storitvene dejavnosti (obrt) ter druge oblike poslovnih objektov (upravni prostori, pisarne ipd.) s potrebnimi spremljajočimi objekti in ureditvami. Dopustne so tiste dejavnosti, ki upoštevajo prostorske in okoljevarstvene zahteve, ki veljajo za stanovanjska območja ter so okoljevarstveno sprejemljive in zanje, skladno z veljavnimi predpisi, ni potrebna presoja vplivov na okolje.
Znotraj zelenih površin v zasebni lasti je dovoljena obstoječa kmetijska raba.
Na celotnem območju se izvedejo vse potrebne povezovalne poti z infrastrukturnimi koridorji skladno z zasnovo.
V varstvenem pasu avtoceste, južno od nove povezovalne ceste je dovoljenja gradnja protihrupnih ograj in zahtevana protihrupna ozelenitev.
Spremembe namembnosti so možne izjemoma, vendar le v smislu izbora okoljsko manj motečih dejavnosti znotraj obstoječih območij (npr. namesto proizvodnje rekreacija ipd.).
6. člen
Predvideni posegi
Predvideni so naslednji posegi:
– gradnja prostostoječih stanovanjskih hiš,
– gradnja objektov za potrebe proizvodnih in storitvenih dejavnosti in drugih poslovnih objektov,
– izgradnja vseh potrebnih infrastrukturnih priključkov ter
– celovita zunanja ureditev vključno z zelenim pasom ob avtocesti (dovozi, dostopi, utrjene površine ob objektu, zelene površine).
7. člen
Predvidene vrste objektov
Vrste stavb:
– V stanovanjskem območju je dovoljenja gradnja stanovanjskih stavb (stavb od katerih se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje): enostanovanjske stavbe (111), dvostanovanjske stavbe (11210).
– V poslovno-stanovanjskem območju je dovoljenja gradnja:
– stanovanjskih stavb: enostanovanjske stavbe (111) in večstanovanjske stavbe (112).
– nestanovanjskih stavb (stavb od katerih se več kot polovica uporabne površine uporablja za opravljanje dejavnosti): gostinske stavbe (121), upravne in pisarniške stavbe (122), trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (123), industrijske stavbe (1251), stavbe splošnega družbenega pomena (126), kulturni spomeniki (1273).
– Na celotnem območju ni dovoljeno postavljati bencinskih servisov (12303), rezervoarjev, silosov in skladišč (1252).
Vrste gradbenih inženirskih objektov:
– V območju je dovoljenja gradnja samo tistih inženirskih objektov, ki so potrebni, za delovanje predvidenih dejavnosti in načrtovane namenske rabe ter športna igrišča (241).
– V območju ni dovoljena gradnja kompleksnih industrijskih objektov (230).
8. člen
Dopustne dejavnosti
Na območju so dopustne tiste dejavnosti, ki nimajo negativnih vplivov na okolje, ki ne ogrožajo obstoječih kvalitet okolja in niso moteče za neposredno okolico in ki upoštevajo prostorske in okoljevarstvene zahteve, ki veljajo za stanovanjska območja ter so okoljevarstveno sprejemljive in zanje, skladno z veljavnimi predpisi, ni potrebna presoja vplivov na okolje ter upoštevajo druge omejitve tega OLN:
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
Urbanistični parametri
9. člen
Urbanistična zasnova območja je pogojena z zasnovo celotnega območja in prostorskim planom.
Osnovna izhodišče umeščanja dejavnosti so prostorske omejitve (varstveni pas avtoceste, obstoječa pozidava, meja poplavnega območja, nadzorovani in varstveni pasovi plinovoda).
Prostor je razdeljen v več območij s podrobneje opredeljeno namensko rabo. Vsako območje opredeljuje ena ali več gradbenih parcel. Meja gradbene parcele je jasno prikazana na grafičnih prilogah. Znotraj vsake gradbene parcele so natančno opredeljeni pogoji za umeščanje posega v prostor.
10. člen
Pogoji umeščanja dejavnosti znotraj gradbenih parcel
Vsaka gradbena parcela je natančno določena z mejami in v načrtu gradbenih parcel natančno prostorsko opredeljena.
Gradbene linije povezujejo in določajo izhodiščne točke možnega umeščanja objektov znotraj gradbenih parcel.
11. člen
Pogoji umeščanja prostostoječih stanovanjskih hiš
Način in območje umeščanja objektov znotraj vsake gradbene parcele je natančno opredeljeno z gradbenimi parcelami, gradbenimi linijami, izhodiščnimi točkami zakoličbe gradbenih parcel, izhodiščnimi zakoličbenimi točkami objektov ter z minimalnimi in maksimalnimi tlorisnimi gabariti objektov. Tolerance objektov in nadstreškov so grafično posebej prikazane. Gradnja objektov izven območja umeščanja ni možna.
Nezapolnjene površine znotraj območja umeščanja objektov se lahko uporabljajo kot utrjene in/ali zelene površine. Delež zelenih površin naj bo načeloma večji ali vsaj enak deležu utrjenih površin (brez objekta).
Za vsako gradbeno parcelo je natančno opredeljeno mesto uvoza. Tolerance so samo v območju širine objekta, drugačne tolerance niso dopustne.
Gradbene parcele je možno združevati (več gradbenih parcel lahko tvori eno gradbeno parcelo) vendar pa se pri tem velikost dopustnega objekta ne sme spremeniti; vse parcele tvorijo novo gradbeno parcelo; za nepozidani del nove gradbene parcele veljajo vsa druga določila tega člena:
– Pri združevanju parcel v vzdolžni smeri (vzdolž dovoznih cest) se objekt umesti po zahtevah umeščanja za skrajno severovzhodno gradbeno parcelo.
– Pri združevanju parcel v prečni smeri (pravokotno na dovozne ceste) se objekt umesti po zahtevah za umeščanje skrajne severozahodne parcele.
– Pri združevanju parcel v vzdolžni in prečni smeri se objekt umesti po zahtevah umeščanja za skrajno severovzhodno gradbeno parcelo.
12. člen
Pogoji umeščanja poslovnih dejavnosti
Način in območje umeščanja objektov znotraj vsake gradbene parcele je natančno opredeljeno z gradbenimi parcelami, gradbenimi linijami, izhodiščnimi točkami zakoličbe gradbenih parcel, izhodiščnimi zakoličbenimi točkami objektov ter z minimalnimi in maksimalnimi tlorisnimi gabariti objektov. Tolerance objektov in nadstreškov so grafično posebej prikazane. Gradnja objektov izven območja umeščanja ni možna.
Nezapolnjene površine znotraj območja umeščanja objektov se lahko uporabljajo kot utrjene in/ali zelene površine. Delež zelenih površin naj bo načeloma večji ali vsaj enak deležu utrjenih površin (brez objekta).
Za vsako gradbeno parcelo je natančno opredeljeno mesto uvoza. Tolerance so samo v območju širine objekta, drugačne tolerance niso dopustne.
Gradbene parcele je možno združevati (več gradbenih parcel lahko tvori eno gradbeno parcelo). Velikost dopustnega objekta se sme spremeniti vendar tako, da se upoštevajo vse robne gradbene linije ter zahtevani odmiki od sosednji objektov ter da pozidanost ne presega 30% celotne nove gradbene parcele. Objekt mora vedno biti postavljen ob gradbeno linijo vzdolž glavne dovozne ceste na jugu. Možno je naslednje združevanje:
– združitev gradbenih parcel GP 24 in GP25,
– združitev gradbenih parcel GP 23 in GP 24 ali
– združitev gradbenih parcel GP 23, GP 24 in GP 25.
13. člen
Dostopi, dovozi in vhodi
Glavni dovoz do območja OLN Nad AC je po obstoječih cestah z regionalne ceste Celje – Ljubljana preko območja Poligona na jugu skozi podvoz ali iz naselja Breg Gmajna ali po novi, načrtovani cesti iz regionalne ceste Šempeter–Polzela.
Smeri dovozov in dostopov do predvidenih objektov so natančno določene in so prikazane v grafičnih prilogah. Za vsako gradbeno parcelo je natančno opredeljeno mesto uvoza. Tolerance so samo v območju širine objekta, drugačne tolerance niso dopustne.
Vhodi v objekte se oblikujejo poljubno vendar smiselno in funkcionalno navezano na glavne smeri dovozov in dostopov.
14. člen
Postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj za posamezne dejavnosti oziroma objekte
Znotraj območja se lahko umeščajo dejavnosti, predvidene s tem OLN. Vsak investitor vodi za svojo dejavnost samostojen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja skladno z veljavno prostorsko in okoljsko zakonodajo.
Arhitekturno oblikovanje
15. člen
Zasnova objektov se prilagaja dejavnosti, vendar naj presega zgolj tehnične rešitve. Umeščanje objektov v celoti upošteva zasnovo. Gradbene linije, območja opredeljena za gradnjo objektov, območja infrastrukturnih objektov in naprav ter utrjenih funkcionalnih površin, obvezne zelene površine in obvezne površine visoke vegetacije so obvezna omejitev.
16. člen
Stanovanjsko območje
Strehe:
– ravna streha z notranjim naklonom in notranjimi odtoki ali
– dvokapnica naklona 10° do 45°.
Etažnost:
– brez kleti;
– P + E, kadar je ravna streha z notranjim naklonom in notranjimi odtoki ali dvokapnica naklona od 10° do 25°;
– P + M, kadar je dvokapnica naklona 25° do 45°.
Oblika in velikost stavbnega volumna:
– oblika poljubna, načeloma naj prevladujejo enostavni volumni;
– nadstrešnice v sklopu objekta so dopustne znotraj označenih maksimalnih gabaritov objekta in označenih maksimalnih gabaritov nadstrešnic;
– stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine in zahtevanih odmikov;
– upoštevati je potrebno predpise o minimalnem zahtevanem osončenju sosednjih stavb in parcel;
– upoštevati je potrebno vse zahteve pasivnega protihrupnega varovanja.
Materiali in barve:
– prednost naj imajo naravni oziroma avtohtoni materiali in okolju prilagojene barve.
Pomožni objekti:
– niso dopustni;
– samostojne odprte nadstrešnice, niso dopustne.
17. člen
Poslovno-stanovanjsko območje
Strehe:
– ravna streha z notranjim naklonom in notranjimi odtoki ali
– dvokapnica naklona 10° do 45°.
Etažnost:
– brez kleti;
– P + 2E, kadar je ravna streha z notranjim naklonom in notranjimi odtoki ali dvokapnica naklona od 10° do 25°;
– P + E +M, kadar je dvokapnica naklona 25° do 45°.
Oblika in velikost stavbnega volumna:
– oblika poljubna, načeloma naj prevladujejo enostavni volumni;
– nadstrešnice v sklopu objekta so dopustne znotraj označenih maksimalnih gabaritov objekta in označenih maksimalnih gabaritov nadstrešnic;
– stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine in zahtevanih odmikov;
– upoštevati je potrebno predpise o minimalnem zahtevanem osončenju sosednjih stavb in parcel;
– upoštevati je potrebno vse zahteve pasivnega protihrupnega varovanja.
Materiali in barve:
– prednost naj imajo naravni oziroma avtohtoni materiali in okolju prilagojene barve.
Pomožni objekti:
– niso dopustni;
samostojne odprte nadstrešnice, niso dopustne.
Pozidanost gradbene parcele:
– max. do 30% ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj posamezne gradbene parcele (odmiki od parcelnih mej, obvezna ozelenitev območja idr.).
18. člen
Območje varstvenega pasu avtoceste
Na območju zelenega pasu ob avtocesti je dovoljena gradnja objektov in naprav za potrebe komunalne in energetske infrastrukture. Objekti morajo biti pritlični, enostavni, tehnološki z ravno streho.
19. člen
Ulična oprema
Celotno območje se opremi z enotno ulično opremo (javna razsvetljava, klopi, koši za smeti, reklamni napisi ipd. Oprema je lahko tipska vendar primerna za obravnavani prostor.
Veliki reklamni napisi naj bodo enotno oblikovani. Za njihovo umeščanje v obcestni prostor je potrebno posebno soglasje upravljavcev.
Krajinsko urejanje
20. člen
Urejanje odprtih (utrjenih in zelenih) površin mora preseči zgolj tehnične rešitve zunanje ureditve in mora upoštevati značilnosti širšega prostora. Posebno pozorno morajo biti urejena notranja dvorišča posameznih dejavnosti. Odprto skladiščenje (z ali brez nadstreškov) materiala ni dopustno. Zelene površine morajo biti urejene skladno z vsebinsko zasnovo posameznih območij. Temu se prilagaja struktura in način saditve ter vrstni izbor. Zasaditev se podrobneje obdela v izvedbenih načrtih.
Glede na značilnosti krajinske zasnove območja in zasajevanja je območje razdeljeno v več vsebinskih sklopov: zeleni varstveni pas ob avtocesti, javne zelene površin ter zasebne zelene površine, ki se delijo na obhišne vrtove in obstoječe zelene površine. Znotraj nekaterih so predpisani še dodatni režimi zasajevanja.
21. člen
Zeleni varstveni pas ob avtocesti
Zeleni zaščitni pas ob avtocesti je dodatni zaščitni pas, ki se oblikuje kot dodatna vizualna in protihrupna zaščita. Zasaditev se izvede v neformalni zasnovi z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami s poudarkom na izboru tistih vrst, ki prenašajo izpušne pline v zraku in so tudi dobra protihrupna zaščita (velike listne ploskve, gosta krošnja ipd.).
Pri umeščanju vegetacije je potrebno smiselno upoštevati obvezne površine visoke vegetacije ter zahtevo po zagotavljanju varnega prometa na avtocesti tako, da se pri umeščanju vegetacije zagotavlja preprečevanje slepljenja voznikov na avtocesti iz vozil iz območja OLN Nad AC.
Znotraj tega območja je dopustna postavitev dodatnih protihrupnih ograj v kolikor bi se izkazalo, da je to potrebno.
22. člen
Javne zelene površine
Površina ob notranji dovozni cesti je obvezen zelen pas, zasajen z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami v neformalni zasnovi pri čemer je potrebno upoštevati zasnovani komunalni in energetski infrastrukturni koridorji, ki so lahko zasajeni z grmovnicami ali zasejani s travo.
23. člen
Zasebne zelene površine poslovno-stanovanjskih območje
Ureditev odprtih površin med objekti znotraj poslovno-stanovanjskega območja naj preseže le tehnične ureditve. Pri ureditvah naj prevladujejo posamezna večja avtohtona drevesa ali skupine avtohtonih dreves in avtohtonih grmovnic. Nameščanje urbane opreme naj izboljša podobo prostora in pripomore k višji kvaliteti delovnega okolja.
Območje je lahko ograjeno. Maksimalna višina ograj je 2m. Ograja naj bo skladna z arhitekturo objekta ali s podobo širšega prostora. Tehnološko potrebna dvorišča, v kolikor so nujna (manipulacija, parkiranje delovnih strojev in vozil ipd.), morajo biti ograjena, in vizualno zaščitena.
Ob upoštevanju vseh drugih zahtev tega OLN ter zahtev pogojev in soglasij nosilcev urejanja prostora tega OLN ter sosedov (mejašev) je možno umeščanje ograje na mejo gradbene parcele ali posestno mejo.
24. člen
Zasebne zelene površine stanovanjskih območij
Gradbeno območje stanovanjskih območij mora delovati kot zelena površina, kjer prevladujejo zelene površine zasajen z avtohtono vegetacijo. Ograje znotraj tega območja so dovoljene, vendar morajo biti oblikovno usklajene z objektom in morajo obvezno upoštevati preglednost prometne infrastrukture. Maksimalna višina ograj je 2m.
25. člen
Obstoječa zasebna zelena površina
Obstoječa zasebna površina se ohranja v obstoječi kmetijski rabi.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA NANJO
Rešitve prometne infrastrukture
26. člen
Območje bo prometno napajano z južne strani z nove predvidene glavne dovozne ceste, ki bo potekala vzporedno z avtocesto in se bo priključila na regionalno cesto Šempeter – Polzela ter se bo preko podvoza podvezala z obstoječim in novim prometnim omrežjem območja OLN Poligon.
Za izvedbo novega cestnega priključka se izdela PGD projekt h kateremu je potrebno pridobiti soglasje Direkcije Republike Slovenije za ceste. Celotno območje OLN Nad AC se prometno uredi tako, da omogoča razvoj načrtovanih dejavnosti. V ta namen se zasnuje nova notranja prometna mreža. Glavna prometna os poteka vzporedno z avtocesto, nanjo pa se v prečni smeri priključujejo interne dovozne ceste.
Ob cesti potekajo glavni in rezervni infrastrukturni koridorji, ki so na površini ozelenjeni z nizko vegetacijo.
Mesta dovozov do posameznih objektov so označene v grafičnih prilogah. Tolerance so možne tudi v smislu zmanjševanja števila uvozov. Pri vodenju tras notranjega omrežja in navezav so možna manjša odstopanja od zasnovanih osi. Urejanje cestnega omrežja je možno izvajati fazno.
Glavna dovozna cesta bo enostransko opremljena s pločnikom in kolesarsko stezo, na južni strani pa bo ločeno od ceste v zelenem varstvenem pasu avtoceste potekala večnamenska (rekreacijska, povezovalna) pot za kolesarje in pešce.
Celotno območje bo opremljeno s kolesarskimi stezami in pločniki. V smeri proti severu in potem vzporedno z avtocesto proti zahodu se izvede večnamenska pot za pešce, kolesarje in vzdrževalce infrastrukturnih objektov in naprav, ki se naveže na obstoječo rekreacijsko pot ob Savinji.
Ob glavni dovozni cesti bo na južni strani urejeno zbirališče odpadkov za celotno naselje. Po potrebi je na tem območju možno urediti tudi avtobusno postajališče.
Parkirišča se urejajo znotraj posameznih gradbenih parcel skladno z drugimi določili teka OLN.
Ceste, kolesarske steze in pločniki bodo utrjeni in urejeni v ustreznih sklonih zaradi odvodnjavanja.
Parkirišča in manipulativne površine naj bodo v čim večji meri urejena kot zelene površine: utrditev s travnimi ploščami ipd., ozelenitev – členitev z vegetacijo.
Vse utrjene površine je potrebno kvalitetno vzdrževati in čistiti.
Za potrebe ureditve komunalne opreme območja so potrebni preboji obstoječih cest: na dveh lokacijah preboj avtoceste in na eni lokaciji preboj regionalne ceste Šempeter–Polzela–Velenje. Za vse preboje je potrebno pridobiti projektne pogoje upravljavcev.
27. člen
Tolerance urejanja prometnih poti
Pri vodenju tras notranjega omrežja in navezav so možna manjša odstopanja od zasnovanih osi. Pri urejanju kolesarskih stez, pločnikov in avtobusnega postajališča je možno njihovo izvedbo prenesti v kasnejše etape.
Nove notranje prometne ureditve je možno izvajati fazno z ohranjanjem in obnovo obstoječih cest do izgradnje novih.
Komunalne, energetske in komunikacijske ureditve
28. člen
Območje OLN Nad AC je komunalno delno urejeno.
Obravnavano območje prečka obstoječi glavni vodovod v izvedbi PEHD DN 90 mm, ki se navezuje na glavni vodovod ob cestišču ceste skozi naselje Ločica, ki je izveden iz modularne litine v profilu DN 150 mm. Glavni vodovod PEHD DN 90 mm bo potrebno obnoviti s cevmi iz modularne litine profila DN 125 mm za možnost priključitve dodatnih uporabnikov in zagotavljanje požarne varnosti na obravnavanem območju OLN Nad AC, kakor tudi za napajanje porabnikov na območju OLN Poligon.
Vse odpadne vode območja OLN Nad AC bodo vodene do dveh zadrževalnikov na območju OLN Poligon ter priključene bodisi v reko Savinjo (meteorne – padavinske vode), oziroma vodene do skupnega objekta črpališča odpadnih sanitarnih vod (fekalne – sanitarne vode) in skupaj z odplakami območja OLN Poligon prečrpavane v kolektor Polzela–ČN Kasaze. Mesto priključitve na kolektor (Ločica ali Šempeter) se določi v PGD projektu.
Obstoječa komunalna infrastruktura avtoceste se v celoti ohranja. Z novimi ureditvami se vanje ne posega. Odpadne vode predvidenih objektov ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje avtoceste, razen če to določi upravljavec avtoceste.
Preko območja poteka obstoječi plinovod R25B, ki se ohranja in varuje. V nadzorovanem pasu 2 x 100 m so predvideni posegi skladno z zasnovo OLN Nad AC.
Celotno območje OLN Nad AC bo komunalno opremljeno. V ta namen so predvideni infrastrukturni koridorji. Znotraj njih je predvidena izvedba vseh potrebnih vodov. Izven območja koridorjev poteka samo sistem drenaže in pa priključki na obstoječe infrastrukturne vode oziroma vsi tisti vodi, ki so posebej označeni na grafičnih prilogah (npr. javna razsvetljava).
Območje infrastrukturnih koridorjev mora biti zasnovano tako, da omogoča priključevanje vse potencialnih uporabnikov. Potek koridorjev te priključevanje na obstoječe vode je prikazano v grafičnih priloga. Izjemoma je možno voditi infrastrukturo izven območja infrastrukturnih koridorjev vendar je potrebni pri tem upoštevati zasnovo območja in voditi infrastrukturo tako, da ne omejuje drugih posegov.
Umeščanje potrebnih vidnih delov infrastrukturnih vodov (omaric ipd.) naj bo izvedeno enotno na celotnem območju, načeloma znotraj območij posameznih gradbenih parcel vendar tako, da je dostopno za upravljavce posameznih vodov, vendar ne na javnih površinah.
29. člen
Oskrba z vodo
Obstoječi vodovod PEHD DN 90 mm, ki poteka preko območja OLN Poligon bo potrebno zamenjati z ustreznejšim večjim profilom DN 125 mm iz modularne litine.
Tako se bo nova veja vodovoda za pokrivanje porabe na področjih obeh OLN priključila na obstoječi vodovod iz modularne litine DN 150 mm v naselju Ločica ob Savinji. Obstoječi vodovod PEHD DN 90 mm bo opuščen, oziroma po potrebi porušen.
Na novi vod vodovoda DN 125 mm se bodo priključevale posamezne veje notranjega razvoda vodovoda profila DN 100 mm in kompletno hidrantno omrežje novega območja OLN Nad Avtocesto.
Za zagotavljanje varnosti napajanja obeh območij OLN z vodo bo potrebno urediti kompletno vodovodno zanko z navezavo območja OLN Poligon in OLN Nad AC na zahodni konec vodovodnega omrežja v naselju Ločica ob Savinji, kjer bi se predvideni vodovod DN 100 mm navezal na obstoječi vodovod naselja Ločica profila PEHD DN 90 mm.
Za potrebe prečkanja vodovoda z območjem AC Ljubljana–Maribor bosta vzpostavljena dva komunalna koridorja, kjer bo prečkanje AC izvedeno s podvrtanjem kompletnega cestnega telesa AC.
30. člen
Kanalizacija/odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Na območju OLN Nad AC je predvidena ločitev kanalizacije na meteorne in fekalne vode.
Čiste meteorne vode s strešin predvidenih objektov bodo lahko preko peskolovov vodene v ponikovalnice in ponikane v teren. V kolikor ponikanja zaradi terenskih hidroloških razmer ne bo mogoče zagotoviti, bodo te čiste meteorne vode združene z ostalimi meteornimi – padavinskimi vodami iz utrjenih površin in vodene preko zadrževalnih bazenov v reko Savinjo.
Meteorne vode z utrjenih površin (interne ceste, manipulacijska dvorišča in parkirni platoji) območja OLN bodo predhodno očiščene v zadostno dimenzioniranih lovilcih olj in nato vodene do dveh ločenih zadrževalnikov za odvodnjavanje meteornih – padavinskih vod območja OLN Nad AC na območju OLN Poligon. V teh bazenih – lagunah bi se viški meteornih vod zadržali do možnega izpuščanja v reko Savinjo. Zadrževalnika meteornih vod sta predvidena znotraj območja OLN Poligon.
V območju OLN Poligon je predvidena izvedba zadrževalnega bazena tudi za meteorne vode iz kompletnega območja OLN Nad avtocesto. V tem bazenu – laguni bi se viški meteornih vod zadržali do možnega izpuščanja v reko Savinjo. Odtok iz zadrževalnika bo voden preko območja OLN Poligon in se bo priključil na skupni izliv v Savinjo po združitvi priključka iz zadrževalnika za zahodni del območja OLN Poligon.
Za potrebe odvajanja odpadnih fekalnih – sanitarnih vod iz območja OLN Nad AC bo zgrajena ločena fekalna – sanitarna kanalizacija, ki bo vodena do predvidenega črpališča odpadnih sanitarnih vod na območju OLN Poligon.
Odpadne sanitarne vode območij obeh OLN bodo preko kanalizacijskega tlačnega voda priključene na obstoječi kolektor odpadnih vod Polzela – ČN Kasaze iz betonskih cevi profila 1000 mm, predvidoma v obstoječem jašku OJ 20.
Za potrebe črpanja odpadnih sanitarnih vod bo na skrajnem vzhodnem območju OLN Poligon – zahodno ob obstoječi regionalni cesti Ljubljana–Celje zgrajeno črpališče odpadnih vod, ki bo preko tlačnega kanalizacijskega voda profila DN 100 mm prečrpavalo vse sanitarne odpadne vode s kote cca 269,00 m na koto priključka v OJ 20, to je cca 271,00 m. Tlačni vod bo izveden v dolžini cca 300 m do lokacije (kote) odkoder bo možen gravitacijski priključek na obstoječi kolektor odpadnih vod Polzela – ČN Kasaze. Kolikor bo mesto priključitve na kolektor odpadnih vod Polzela – ČN Kasaze v Ločici, se ureditev ustrezno prilagodi drugi lokaciji ob smiselnem upoštevanju zahtev tega OLN in OLN Poligon.
31. člen
Ravnanje z odpadki
Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju OLN Nad AC, je potrebno zbirati ločeno v kontejnerjih na določenih mestih ob dovozih do objektov in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske. Nameščeni morajo biti znotraj območja posameznih dejavnosti in ustrezno zavarovani.
Vse ostale odpadke, kot so sekundarne surovine in druge nenevarne odpadke se zbira na območju ekološkega otoka.
Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov.
Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu z Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št 84/98, 45/00, 20/01, 13/03) in ustreznimi občinskimi odloki.
32. člen
Oskrba z električno energijo
Sestavni del OLN Poligon je idejni načrt ureditve SN vodov in javne razsvetljave za LN Ločica Gmajna (Elektrotehniško društvo Celje, št. elaborata 61/04, november 2004).
Predvideno je opustitev vseh zračnih električnih vodov in obstoječe transformatorske postaje TP Ločica Poligon. Predvidena je izgradnja nove transformatorske postaje na območju OLN Poligon. Do opustitve zračnih vodov gradnja na gradbenih parcelah GP 18 in GP 21 načeloma ni možna.
33. člen
Oskrba s plinom
Po potrebi uporabnikov je možna tudi oskrba s plinom. Razvod nizkotlačnega plinovoda se vodi po predvidenih glavnih ali predvidenih rezervnih infrastrukturnih koridorjih, ki se navežejo na obstoječi plinovod v naselju Ločica oziroma Breg–Gmajna.
34. člen
Ogrevanje
Sistemsko ogrevanje celotnega območja ni predvideno. Vsak investitor ga zasnuje skladno s svojimi potrebami.
35. člen
Telefonsko omrežje in CATV
V območju je znotraj predvidenih infrastrukturnih koridorjev predvideno urejanje telefonskega in CATV omrežje, ki se naveže na obstoječe omrežje na mejnem območju naselja Breg Gmajna.
36. člen
Tolerance pri urejanju objektov in naprav komunalne in energetske infrastrukture
Pri projektiranju in izvedbi infrastrukturnega omrežja so za zagotovitev optimalnih rešitev dopustne smiselne in utemeljene tolerance v poteku trase in njih dimenzioniranju, ki pa morajo biti skladne z ureditvijo območja in usklajene z upravitelji posameznih vodov in upravitelji prostora.
Izjemoma je možno voditi infrastrukturo izven območja glavnih in rezervnih infrastrukturnih koridorjev vendar je potrebni pri tem upoštevati zasnovo območja in voditi infrastrukturo tako, da ne omejuje drugih posegov.
Novo infrastrukturno omrežje je možno izvajati fazno z ohranjanjem in obnovo obstoječih objektov in naprav do izgradnje novih. V ta namen je možno nameščanje začasnih objektov in naprav vendar tako da ne ovirajo načrtovanega novega omrežja. Vse začasne objekte in naprave je po izgradnji novega omrežja potrebno odstraniti.
Ne glede na določila o pomožnih objektih je dopustna postavitev pomožnih objektov in naprav za potrebe infrastrukture (greznice, plinske cisterne, male čistilne naprave ipd.), vendar tako, da njihova postavitev ne ovira drugih s tem OLN predvidenih posegov in je skladna z vsemi ostalimi določili tega OLN. Načeloma naj se ti pomožni objekti umeščajo znotraj območja umeščanja objektov ali ob soglasju upravljavca avtoceste znotraj območij utrjenih funkcionalnih površin v varstvenem pasu avtoceste.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
37. člen
Znotraj območja se lahko umeščajo samo tiste dejavnosti, ki so za okolje sprejemljive. Vsa tehnologija znotraj območja mora biti zasnovana tako, da zagotavlja največjo možno celovito varovanje okolja. Pri vseh posegih so dopustne tolerance v smislu izboljšanja odnosa do okolja.
Posegi na območju OLN Nad AC morajo biti zasnovani tako, da bo zagotovljena prometna varnost voznikov na avtocesti (preprečevanja slepljenja voznikov na avtocesti iz vozil iz območja OLN Nad AC – zaščitni zeleni pasovi ipd.).
Za območje se v fazi pridobivanja dovoljenj izdela ocena požarne ogroženosti. Za zagotovitev požarne varnosti na območju je možno kot požarno vodo uporabiti padavinsko vodo iz zadrževalnikov. V primeru večjega požara je možno zajemati vodo iz Savinje. V objektih je potrebno namestiti ustrezne protipožarne naprave in sredstva.
Za zagotavljanje varstva okolja se upoštevajo vse zahteve nosilcev urejanja prostora ter veljavna okoljska in prostorska zakonodaja.
Za vse posege in ukrepe velja, da morajo zagotavljati ustrezne pogoje bivanja v širši okolici, ustrezne delovne pogoje in varnost v prometu. To pomeni, da morajo odpravljati negativne vplive obstoječih ureditev in delovati preventivno za bodoče posege.
38. člen
Vplivi obratovanja avtoceste
Izvedba vseh ukrepov v zvezi z varovanjem okolja zaradi obratovanja avtoceste in priključka, vključno z zaščito pred prekomernim hrupom je obveznost investitorjev objektov oziroma dejavnosti znotraj tega OLN.
39. člen
Varstvo pred hrupom
Izvede se zaščita pred vplivi hrupa avtoceste z aktivno ali pasivno protihrupno zaščito. Protihrupne ograje je dovoljeno postaviti v varovalnem pasu obstoječe avtoceste ob upoštevanju načrtovane širitve avtoceste za en prometni pas.
Izvedba vseh dodatnih ukrepov v zvezi z varstvom okolja zaradi obratovanja avtoceste in avtocestnega priključka, vključno z zaščito pred prekomernim hrupom, je obveznost občine oziroma investitorjev načrtovanih ureditev z OLN. DARS oziroma upravljavec ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za območje urejanja OLN Nad avtocesto, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so posledica obratovanja avtoceste in avtocestnega priključka na tem območju.
Pri načrtovanju in gradnji objektov je glede na namembnost objektov upoštevati določila, ki jih urejajo predpisi o zvočni zaščiti stavb.
Študija Napoved hrupa in izdelava predloga protihrupne zaščite leta 2025 OLN za območje nad avtocesto, ki jo je izdelal PNZ, projekt nizke zgradbe, d.o.o., Ljubljana (št. projekta december 2006, 12-1194), je sestavni del OLN.
40. člen
Usmeritve za področje upravljanja z vodami
Celotno območje OLN Nad AC je glede na vodnogospodarsko področje urejanja že sedaj kvalitetno urejeno. OLN Poligon ne predvideva novih rešitev, ker je že izveden varnostni protipoplavni nasip ob levem bregu reke Savinje.
Posebno pozorno je urejati vodni režim na območju in površine ob njem:
– urediti je potrebno ločen odvod padavinskih voda in komunalnih voda z obravnavanega območja – ločen sistem kanalizacije;
– odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu z 92. členom zakona o vodah (Uradni list RS, št. 76/02) tako, da se v čim večji meri zmanjša odtok padavinskih voda z urbanih površin z zadrževanjem padavinskih voda pred iztokom v vodotok (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalniki – usedalniki in podobno).
41. člen
Ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini
Zasnova zelenega varstvenega pasu ob avtocesti mora poleg ostalih določil tega OLN po obliki in načinu zasaditve ter vrstnem izboru rastlin upoštevati fitocenološke značilnosti širšega prostora.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
42. člen
Varstvo pri delu
Za varovanje človeka se upoštevajo vse zahteve, ki izhajajo iz pravic varstva pri delu.
Posegi na območju OLN Nad AC morajo biti zasnovani tako, da bo zagotovljena prometna varnost voznikov na avtocesti (preprečevanja slepljenja voznikov na avtocesti iz vozil iz območja OLN Nad AC – zaščitni zeleni pasovi ipd.).
43. člen
Požarna varnost
V skladu z Zakonom o varstvu pred požarom je upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe ter zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja (do izdaje slovenskega predpisa se pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države);
– potrebne odmike med objekti, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (smernica SZPV 204);
– urediti je prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču);
– zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Za območje se v fazi pridobivanja dovoljenj po potrebi izdela ocena požarne ogroženosti.
Za zagotovitev požarne varnosti na območju je možno kot požarno vodo uporabiti padavinsko vodo iz zadrževalnikov. V primeru večjega požara je možno zajemati vodo iz Savinje.
V objektih je potrebno namestiti ustrezne protipožarne naprave in sredstva.
44. člen
Intervencijski in urgentni dostopi
Vse obstoječe in nove prometne poti, vključno s kolovozi se uporabljajo kot urgentne ali intervencijske poti.
VII. NAČRT PARCELACIJE
45. člen
Na območju je opredeljenih šestindvajset gradbenih parcel. Načrt gradbenih parcel oziroma načrt parcelacije je prikazan v grafičnih prilogah.
Kot javne površine se opredelijo vse skupne infrastrukturne površine in varstveni pas ob avtocesti. Zasebniki jih lahko uporabljajo. Kako, v kakšnem obsegu in s kakšnimi finančnimi obveznostmi se opredeli v posebni pogodbi. Ostale površine so zasebne.
46. člen
Tolerance gradbenih parcel
Dopustna so tista združevanja ali členjenost gradbenih parcel, ki so opredeljena v tem OLN.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
47. člen
Etapnost urejanja območja je poljubna in se lahko poljubno prilagaja vedno pa mora potekati tako, da upošteva zasnovo celotnega območja in s posegi ne onemogoča njene končne uresničitve.
IX. KONČNE DOLOČBE
48. člen
Vsi posegi morajo biti izvedeni skladno z OLN Nad AC tako, da zagotavljajo celovitost posega.
49. člen
Za izvajanje tega OLN je obvezno sodelovanje štirih subjektov: investitorjev, lastnikov zemljišč, nosilcev urejanja prostora in Občine Polzela.
50. člen
Pri izdelavi potrebnih izvedbenih projektov je potrebno zahteve tega OLN v celoti upoštevati. Sprejemljive so tolerance v smislu izboljšanja kakovosti okolja razen, če ni s tem odlokom drugače predpisano.
51. člen
Rok za izvedbo prostorske ureditve je 10 let. Po prenehanju veljavnosti OLN Nad AC se na območju uveljavi Občinski prostorski red.
Do začetka gradnje ostane namembnost zemljišč nespremenjena. Obstoječi objekti, predvideni za rušenje, se lahko uporabljajo vse dokler ni izkazan interes za spremembo in pridobljeni pogoji za izvajanje etape, ki zahteva njihovo porušitev.
52. člen
Za nadaljnje urejanje skladno s tem OLN je potrebno izdelati vse v OLN Nad AC predvidene izvedbene in tehnološke projekte ter vse zakonsko potrebne dokumente.
Vsi projekti morajo upoštevati vse pogoje pristojnih organov in organizacij, ki so izdala mnenja k OLN Nad AC ter vse zahteve in pogoje tega OLN. Ti pogoji morajo biti realizirani v vseh izvedbenih projektih.
53. člen
S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati določila Prostorskih ureditvenih pogojev za del območja Občine Žalec z oznako PUP 2, ki jih je izdelal Razvojni center, Planiranje d.o.o. pod številko 702 v maju 1996, odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 35/1996.
54. člen
OLN Nad AC je na vpogled na Občini Polzela.
55. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
56. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-8/2007
Polzela, dne 22. februarja 2007
Župan
Občine Polzela
Ljubo Žnidar l.r.