Uradni list

Številka 28
Uradni list RS, št. 28/2007 z dne 29. 3. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 28/2007 z dne 29. 3. 2007

Kazalo

1392. Sklep o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic, stran 3758.

Na podlagi 3. točke prvega odstavka 204. člena in druge alinee 2. točke 129. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina sklepa)
(1) Banke in hranilnice (v nadaljevanju: banke) morajo spremljati in ocenjevati kreditno tveganje, ki so mu izpostavljene pri svojem poslovanju.
(2) Kreditno tveganje pomeni tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.
(3) Banka mora finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah razvrstiti v skupine po tveganosti in oceniti višino izgub iz kreditnega tveganja (oslabitev sredstev na nadomestljivo vrednost in oblikovanje rezervacij za zunajbilančne postavke) v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki so opredeljeni z Uredbo 1606/2002/ES in Uredbo 1725/2003/ES (v nadaljevanju: MSRP), in tem sklepom. Razvrščanje v skupine temelji na oceni sposobnosti dolžnika izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti in kvaliteti zavarovanja.
(4) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(Tvegane aktivne bilančne postavke)
Za namen tega sklepa so tvegane aktivne bilančne postavke banke (finančna sredstva in naložbene nepremičnine) vsi dospeli in nedospeli kratkoročni in dolgoročni krediti, naložbe v vrednostne papirje in dolgoročne naložbe v kapital, eskontirane menice, terjatve iz finančnih najemov, terjatve iz izvedenih (izpeljanih) finančnih instrumentov, naložbe v naložbene nepremičnine, obračunane obresti, nadomestila in opravnine (provizije) ter terjatve za plačane garancije, avale in druge prevzete obveznosti, vloge pri bankah ter druge postavke, ki jih je mogoče razporediti na posameznega dolžnika in so merjene po metodi odplačne vrednosti, nabavni vrednosti ali po pošteni vrednosti.
3. člen
(Tvegane zunajbilančne postavke)
Ta namen tega sklepa so tvegane zunajbilančne postavke banke (v nadaljevanju: prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah) izdane finančne garancije, avali, nekriti akreditivi ter posli s podobnim tveganjem, na podlagi katerih lahko za banko nastane obveznost plačila.
4. člen
(Netvegane aktivne bilančne postavke)
(1) Za namen tega sklepa so netvegane aktivne bilančne postavke banke denar v blagajni, stanja na računih pri Banki Slovenije, terjatve do Banke Slovenije in Republike Slovenije, terjatve do Evropske centralne banke, terjatve do Evropskih skupnosti, vlad in centralnih bank drugih držav Cone A ter opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva.
(2) Za namen tega sklepa kot Cona A štejejo:
(a) vse države članice Evropske unije ali države podpisnice Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L, št. 1 z dne 3. januarja 1994, str. 3),
(b) vse druge države, ki so polnopravne članice OECD ter
(c) države, ki so sklenile posebne posojilne aranžmaje (special lending arrangements) z Mednarodnim denarnim skladom, povezane s skladovimi splošnimi aranžmaji posojanja (Fund's General Arrangements to Borrow). Pri tem se vsaka država, ki odloži plačilo svojega suverenega dolga za 5 let, ne šteje pod Cono A.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se za namen tega sklepa iz Cone A izvzamejo Turčija, Južna Koreja in Mehika.
5. člen
(Opredelitev Republike Slovenije)
Za namen tega sklepa Republika Slovenija pomeni institucionalne enote, ki so na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (Uradni list RS, št. 13/06) uvrščene v podsektor Neposredni uporabniki državnega proračuna (S.13111) ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
6. člen
(Nepristranski dokazi o oslabitvi oziroma o možnosti izgube)
Nepristranski dokazi o oslabitvi finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev oziroma o možnosti izgube iz prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah vključujejo podatke o dogodkih, ki jih pridobi banka, in sicer:
(a) pomembnih finančnih težavah dolžnika;
(b) dejanskem kršenju pogodbe, kot je kršitev pri plačevanju obresti/glavnice oziroma neizpolnitev drugih pogodbenih določil;
(c) da zaradi ekonomskih oziroma pravnih razlogov, ki se nanašajo na finančne težave dolžnika pride do restrukturiranja finančnih sredstev;
(d) da obstaja verjetnost, da bo dolžnik šel v stečaj ali v finančno reorganizacijo;
(e) da obstaja merljivo zmanjšanje pričakovanih denarnih tokov skupine finančnih sredstev od začetnega pripoznavanja teh sredstev, čeprav zmanjšanje še ne more biti razporejeno na posamezno sredstvo v skupini, vključujoč:
– negativne spremembe pri poravnavanju dolgov v skupini,
– nacionalne ali lokalne ekonomske pogoje, ki so povezani z neporavnavanjem finančnih sredstev v skupini.
7. člen
(Oslabitev finančnega sredstva)
(1) Oslabitev finančnega sredstva je razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo.
(2) Nadomestljiva vrednost je opredeljena kot sedanja vrednost (diskontirana vrednost) pričakovanih prihodnjih denarnih tokov ob uporabi izvirne efektivne obrestne mere.
(3) Efektivna obrestna mera je obrestna mera, ki natančno razobrestuje (diskontira) pričakovane prihodnje denarne tokove skozi obdobje pričakovane dobe finančnega sredstva ali, če je primerneje, skozi krajše obdobje na čisto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva. Izračun vključuje vsa prejeta in dana nadomestila ter zneske v skladu s pogodbo.
(4) Oslabitev finančnega sredstva, merjenega po odplačni vrednosti, se izmeri z uporabo izvirne efektivne obrestne mere finančnega sredstva. V primeru, da je obrestna mera spremenljiva, se denarni tokovi diskontirajo s tedaj veljavno obrestno mero, določeno s pogodbo.
(5) Alternativno se oslabitev finančnega sredstva lahko meri po pošteni vrednosti, upoštevajoč tržno ceno.
8. člen
(Rezervacija za prevzete obveznosti)
(1) Rezervacija za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah se pripozna, če:
(a) ima banka zaradi preteklega dogodka sedanjo obveznost,
(b) je verjetno, da bo banka morala obveznost poravnati in
(c) je mogoče zanesljivo oceniti znesek obveznosti, ki predstavlja izgubo banke.
(2) Višina rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah je enaka sedanji vrednosti (diskontirani vrednosti) ocenjenih bodočih plačil. Pri izračunu diskontirane vrednosti se uporabi diskontna mera, ki odraža tveganja, vezana na to obveznost (rezervacijo). Diskontna mera ne sme vključevati tveganj, zaradi katerih so že bili prilagojeni bodoči denarni tokovi.
9. člen
(Upoštevanje zavarovanj pri izračunu oslabitve in rezervacije)
(1) Pri izračunu oslabitve finančnega sredstva oziroma rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah se upoštevajo tudi pričakovani denarni tokovi iz unovčitve zavarovanj (prvovrstnih in primernih ter zavarovanj z zastavo premičnin in nepremičnin). Denarni tokovi iz unovčitve zavarovanj s premičninami in nepremičninami se lahko v izračunu upoštevajo le pod pogoji in v obsegu, kot je to določeno v nadaljnjih odstavkih tega člena.
(2) Zavarovanja s premičninami in nepremičninami lahko banka upošteva pri izračunu oslabitve finančnega sredstva oziroma rezervacije za prevzeto obveznost po zunajbilančnih postavkah le, če razpolaga z vso potrebno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je zastavljena premičnina ali nepremičnina učinkovito in ustrezno sredstvo sekundarnega poplačila, kar pomeni, da mora banka dokazati, da za to premičnino ali nepremičnino obstaja trg in da je unovčljiva v razumnem roku.
(3) Banka pri izračunu upošteva le tisti del vrednosti zavarovanja z nepremičnino, ki ostane po odbitku zneskov vseh obveznosti, katerih izpolnitev je zavarovana z isto nepremičnino in so v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini vknjižene z boljšim vrstnim redom, oziroma po odbitku sorazmernega dela zneskov tistih obveznosti, ki so v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini vknjižene z istim vrstnim redom.
(4) Kot vrednost zavarovanja z nepremičnino se upošteva zadnja ocena tržne vrednosti nepremičnine, ki jo izdela pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, upoštevajoč vse stroške, povezane s prodajo, in ki ni starejša od enega leta oziroma kupoprodajno pogodbo, ki ne sme biti starejša od enega leta.
(5) Banka mora ob zavarovanju s hipoteko in v primeru, da zastavljena nepremičnina ni v njeni posesti, imeti vsaj naslednjo dokumentacijo:
(a) - neposredno izvršljivi notarski zapis o zavarovanju z vknjižbo hipoteke na zastaviteljevi nepremičnini ali o zavarovanju z ustanovitvijo zemljiškega dolga z vpisom v zemljiško knjigo in izstavitvijo zemljiškega pisma ter, kadar je to potrebno, dokazilo, da je nepremičnina v upravičeni tuji posesti;
- pravnomočni sklep sodišča o dovolitvi vpisa hipoteke oziroma zemljiškega dolga na nepremičnini v zemljiško knjigo z notarskim zapisom o sklenitvi sporazuma o zastavi nepremičnin in, kadar je to potrebno, dokazilo, da je nepremičnina v upravičeni tuji posesti;
(b) ažuren zemljiškoknjižni izpisek;
(c) zavarovalno polico za nepremičnino, vinkulirano v korist banke;
(d) cenitveno poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin oziroma kupoprodajno pogodbo, ki ne sme biti starejša od enega leta, kar mora banka pridobiti ob ustanovitvi zavarovanja z nepremičnino.
(6) Med trajanjem razmerja zavarovanja z nepremičnino mora banka redno spremljati vrednost zastavljene nepremičnine in oceno te vrednosti za poslovne nepremičnine izdelati najmanj enkrat letno, za stanovanjske nepremičnine pa najmanj enkrat na tri leta. Ob morebitnih pomembnih spremembah pogojev na trgu je treba vrednost nepremičnine ocenjevati še pogosteje. Za spremljavo vrednosti in identifikacijo nepremičnin, pri katerih je treba opraviti prevrednotenje, lahko banka uporablja tudi statistične metode.
(7) Ponovna pridobitev cenitvenega poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin je potrebna v sledečih primerih:
(a) kadar pride do pomembnega padca cene nepremičnine v primerjavi s splošno ravnjo cen na trgu;
(b) kadar gre za nepremičnine, ki služijo zavarovanju finančnega sredstva, oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, ki presegajo 3 milijone EUR ali 5% kapitala banke; te nepremičnine mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin vrednotiti najmanj enkrat na tri leta.
(8) Banka lahko pri izračunu oslabitve finančnega sredstva oziroma rezervacije za prevzeto obveznost po zunajbilančnih postavkah upošteva zavarovanje s premičnino, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) obstoj likvidnega trga, ki omogoča hitro in ekonomsko učinkovito (po primerni ceni) unovčenje zavarovanja;
(b) obstoj dobro uveljavljenih, javno dostopnih tržnih cen;
(c) operativni pogoji:
– dogovor o zavarovanju je pravno izvršljiv in omogoča unovčenje zavarovanja v sprejemljivem času,
– prednost pred preostalimi upniki pri realizaciji zavarovanja,
– redna kontrola vrednosti predmeta zastave – vsaj enkrat letno, pogosteje v primeru pomembnih sprememb na trgu,
– kreditna pogodba vsebuje natančen opis zavarovanja, način in pogostnost prevrednotenja,
– banka ima določene vrste premičnin, sprejemljivih za zavarovanje, ter v okviru internih politik ustrezno dokumentirane politike in postopke glede potrebnega pokritja za posamezno vrsto predmeta zavarovanja (potrebnega razmerja med izpostavljenostjo in vrednostjo zavarovanja),
– banka ima v kreditnih politikah opredeljene zahteve v zvezi z zavarovanjem glede na obseg izpostavljenosti do dolžnika, zahteve glede pravočasnega unovčenja zavarovanja, glede določitve cene oziroma tržne vrednosti zavarovanja in podobno,
– začetno vrednotenje in poznejša prevrednotenja morajo v celoti upoštevati kakršnokoli poslabšanje ali zastarelost zavarovanja,
– banka mora imeti pravico do fizičnega pregleda zavarovanja,
– banka ima vzpostavljene postopke za kontrolo ustreznosti škodnega zavarovanja predmeta zastave,
– zastava mora biti vpisana v Register zastavnih pravic na premičninah.
10. člen
(Posamezno pomembno finančno sredstvo oziroma prevzeta obveznost)
Posamezno pomembno finančno sredstvo oziroma prevzeta obveznost po zunajbilančnih postavkah v skladu s tem sklepom predstavlja celotno izpostavljenost do enega dolžnika, katere vrednost presega 0,5% kapitala ali 650.000 EUR. Finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, ki sestavljajo to izpostavljenost, morajo biti ocenjene posamično.
2. RAZVRSTITEV FINANČNIH SREDSTEV IN PREVZETIH OBVEZNOSTI
11. člen
(Ocenjevanje dolžnikove sposobnosti izpolnjevanja obveznosti do banke in kvalitete zavarovanja)
Banka mora oceniti dolžnikovo sposobnost izpolnjevanja obveznosti do banke in kvaliteto zavarovanja po vrsti in obsegu pred odobritvijo vsakega kredita oziroma pred sklenitvijo druge pogodbe, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke. Poleg tega mora banka ves čas trajanja pravnega razmerja, ki je temelj nastanka izpostavljenosti, spremljati poslovanje dolžnika in kvaliteto zavarovanja finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah.
12. člen
(Razvrstitev finančnih sredstev in prevzetih obveznosti)
(1) Izhodišče razvrstitve je sistematični pregled bančnega portfelja, to je finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Banka razporedi postavke po posameznih dolžnikih (skupaj izpostavljenost), nato pa opravi razvrstitev finančnih sredstev, ki se merijo po metodi odplačne vrednosti, oziroma prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah v skupine.
(2) Pri tem se vsa finančna sredstva, ki se merijo po pošteni vrednosti, naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb, vrednotenih po nabavni vrednosti oziroma po kapitalski metodi, in naložbe v naložbene nepremičnine, dane v poslovni najem, ne razporejajo v skupine.
13. člen
(Razvrščanje finančnih sredstev in prevzetih obveznosti v skupine)
(1) Finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah se za izračun odbitne postavke od temeljnega kapitala po 23. in 24. členu tega sklepa razvrstijo v skupine od A do P na podlagi ocene in vrednotenja dolžnikove sposobnosti izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti, ki se presoja na podlagi:
(a) ocene finančnega položaja posameznega dolžnika,
(b) njegove zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za redno izpolnjevanje obveznosti do banke v prihodnosti,
(c) vrste in obsega zavarovanja finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do posameznega dolžnika,
(d) izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do banke v preteklih obdobjih.
(2) V skupino A se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah:
(a) do Banke Slovenije, Republike Slovenije, Evropske centralne banke, Evropskih skupnosti, vlad in centralnih bank drugih držav Cone A,
(b) do dolžnikov, za katere se ne pričakujejo težave s plačevanjem obveznosti in ki plačujejo svoje obveznosti ob dospelosti oziroma izjemoma z zamudo do 15 dni,
(c) ki so zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem iz 14. člena tega sklepa.
(3) V skupino B se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do dolžnikov:
(a) za katere se ocenjuje, da bodo poravnavali dospele obveznosti, vendar je njihovo finančno stanje trenutno šibko, ne kaže pa, da bi se v bodoče bistveno poslabšalo,
(b) ki plačujejo obveznosti z zamudo do 30 dni, občasno tudi z zamudo od 31 do 90 dni.
(4) V skupino C se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do dolžnikov:
(a) za katere se ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadostovali za redno poravnavanje dospelih obveznosti,
(b) ki plačujejo obveznosti z zamudo do 90 dni, občasno tudi z zamudo od 91 do 180 dni,
(c) ki so izrazito podkapitalizirani,
(d) ki nimajo zadostnih dolgoročnih virov sredstev za financiranje dolgoročnih naložb,
(e) od katerih banka ne prejema tekoče zadovoljivih informacij ali ustrezne dokumentacije v zvezi s poravnavanjem obveznosti.
(5) V skupino D se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do dolžnikov:
(a) za katere obstaja velika verjetnost izgube dela finančnega sredstva oziroma plačila po prevzeti obveznosti,
(b) ki plačujejo obveznosti z zamudo nad 90 dni do 180 dni, občasno tudi z zamudo od 181 do 360 dni,
(c) ki so nesolventni,
(d) za katere je bil pri pristojnem sodišču vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave ali stečaja,
(e) ki so v sanaciji oziroma postopku prisilne poravnave,
(f) ki so v stečaju.
(6) V skupino E se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do dolžnikov:
(a) za katere se ocenjuje, da sploh ne bodo poplačane,
(b) s sporno pravno podlago,
(c) ki plačujejo obveznosti z zamudo nad 360 dni.
(7) V skupino P se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, za katere banka pri posamični ocenitvi ugotovi, da je potrebna oslabitev ali oblikovanje rezervacije.
(8) Plačilo obveznosti dolžnika pomeni plačilo vseh obveznosti dolžnika do banke v pogodbeno dogovorjenih rokih dospelosti, ne da bi banka za ta namen posredno ali neposredno vzpostavila novo finančno sredstvo do dolžnika.
(9) Pri obnovitvah, podaljševanju in vzpostavitvi novih finančnih sredstev se smiselno upoštevajo tudi določila 18. člena tega sklepa glede restrukturiranja finančnih sredstev.
(10) Zlasti za majhne dolžnike in prebivalstvo se lahko pri razvrščanju v večji meri uporabi merilo rednosti poravnavanja obveznosti do banke.
14. člen
(Prvovrstna zavarovanja)
(1) Za namen tega sklepa so prvovrstna zavarovanja finančnih sredstev oziroma prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah naslednja:
(a) bančna vloga, za katero je pogodbeno določena obveznost, da se uporabi za poplačilo;
(b) vrednostni papirji Republike Slovenije, Banke Slovenije, Evropske centralne banke ter vlad in centralnih bank drugih držav Cone A;
(c) nepreklicne garancije na prvi poziv bank, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, prvovrstnih bank držav članic in prvovrstnih tujih bank;
(d) prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank, s katerimi se trguje na finančnih trgih; pri tem se ne upoštevajo podrejeni in zamenljivi dolžniški vrednostni papirji;
(e) nepreklicna jamstva Republike Slovenije (vključno z nepreklicnimi garancijami na prvi poziv SID, ki so bile izdane do uveljavitve Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov).
(2) Finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem po prvem odstavku tega člena, se razvrščajo v skupino A do aktiviranja zavarovanja, vendar največ 30 dni po roku za plačilo.
15. člen
(Kriteriji za presojanje o prvovrstnosti banke države članice ali tuje banke)
(1) Za namen tega sklepa se prvovrstnost banke države članice ali tuje banke presoja na podlagi zadnje razpoložljive ocene bonitete banke, ki so jo opravili Moody's, Standard & Poor's in Fitch. Banka mora za izpolnjevanje kriterija prvovrstnosti dosegati bonitetno oceno najmanj BBB- ustanove Standard & Poor's ali Fitch oziroma Baa3 ustanove Moody's.
(2) Če banke države članice ali tuje banke ni ocenila nobena od zgoraj navedenih ustanov, mora boniteto teh bank oceniti banka sama.
16. člen
(Prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank)
Za namen tega sklepa so prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank dolžniški vrednostni papirji, katerih izdajateljice so banke, ki so dobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, ali druge banke, ki izpolnjujejo kriterij prvovrstnosti po tem sklepu, oziroma vrednostni papirji, katerih bonitetna ocena je najmanj BBB- pri Standard & Poor's ali Fitch oziroma Baa3 pri Moody's, ne glede na boniteto banke, ki jih je izdala.
17. člen
(Primerno zavarovanje)
Primerno zavarovanje po tem sklepu je neodvisna garancija podjetja primerljivega finančnega položaja, ki izpolnjuje merila za razvrstitev v skupino A, zavarovanje pri zavarovalnici, registrirani v Republiki Sloveniji in drugi državi Cone A, ter vrednostni papirji, za katere obstaja delujoči trg.
3. RESTRUKTURIRANJE FINANČNIH SREDSTEV
18. člen
(Restrukturiranje finančnih sredstev)
(1) Z restrukturiranjem finančnih sredstev so mišljene aktivnosti, ki jih izvede banka v razmerju do dolžnikov, do katerih ima finančna sredstva, ki niso poravnana skladno s pogodbo. Banka restrukturira terjatve do dolžnika (finančna sredstva) s sprejemom ene ali več aktivnosti, za katere se ob sicer normalnem ekonomskem in finančnem položaju dolžnika ne bi odločila. Mogoče aktivnosti za restrukturiranje terjatev so naslednje:
(a) podaljšanje roka vračila glavnice,
(b) znižanje višine terjatev,
(c) druge aktivnosti.
(2) Temeljno načelo glede računovodskih postopkov, povezanih z restrukturiranjem finančnih sredstev, je takojšnje izkazovanje izgub, izračunanih s primerjavo knjigovodske in nadomestljive vrednosti.
4. OCENJEVANJE IZGUB IZ KREDITNEGA TVEGANJA
19. člen
(Ocenjevanje dokazov o oslabitvi in možnih izgubah)
(1) Banka mora sproti ali najmanj trimesečno v skladu s tem sklepom ocenjevati, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo ali skupina finančnih sredstev oslabljena ali da obstaja možnost izgube iz prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah.
(2) Če banka pri posamični ocenitvi finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah ugotovi, da je potrebna posamična oslabitev ali oblikovanje rezervacije, jo mora prerazvrstiti v skupino P, ki je skupina posamezno oslabljenih finančnih sredstev oziroma prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah, za katere mora banka oblikovati rezervacije. V tem primeru ponovno skupinsko ocenjevanje ni potrebno.
(3) Če banka pri posamični ocenitvi finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, razvrščenih v skupino P, ugotovi, da posamična oslabitev ali rezervacija ni več potrebna, ju mora skladno s tem sklepom prerazvrstiti v skupino in ju vključiti v ponovno skupinsko ocenjevanje.
20. člen
(Posamično ali skupinsko ocenjevanje finančnega sredstva)
(1) Če pri posamični ocenitvi finančnega sredstva obstajajo nepristranski dokazi oslabitve, mora banka oceniti nadomestljivo vrednost takšnega finančnega sredstva. Če je nadomestljiva vrednost manjša od knjigovodske, banka pripozna izgubo v izkazu poslovnega izida.
(2) Oslabitev se izmeri za vsako finančno sredstvo, ki je posamezno pomembno. Oslabitev finančnih sredstev, ki niso posamezno pomembna, se izmeri posamično ali skupinsko.
(3) Banka lahko pri izračunu izgub iz naslova kreditnega tveganja posamezno pomembnega finančnega sredstva upošteva prvovrstna zavarovanja iz prvega odstavka 14. člena tega sklepa, primerna zavarovanja, ki so določena v 17. členu tega sklepa, in zavarovanja s premičnino oziroma nepremičnino, če v celoti ustrezajo pogojem, ki so določeni v 9. členu tega sklepa.
(4) V primeru, da so finančna sredstva ocenjena posamično in oslabitev ni potrebna ter posledično ni pripoznana, mora banka ta sredstva vključiti v ponovno skupinsko ocenjevanje, da bi se ocenila potrebna oslabitev.
(5) Oslabitev finančnih sredstev do bank in hranilnic mora biti ocenjena posamično, in ponovno skupinsko ocenjevanje ni potrebno.
21. člen
(Posamično ali skupinsko ocenjevanje prevzetih obveznosti)
(1) Če pri posamični ocenitvi prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah obstajajo nepristranski dokazi za možnost izgube iz prevzetih obveznosti, mora banka oceniti verjetnost takšnega dogodka za posamezno prevzeto obveznost. Če je izguba verjetna in je mogoče zanesljivo oceniti njen znesek, se pripozna izguba v izkazu poslovnega izida ter se za ta znesek oblikuje rezervacija.
(2) Potrebna rezervacija se izmeri za vsako posamezno pomembno prevzeto obveznost po zunajbilančnih postavkah. Potrebne rezervacije za prevzete obveznosti, ki niso posamezno pomembne, se izmerijo posamično ali skupinsko.
(3) Banka lahko pri izračunu izgube iz naslova kreditnega tveganja posamezno pomembne prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah upošteva prvovrstna zavarovanja iz prvega odstavka 14. člena tega sklepa, primerna zavarovanja, ki so določena v 17. členu tega sklepa, in zavarovanja s premičnino oziroma nepremičnino, če v celoti ustrezajo pogojem, ki so določeni v 9. členu tega sklepa.
(4) V primeru, da so prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah ocenjene posamično in izguba ni verjetna ter posledično ni pripoznana, mora banka te prevzete obveznosti vključiti v ponovno skupinsko ocenjevanje za ugotovitev potrebnih rezervacij, ki se pripoznajo kot izguba v izkazu poslovnega izida.
(5) Potrebne rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do bank in hranilnic se izmerijo posamično, in ponovno skupinsko ocenjevanje ni potrebno.
22. člen
(Razporejanje finančnih sredstev in prevzetih obveznosti v skupine)
(1) Banka mora skupine za skupinsko oceno oslabitve finančnih sredstev oziroma za skupinsko ugotavljanje potrebnih rezervacij za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah določiti glede na podobne značilnosti kreditnega tveganja, ki kažejo sposobnost dolžnika poravnati obveznosti skladno s pogodbenimi določili. Skupine so lahko opredeljene glede na naslednje posamezne značilnosti ali njihove kombinacije:
(a) vrste finančnih sredstev,
(b) panoge,
(c) geografske lokacije,
(d) vrste zavarovanj,
(e) poravnavanje dolgov v preteklih obdobjih.
(2) Ocene bodočih denarnih tokov posameznih skupin morajo temeljiti na preteklih izgubah iz teh ali podobnih skupin. Ocene izgub se morajo prilagoditi spremenjenim okoliščinam na trgu. Metodologijo in predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju bodočih denarnih tokov, mora banka redno pregledovati, tako da se zmanjša razlika med ocenami izgub in dejanskimi izgubami.
23. člen
(Izračun odbitne postavke od temeljnega kapitala)
(1) Ne glede na 22. člen tega sklepa mora banka za potrebe poročanja po tem sklepu razporediti finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah v skupine v skladu s kriteriji iz 13. člena tega sklepa, medtem ko pri izdelavi računovodskih izkazov v celoti upošteva lastno metodologijo oziroma MSRP.
(2) Banka mora razliko med izkazanimi oslabitvami oziroma rezervacijami po lastni metodologiji oziroma MSRP ter zneskom ugotovljenih oslabitev oziroma rezervacij, izračunanih na podlagi odstotkov iz 24. člena tega sklepa, upoštevati kot odbitno postavko pri izračunu temeljnega kapitala v skladu Sklepom o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06).
24. člen
(Odstotki za skupinsko oslabitev oziroma rezervacije za namen izračuna odbitne postavke)
Banka mora za namen izračuna odbitne postavke od temeljnega kapitala pri skupinskem ocenjevanju posamezno pomembnih in nepomembnih finančnih sredstev oziroma prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah, ki se v skladu s 13. členom sklepa razvrščajo v skupine od A do E, pri čemer finančno sredstvo ni posamezno oslabljeno oziroma niso posamezno oblikovane rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, uporabiti naslednje odstotke:
1. skupina A, razen netveganih postavk iz
4. člena tega sklepa in postavk zavarovanih
s prvovrstnim zavarovanjem iz
14. člena tega sklepa                                         1%
2. skupina B                                                 10%
3. skupina C                                                 25%
4. skupina D                                                 50%
5. skupina E                                               100%.
25. člen
(Izkazovanje oslabitev oziroma rezervacij v računovodskih izkazih)
(1) Oslabitve finančnih sredstev, ki jih banka opravi po MSRP, se izkažejo kot odhodek iz oslabitve v izkazu poslovnega izida in kot popravek vrednosti finančnih sredstev zaradi oslabitve v bilanci stanja.
(2) Rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, ki jih banka opravi po MSRP, se izkažejo kot odhodek za oblikovanje rezervacij v izkazu poslovnega izida in kot obveznost iz rezervacij v bilanci stanja.
(3) Po stanju na zadnji dan v letu je banka dolžna knjigovodsko izkazati oslabitve finančnih sredstev in rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah v skladu z določili tega sklepa v roku, predpisanem za predložitev letnih računovodskih izkazov.
(4) Med letom je banka dolžna knjigovodsko izkazati oslabitve finančnih sredstev in rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah najpozneje po stanju na zadnji dan meseca, v katerem mora predložiti poročilo o razvrstitvi finančnih sredstev, merjenih po metodi odplačne vrednosti, in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah.
5. VODENJE KREDITNIH MAP
26. člen
(Vsebina kreditnih map)
(1) Banka zagotavlja informacije in dokumentacijo o dolžniku z vodenjem kreditnih map. Iz kreditnih map morajo biti razvidni osnovni podatki o dolžniku, njegovem finančnem stanju in položaju ter o vsebini kreditnega razmerja.
(2) Kreditne mape morajo smiselno vsebovati:
(a) osnovne podatke o dolžniku (firma, sedež, število zaposlenih, lastniška struktura, vodstvo, posredne in neposredne kapitalske povezave);
(b) njegove glavne dolžnike in upnike;
(c) računovodske izkaze za zadnja tri leta;
(d) analizo in oceno finančno-ekonomskega položaja dolžnika oziroma finančnega instrumenta;
(e) ob morebitnih nepristranskih dokazih o oslabitvi finančnega sredstva analizo in oceno denarnih tokov za poravnavo obveznosti;
(f) seznam vseh finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah (konto, partija);
(g) vlogo za odobritev posla in predlog strokovne službe;
(h) sklep organa, pristojnega za odobritev posla, in pogodbo o sklenjenem poslu;
(i) analitično knjigovodsko evidenco;
(j) dokazila o zavarovanju ter dokumentacijo o realizaciji zavarovanja;
(k) drugo pomembno dokumentacijo.
(3) Banka mora izdelati interno navodilo za vodenje kreditnih map ter določiti odgovorne osebe, ki bodo skrbele za popolnost in celovitost posameznih map.
6. POROČANJE
27. člen
(Vsebina poročil in roki za poročanje)
(1) Banka mora zagotoviti pravilno in pravočasno poročanje Banki Slovenije o razvrstitvi finančnih sredstev, merjenih po metodi odplačne vrednosti, in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah.
(2) Banka poročila iz prvega odstavka tega člena izdela po stanju na zadnji dan vsakega četrtletja v obliki in na način, ki je predpisan z navodilom Banke Slovenije.
(3) Rok za predložitev poročil iz prvega odstavka tega člena na zadnji dan v letu je deseti delovni dan po izteku roka za predložitev letnih računovodskih izkazov, za druga četrtletja pa je rok do 25. dne v naslednjem mesecu.
(4) V primeru posebne zahteve Banke Slovenije mora banka poročila iz prvega odstavka tega člena izdelati in predložiti tudi po stanju na dan in v roku, ki ga določi Banka Slovenije.
7. KONČNE DOLOČBE
28. člen
(Prenehanje uporabe sklepa)
Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati Sklep o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 67/05, 97/05 in 121/06).
29. člen
(Uveljavitev sklepa)
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 21. marca 2007
Predsednik
Sveta Banke Slovenije
Mitja Gaspari l.r.

AAA Zlata odličnost