Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) ter 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 63/95, 9/96, 44/96, 26/97, 79/97 in 10/98) ter 18. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95) je Občinski svet občine Škofja Loka na 18. seji dne 21. 9. 2006 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu za industrijsko cono Trata
I. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE
Z LOKACIJSKIM NAČRTOM
1. člen
(predmet LN)
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za novo industrijsko cono Trata v Škofji Loki (v nadaljevanju: LN).
Lokacijski načrt je izdelal Panprostor d.o.o., Ljubljana pod št. LN-14/06, avgusta 2006.
2. člen
(namen prostorske ureditve)
Prostorska ureditev je namenjena ureditvi nove industrijske cone zahodno od vasi Trata, med cesto Trata-Meja in železniško progo. V industrijski coni se koncentrira in razvija proizvodnja, predelovalna in storitvena dejavnost za celotno Občino Škofja Loka.
3. člen
(strokovne osnove)
Strokovne osnove za izdelavo lokacijskega načrta so:
– lokacijski načrt za Občinsko cesto za potrebe industrijsko cono Trata (Uradni list RS, št. 74/06), Panprostor d.o.o, Ljubljana 2006,
– IC Trata; urbanistična dispozicija, variante in primerjava, Panprostor d.o.o., Ljubljana 2005,
– poročilo o vplivih na okolje za občinsko cesto za industrijsko cono na Trati, Imos Geateh, številka PVO-082/06, Ljubljana 2006,
– okoljsko poročilo za občinski lokacijski načrt za industrijsko cona trata v Škofji Loki, Imos Geateh, številka OP-3/05, Ljubljana 2006,
– IDP ceste za potrebe industrijske cone Trata, Projektivni atelje-nizke gradnje d.o.o., Ljubljana 2005,
– geotehnično poročilo za občinsko cesto do IC Trata, GZL Geoinženiring, 2006.
4. člen
(sestavni deli LN)
Lokacijski načrt obsega besedilo in kartografski del:
I. Besedilo odloka
II. Kartografski del
1. Izsek iz sprememb in dopolnitev odloka
o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Škofja Loka M 1:5000
2. Katastrski načrt z mejo
ureditvenega območja LN M 1:1000
3. Nova parcelacija M 1:1000
4. Ureditvena situacija M 1:1000
5. Vplivi in povezave s sosednjimi območji M 1:2500
6. Zbirni načrt komunalnih vodov M 1:1000
5. člen
(priloge LN)
Priloge LN so:
1. povzetek za javnost
2. izvleček iz strateškega prostorskega akta
3. obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta
4. strokovne podlage
5. smernice nosilcev urejanja prostora
6. mnenja nosilcev urejanja prostora
7. upoštevani akti in predpisi
8. spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta.
9. zakoličbeni podatki
II. UREDITVENO OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
6. člen
(ureditveno območje LN)
Ureditveno območje LN zajema na poselitvenih območjih območja z urbanistično oznako: proizvodne dejavnosti TRA-PD 02, TRA-PD 03,
Ureditveno območje LN zajema naslednje parcele
k.o. Suha (šifra k.o. 2030):
200, 202, 203, 212, 213, 215/2 (del), 243, 245/1 (del), 245/2 (del), 245/3 (del), 246 (del), 250/1 (del), 250/2 (del), 250/3 (del), 250/4 (del), 251, 252, 254, 255 (del), 258 (del), 260 (del), 270/1 (del), 1268 (del).
k.o. Godešič (šifra k.o. 2031):
188/1 (del), 183/1, 185, 186 (del), 188/2 (del), 191/1, 191/2, 191/3, 192/1 (del), 1378/1 (del), 1383 (del).
Površina ureditvenega območja LN znaša 126 624 m2.
Ureditveno območje med gradnjo je enako ureditvenemu območju v obratovanju.
Meja ureditvenega območja LN je določena s karto »Katastrski načrt z mejo ureditvenega območja LN« v merilu 1:1000, ki je sestavni del LN.
7. člen
(funkcionalne enote)
Ureditveno območje obsega naslednje funkcionalne enote (f.e.), ki zavzemajo gradbene parcele načrtovane s tem LN (karta »Nova parcelacija«):
funkcionalna enota gradbene parcele
– f.e. 1 p1, p2 in p3
– f.e. 2 p4
– f.e. 3 p5
– f.e. 4 p6
– f.e. 5 p7
– f.e. 6 p8, p9
– f.e. 7 p10, p11, p12, p13
– f.e. 8 p14, p15
8. člen
(trajne in začasne ureditve)
Vsi predvideni posegi v ureditvenem območju so trajni.
Ureditve so razvidne iz karte »Ureditvena situacija« v merilu 1:1000, ki je sestavni del tega LN.
9. člen
(vplivno območje)
Vplivno območje je prikazano na karti »Vplivi in povezave s sosednjimi območji« v merilu 1:2500, ki je sestavni del tega LN.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
10. člen
(dovoljeni posegi)
(1) Dovoljeni so naslednji posegi:
– odstranitev obstoječih naprav in objektov
– izkopi, nasutja, utrjevanja, predobremenitve, odvodnjavanje in ostali posegi v zvezi s sanacijo in pripravo stavbnega zemljišča
– gradnja objektov
– zunanje ureditve
– izvajanje ukrepov za omilitev ali sanacijo vplivov na okolje
– ureditev prometne in komunalne infrastrukture.
(2) Objekte je dovoljeno graditi znotraj gradbene meje (GM). Gradbena meja je črta, ki je objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo. Dopustna so lokalna preseganja GM, vendar ne več kot v dolžini dveh metrov in za ne več kot en meter prekoračitve.
11. člen
(namembnost)
Vsi objekti so namenjeni proizvodnim in storitvenim dejavnostim ter spremljevalnim dejavnostim (poslovnim dejavnostim, pisarniškemu poslovanju, skladiščenju, trgovini na debelo).
V vseh objektih neposredno ob občinski cesti je možno umestiti terciarne (gostinstvo) in kvartarne (izobraževanje, šport) programe, vendar le kot del dodatne ponudbe podjetja.
12. člen
(stavbni red)
Obvezna organizacija prostora je od ceste proti notranjosti:
1. cesta,
2. zeleni pas z drevoredom,
3. vsaj ena vrsta parkiranja (oz. vsaj parkiranje za obiskovalce),
4. poslovni objekt oziroma del,
5. proizvodni, skladiščni, storitveni del,
6. manipulativno dvorišče.
Dopustna je ureditev manipulativnega dvorišča oziroma površin okrog vseh proizvodnih objektov.
Parkirna mesta so lahko razporejena tudi kjerkoli na parceli (obvezna pa so ob cesti).
V primeru panoge, ki se ne deli na klasične prostorsko-funkcionalne dele je dopustna tudi drugačna ureditev, vendar mora slediti redu: da je na cesto orientiran najbolj reprezentativni del. Zeleni pas in prva vrsta parkiranja je obvezna tudi za takšne dejavnosti.
13. člen
(geometrija)
Stranice vseh objektov morajo biti vzporedne s severno oziroma vzhodno cesto. Stranice objektov ob železniški progi so lahko tudi vzporedne z železniško progo.
V primeru, da objekt meji na dve cesti mora biti orientiran vzporedno z vzhodno cesto.
14. člen
(višinski gabarit)
Najvišja dopustna višina objektov je 20 metrov. Objekti imajo lahko do tri etaže pod nivojem terena oziroma najgloblje do 2 metra nad nivojem talne vode.
Strehe objektov morajo biti ravne oziroma z naklonom do 10 stopinj.
15. člen
(oblikovanje objektov)
Objekti morajo biti oblikovani tako, da se v gabaritih, teksturi fasade, barvi, čim bolj vklapljajo v okolico. Objekti znotraj funkcionalnih enot morajo biti oblikovani enotno in med seboj skladno. Objekti, ki se gradijo etapno kasneje morajo oblikovno slediti oziroma biti skladni z že obstoječimi objekti znotraj posamezne funkcionalne enote.
Fasade objektov na odprtem obodu celotne načrtovane industrijske cone (prikazan na karti »Ureditvena situacija« v merilu 1:1000, ki je sestavni del tega LN) morajo biti oblikovane tako, da vizualno čim manj izstopajo iz krajinske slike širšega območja. Fasade objektov, ki so na odprti obodni strani celotne IC daljše kot 50 m, višje kot 7 m ali imajo površino večjo od 230 m2 morajo biti zasnovane bodisi kot arhitekturno ali vsaj vizualno členjene ali vsaj delno ozelenjene. Na odprtem obodu celotne industrijske cone je priporočljiva ozelenitev fasad (popenjalke). Barve fasad na odprtem obodu celotne IC morajo biti umirjene, k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenje (PGD) je potrebno priložiti barvno študijo za te fasade.
16. člen
(odmiki)
(1) Objekti ne smejo stati bliže meji parcele kot 4 metre. Dopustna so lokalna preseganja vendar ne več kot v dolžini dveh metrov in za ne več kot en meter prekoračitve.
(2) Zgornji odstavek ne velja za objekte, ki se razprostirajo preko več parcel ali pa zavzemajo več kot 90% površine parcele.
17. člen
(ozelenitev)
(1) Ob robovih vseh štirih občinskih cest je obvezna ozelenitev. Minimalna širina zelenega pasu je 4 metre. Pas mora teči vzporedno s cestiščem. V tem pasu mora biti zasajen enojen drevored (kot prikazano v grafiki). Če je neposredno ob občinski cesti urejeno parkiranje, je dopustno zeleni pas zožati na minimalno 2,5 metra širine zelenega pasu, vendar mora biti v tem primeru namesto vsakega četrtega parkirnega mesta urejena ozelenitev enakih dimenzij, kot sosednja parkirna mesta. Zeleni pas ob cesti je dopustno prekiniti zaradi uvoza/izvoza.
(2) Na gradbeni parceli poslovne stavbe je potrebno zagotoviti zeleno površino v ne manj kot polovični tlorisni površini poslovne stavbe in ne manj kot 25% BEP poslovne stavbe brez kleti.
(3) Dopustna je odstranitev vseh dosedanjih drevesnih struktur znotraj območja urejanja LN.
(4) Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v varovano območje komunalnih vodov, krošnje dreves ne smejo ovirati tovornega pometa. Vse zelene površine je potrebno projektirati tako, da jih je možno tudi vzdrževati (košnja trave, zalivanje). Grmovnice morajo biti dostopne za vzdrževanje.
(5) Zelene površine in drevesa morajo redno vzdrževati lastniki parcel.
(6) Zelene površine so obvezne na dolžini vsaj 70% meje funkcionalne enote, kjer ta meji na odprti obod celotne IC (prikazan na karti »Ureditvena situacija« v merilu 1:1000, ki je sestavni del tega LN). Te zelene površine v enem kosu ne smejo biti manjše kot 100 m2. Zasaditev naj bo praviloma v gručah. Če je izrazito podolgovate oblike (v pasu), na pretežni dolžini ne sme biti ožja od 3 m. Zasajene morajo biti visoke rastline, ki odrasle niso nižje od 7 m (grmovnice, drevesa, popenjavke ...) z večinskim deležem drevja.
18. člen
(ograje)
(1) Na območju LN je dopustno postavljati ograje na oziroma ob parcelnih mejah ali znotraj posameznih funkcionalnih enot. Najvišja dovoljena višina ograje je 2 m. Ograja mora biti žična ali rešetkasta ter transparentna. Izgradnja ograj ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova višina usklajena s prometnovarnostnimi predpisi glede zahtevanih preglednih kotov vožnje.
(2) Ograje ne smejo biti postavljene bliže kot 1 meter do zunanjega roba občinske ceste oziroma 70 centimetrov od zunanjega roba hodnika na občinski cesti.
(3) Ograje morajo biti sive barve in enotno oblikovane v vsej industrijski coni.
19. člen
(dostopi)
(1) Dostopi na parcele se uredijo z občinske ceste. Urejeni morajo biti tako, da omogočajo tekoče in varno odvijanje prometa za vsa predvidena vozila (kolesa, osebna vozila, težki tovornjaki), tako na občinski cesti, kot na uvozni cesti. V priključku na občinsko cesto mora biti zagotovljena preglednost za vse udeležence v prometu.
(2) Če se na območje posameznega lastnika dostopa mimo vratarja oziroma skozi zapornice mora biti na parceli lastnika, pred zapornico, urejeno parkiranje vsaj za eno dolgo tovorno vozilo, tako da ne ovira normalnega odvijanja ostalega prometa. Dostop z občinske ceste mora biti urejen tako, da ne osebna, ne tovorna vozila v nobenem primeru ne stojijo ali parkirajo na občinski cesti.
20. člen
(parkiranje)
(1) Minimalna parkirna mesta za osebna vozila, ki morajo biti zagotovljena na parceli:
za poslovne, pisarniške dejavnosti 1 PM/30m2 NEP
za trgovine, storitvene in servisne
dejavnosti s številnim obiskom 1 PM/30m2 NEP
za trgovine, storitvene in
servisne dejavnosti z maloštevilnim
obiskom 1 PM/50m2 NEP
za laboratorije 1 PM/40m2 NEP
za proizvodnjo 1 PM/60m2 NEP
za skladišča 1 PM/90m2 NEP
za gostinski lokal 1 PM/5 sedežev
1 PM/1m točilnega pulta
za objekte družbenih dejavnosti 1 PM/5 sedežev.
NEP – neto etažna površina
(2) Parkirišča je potrebno zagotoviti v sklopu lastnega funkcionalnega zemljišča, v lastni podzemni garaži, objektu ali na strehi objekta.
(3) Vsaj 10% parkirnih mest mora biti prosto dostopnih z občinske ceste (za obiskovalce, brez eventualnih zapornic).
(4) Potrebno je zagotoviti minimalno tri parkirna mesta za kolesa in še po minimalno eno dodatno parkirno mesto za kolo na vsakih začetih deset parkirnih mest za osebne avtomobile. (npr. 7 PM avto = 3 PM kolo, 13 PM avto = 4 PM kolo, 56 PM avto = 8 PM kolo). Parkirna mesta za kolesa morajo biti pokrita.
21. člen
(enostavni in začasni objekti)
(1) V območju LN je dopustno postavljati vse vrste enostavnih in začasnih objektov, ki so sicer dopustni po veljavni zakonodaji. Oblikovani morajo biti skladno z ostalimi objekti v funkcionalni enoti.
(2) Dopustna je postavitev označevalnih – reklamnih napisov. Napisi smejo biti osvetljeni, vendar ne utripajoče oziroma kakorkoli spreminjajoče. Dopusten je le spreminjajoč prikaz ure ali zunanje temperature.
22. člen
(odstranitve stavb)
Dopustna je odstranitev naslednjih stavb:
– Trata 34
– in pomožnih objektov prikazanih na karti »ureditvena situacija«.
23. člen
(režim objektov, ki se odstranijo)
Na vseh objektih, katerih odstranitev je dopustna in ležijo v celoti ali delno izven nove gradbene meje določene s tem dokumentom, so na delih izven gradbene meje do odstranitve dopustna le redna vzdrževalna dela.
Na objektih dopustnih za odstranitev, ki v celoti oziroma delno ležijo znotraj nove gradbene meje veljajo vsa ostala določila s tega dokumenta.
24. člen
(izkopni material)
Rušitvenih in izkopnih materialov ni dopustno deponirati na območju LN, razen vgrajevanja (izravnava zemljišča) na območju industrijske cone,.
25. člen
(neoviran dostop)
Do vseh objektov v javni rabi mora biti zagotovljen neoviran dostop in vstop (brez grajenih in komunikacijskih ovir) za funkcionalno ovirane osebe. Tem mora biti omogočen samostojen in varen dostop do prostorov, ki so namenjeni javni rabi in uporaba teh prostorov.
26. člen
(poti in obcestni prostor)
(1) Na poti, ki poteka po parcelah 1383 in 1378/1 v k.o. Godešič (šifra k.o. 2031) so dopustna vsa redna vzdrževalna dela in rekonstrukcije poti za potrebe dostopa na kmetijska zemljišča.
(2) Na območjih poti in ob poti iz prejšnjega odstavka so dopustne vse ureditve, ki so skladne z javnim interesom.
(3) Poti iz 1. odstavka tega člena je dopustno tudi ukiniti in parcele poti in parcele med potjo iz 1. odstavka in železnico oziroma občinsko cesto priključiti sosednjim parcelam. V tem primeru se smiselno uporabilo določila tega odloka za celotno – razširjeno parcelo.
(4) Po poti iz 1. odstavka se sme odvijati promet le za potrebe lastnikov parcel ob tej poti, za dostop in vzdrževanje do železnice in gozdnih površin.
(5) Cesta Trata – Meja se na delu, kjer poteka skozi ureditveno območje tega LN prestavi tako, da poteka po parceli 1209/2, k.o. Suha (šifra k.o. 2030).
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
27. člen
(poteki komunalnih vodov)
Komunalna infrastruktura, ki napaja industrijsko cono, poteka pod občinskimi cestami, ki napajajo cono. Objekti znotraj ureditvenega območja LN se priključujejo na komunalne vode, ki potekajo pod dostopnimi občinskimi cestami, v soglasju z upravljavcem prizadete javne infrastrukture.
Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov in lokacij naprav ter mest priključevanja zaradi ustreznejših rešitev ter ustreznejše oskrbe in racionalnejšega etapnega izvajanja. S spremembami mora soglašati upravljavec prizadete javne infrastrukture.
28. člen
(plin)
Vse nove objekte v ureditvenem območju LN je potrebno za potrebe ogrevanja in priprave sanitarne vode priključiti na distribucijsko plinovodno omrežje. V kolikor se v proizvodnem procesu kot energent koristi plin je objekte tudi za ta namen potrebno priključiti na distribucijsko plinovodno omrežje.
Za priključevanje novo predvidenih objektov je potrebno zgraditi nove priključne plinovode od obstoječega in novo načrtovanega omrežja pod cesto do načrtovanih objektov.
Na celotni trasi plinovoda se ustanovi služnost za vzdrževanje v širini pasu 2x1 meter od osi plinovoda.
29. člen
(elektrika)
Vse nove objekte v ureditvenem območju LN je potrebno priključiti na elektroenergetsko omrežje.
Za priključitev predvidenih objektov so potrebne nove transformatorske postaje (nazivna moč 2x1000 kVA), ki bodo priključene na obstoječe in novo projektirano elektroenergetsko omrežje. Transformatorske postaje so lahko namenske za samo določene objekte z meritvami na SN strani ali kot distribucijske z več odcepi in več meritvami na NN strani. Vgrajeni transformatorji in oprema mora ustrezati pogojem soglasodajalca. Pogoje priključitve poda pristojna elektrodistribucija.
Za priključitev novih objektov se zgradi NN kabelski razvod od novih transformatorskih postaj v večcevni kabelski kanalizaciji s potrebnimi kabelskimi jaški.
Vse obstoječe kablovode, ki ležijo v območju gradbenih posegov je potrebno prestaviti.
30. člen
(kanalizacija)
Vse nove objekte v ureditvenem območju LN je potrebno priključiti na kanalizacijsko omrežje. Za priključevanje novo predvidenih objektov je potrebno zgraditi nove priključne vode za kanalizacijo od obstoječega in novo načrtovanega omrežja do načrtovanih objektov.
Neonesnažene meteorne vode s strešnih površin se ponikajo v ustreznih ponikovalnih poljih lociranih na parcelah posameznih lastnikov.
Vode z utrjenih povoznih, manipulativnih in parkirnih površin se preko lovilca olj in maščob odvodnjavajo preko vtočnih jaškov v javno meteorno kanalizacijo ceste. Lovilce olj in maščob morajo zagotoviti in redno vzdrževati na svojih parcelah lastniki.
Eventualne tehnološke odpadne vode, ki so povzročene s proizvodnjo se morajo pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje odpadnih komunalnih vod očistiti v ustrezni interni čistilni napravi odpadnih tehnoloških vod do stopnje predpisane z ustreznimi predpisi in normativi, ki veljajo za mehansko biološko čistilno napravo v Škofji Loki.
Na mestih, kjer posegi (gradnja objektov in komunalne infrastrukture) tangirajo obstoječe kanalizacijsko omrežje je potrebno le-to označiti in v času gradnje ustrezno zaščititi oziroma prestaviti.
31. člen
(vodovod)
Vse nove objekte v ureditvenem območju LN je potrebno priključiti na vodovodno omrežje. Za priključevanje novo predvidenih objektov je potrebno zgraditi nove priključne vode za vodovod od obstoječega in novo načrtovanega omrežja do načrtovanih objektov.
Vodomerni jaški se morajo vgraditi zunaj objektov na stalno dostopnem mestu
Na celotni trasi vodovoda se ustanovi služnost za vzdrževanje v širini pasu 2x1 meter od osi vodovoda.
32. člen
(TK vodi)
Vse nove objekte v ureditvenem območju LN je dopustno priključiti na javno telekomunikacijsko (TK) omrežje. Za priključevanje novo predvidenih objektov je potrebno zgraditi nove priključne telekumunikacijske vode od obstoječega in novo načrtovanega omrežja do načrtovanih objektov.
Na mestih, kjer posegi (gradnja objektov in komunalne infrastrukture) tangirajo obstoječe TK naprave je potrebno le-te označiti in v času gradnje ustrezno zaščititi oziroma prestaviti. Ta dela mora izvesti Telekom Slovenije d.d.
Posamezni investitorji morajo pred priključitvijo na javno telekomunikacijsko omrežje dobiti ustrezno soglasje Telekoma Slovenija d.d. in omogočiti Telekomu Slovenije d.d. izvedbo telekomunikacijskega omrežja na svojih parcelah (izdati soglasje za prekop prizadetih zemljišč in ustanoviti služnost na tangiranih parcelah).
33. člen
(odpadki)
(1) Na funkcionalnem zemljišču povzročitelja je za komunalne odpadke potrebno urediti zbirna in prevzemna mesta. Zbirna mesta za odpadke morajo biti prometno dostopna, locirana v objektu ali na tlakovani površini, zaščiteni z nadstrešnico ter opremljena z vodo za občasno čiščenje in z odtokom z lovilcem olj in maščob.
(2) Znotraj gradbene parcele ali skupaj za vso industrijsko cono je treba namestiti zabojnike za ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov, do katerih je treba omogočiti nemoten dostop za specialna komunalna in smetarska vozila.
(3) Kapaciteta posameznega zbirnega mesta ali skladišča mora ustrezati količinam glede na pogostost in način odvoza.
(4) Ostanke iz lovilcev olj se zbira in sežiga pri pooblaščenih zbiralcih za tako dejavnost.
(5) Za posebne in nevarne odpadke je treba voditi evidenco zbiranja, transporta in uničenja.
(6) Gradbenih odpadkov ni dopustno mešati s komunalnimi odpadki, temveč morajo biti odloženi na odlagališču za inertne odpadke.
(7) Pred začetkom uporabe objektov mora lastnik ali uporabnik objektov, objekta ali delov objekta z izvajalcem odvoza nenevarnih in nevarnih, komunalnih, komunalnim podobnih in specifičnih industrijskih odpadkov skleniti ustrezne pogodbe o odvozu in končni oskrbi odpadkov.
(8) Odpadke iz proizvodnje je treba odstranjevati v skladu s pozitivno zakonodajo na področju ravnanja z odpadki.
(9) Prostore za zbiranje odpadkov je treba načrtovati in izvesti tako, da je omogočeno strojno čiščenje.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
34. člen
(zaščita podtalnice in vodotokov)
Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omejitve:
– hladilne vode v posameznih obratih je treba zapreti v zaprti krog in reciklirati prek hladilnih sistemov,
– obvezna je gradnja vodotesnega javnega in internega kanalizacijskega omrežja s priključitvijo vseh objektov in utrjenih neprepustnih manipulacijskih površin,
– vse povozne, parkirne in manipulativne površine ob objektih morajo biti utrjene oziroma asfaltirane in obrobljene z robniki. Meteorne vode s teh površin morajo biti speljane preko usedalnikov in lovilcev maščob v javno meteorno kanalizacijo. Sistem mora biti ustrezno dimenzioniran,
– s projektom je treba obdelati način gašenja in zajema izrabljenih požarnih vod. Direktni izliv onesnaženih požarnih vod v javni kanalizacijski sistem je nedopusten. Glede na to, da požarne vode lahko predstavljajo vir na poti onesnaženja podtalnice se mora načrtovati uporaba gasilne pene ali drugih primernih gasilnih sredstev,
– dno temeljev objektov mora biti najmanj 2 m višje od najvišjega znanega nivoja podtalnice, sicer je potrebno s študijo dokazati neškodljivost posega,
– pri gradnji se lahko uporabljajo le gradbeni in drugi materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin (npr. organskih halogeniranih spojin),
– izvedba betoniranih del mora biti takšna, da ne povzroča onesnaženja bližnjega vodotoka z betonom (spiranje strojev v vodotok ipd.),
– na celotnem območju gradnje objektov, transportnih in drugih manipulativnih površinah je potrebno zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo),
– neposredno odvajanje tehnološke odpadne vode in meteorne odpadne vode v površinski vodotok je nedopustno,
– potrebno je redno čiščenje in vzdrževanje kanalizacijskega sistema in čistilnih objektov,
– rušitvenih ali izkopnih materialov ni dopustno odlagati na območju LN oziroma bodočega posega, razen, če se ti materiali lahko ponovno uporabijo pri gradnji v isti gradbeni fazi,
– začasne in trajne deponije izkopanega materiala se ne smejo uporabiti za odlaganje drugih odpadnih materialov, vključno odpadnih gradbenih materialov,
– na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, se smejo uporabljati le tehnično ustrezna vozila.
35. člen
(varstvo zraka)
V času gradbenih del morajo izvajalci:
– preprečevati je potrebno nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi,
– upoštevati normative za emisije iz transportnih vozil in gradbenih strojev ter naprav,
– v sušnem in vetrovnem vremenu je potrebno vlaženje nezaščitenih površin, pokrit prevoz sipkih materialov in preprečevanje raznosa materialov z območja gradbišča, predvsem z deponij razsutega materiala,
– sipke materiale je potrebno skladiščiti proč od stanovanjskih območij,
– v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas je potrebno ugasniti motor.
36. člen
(varstvo tal in rastlin)
V času gradbenih del morajo izvajalci:
– posegi v tla se morajo izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal,
– za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine,
– na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin je potrebno zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje še ostanke hidroizolacijskih materialov ter drugih sredstev, s katerimi se izvajajo gradbena dela,
– v kolikor bo oskrba transportnih vozil in drugih naprav potekala na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih površin, morajo biti te površine utrjene oziroma zavarovane pred iztokom v tla in podtalje, v času povečanih količin mokrih padavin pa tudi urejeno zbiranje in čiščenje padavinskih odpadnih vod,
– posek drevja mora biti opravljen s sodelovanjem pooblaščenega delavca Zavoda za gozdove Slovenije, ki mora pripraviti strokovna navodila oziroma strokovne podlage za gospodarjenje s posamičnim drevjem oziroma skupinami gozdnega drevja zunaj naselij. Pred posekom mora drevje pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove, po pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij ter po detajlni zakoličbi območja industrijske cone, označiti,
– na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečil iztok v tla.
37. člen
(zaščita pred hrupom)
Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omejitve:
– znotraj območja urejanja so dopustni takšni posegi, da hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih dopušča veljavna zakonodaja,
– za pomembne vire hrupa je potrebno izvesti prve meritve hrupa in obratovalni monitoring,
– prezračevalniki prostorov izvedeni kot ventilatorji se izvedejo z nizko hrupno močjo,
– kompresorji morajo biti postavljeni v posebej izolirane zvočne komore, v izvedbi, ki kar najbolj zmanjšuje vibracije in hrup.
38. člen
(ukrepi v času gradbenih del)
Splošni omilitveni ukrepi, katere je potrebno upoštevati v času gradnje so:
– gradbiščni transporti se bodo odvijali po gradbišču in obstoječi cestni mreži,
– obstoječe cestno omrežje, ki ga bo uporabljal gradbiščni transport je pred pričetkom gradnje potrebno pregledati, med gradnjo vzdrževati in po končani gradnji vzpostaviti v prvotno stanje,
– lokacija naprav, ki povzročajo vibracije in hrup naj bo primerno izbrana tako, da bodo vplivi na objekte in človeka minimalni,
– stalno je potrebno zagotavljati odvodnjavanje gradbenih jam in kontrolirano odvodnjavanje površinskih voda,
– delovne naprave in stroje je potrebno ob neuporabi izključiti,
– ob izvajanju zemeljskih del je potrebno preprečiti morebitno prašenje v smeri proti poseljenim območjem.
39. člen
(obveznost presoje vplivov na okolje)
Vsakokratni investitorji, kateri so po veljavni zakonodaji zavezani za pripravo poročila o vplivih na okolje (PVO), morajo le-tega pripraviti in predložiti k PGD projektu. PGD projekt mora upoštevati omilitvene ukrepe, ki jih predpiše PVO. Ti investitorji morajo pripraviti PVO tudi ob spremembi dejavnosti.
Vsakokratni investitorji, ki niso zavezani za pripravo PVO morajo pripraviti in k PGD projektu predložiti ekspertno mnenje ali oceno vplivov na okolje iz katere je razvidno, da vplivi na okolje niso prekomerni. To je potrebno pripraviti tudi ob spremembi dejavnosti.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
40. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Varstvo pred požarom
Za vse objekte je za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Za vse posege, za katere veljavna zakonodaja tako zahteva, je v postopku za gradbeno dovoljenje potrebno pridobiti požarno soglasje.
(2) Intervencijske poti in površine
Do vseh objektov v tem LN je potrebno predvideti dostope in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090.
Intervencijske poti izven vozišč je dopustno ozeleniti. Vse povozne površine se morajo dimenzionirati na 10 ton osnega pritiska. Širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3 m, na mestih za delovanje intervencijskih vozil pa najmanj 3 m2 utrjene površine in 2 m2 površine brez zaprek, z odmikom od objektov od 3 do 9 metrov. Najmanjši radiji obračanja intervencijskih vozil morajo biti 11,5 m. Vse intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo ali enostavno obračanje na manipulativnem dvorišču. Med intervencijskimi potmi in objekti so dovoljene zasaditve z nizkimi grmovnicami ali manjšimi drevesi, na medsebojni razdalji večji od 8 m in visokimi največ 6 m.
Za Intervencijske poti se uporablja celotno cestno omrežje.
VII. NAČRT PARCELACIJE
41. člen
(načrt parcelacije)
Načrt parcelacije je prikazan na grafičnem listu »Nova parcelacija« v merilu 1:1000, ki je sestavni del tega LN.
Podatki za zakoličbo so prikazani v prilogi tega LN »Zakoličbeni podatki«.
Velikosti gradbenih parcel ne smejo odstopati več kot +/- 10%.
Parcele večje od 20 000 m2 je dopustno deliti na manjše parcele, vendar te ne smejo biti manjše od 10 000 m2.
42. člen
(javno dobro)
Območja javnega dobrega so prikazana na karti »Ureditvena situacija« v merilu 1:1000, ki je sestavni del tega LN in zavzemajo pot, ki poteka na parcelah 1383 in 1378/1 v k.o. Godešič (šifra k.o. 2031) in območju s tem LN predvidene parcele »p15«.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
43. člen
(etapnost gradnje)
Ta lokacijski načrt se lahko izvaja v poljudnih gradbenih etapah.
44. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Investitorji in izvajalci del določenih z LN morajo poleg zahtev in drugih določb tega odloka:
– v najkrajšem času odpraviti vse morebitne negativne posledice, ki bi nastale kot posledica izvajanja del po tem LN,
– organizirati promet v času izvajanja del tako, da bo možno varno izvajanja del in da bodo zastoji v prometu zaradi izvajanja del po tem LN čim manjši,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljena varnost in čim manj motena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– zagotoviti redno vzdrževanje zelenih površin na svojih parcelah.
– investitorji za objekte v varnostno oskrbnem pasu gozda, prevzemajo nase odgovornost za poškodbe na svojih objektov, ki jih lahko povzroči normalno gospodarjenje s sosednjimi gozdovi ali ujme ter sanacije njihovih posledic,
– v varnostno oskrbnem pasu gozda je potrebno zagotoviti prometnico za dostop do gozda (prometnica je lahko cesta, pot, kolesarska ali sprehajalna steza, ki je lahko tudi neutrjena, vendar trajno omogoča dostop do gozda za namene gospodarjenja z njim, vključno z javno rabo gozdov),
– investitorji objektov v varnostno oskrbnem pasu gozda ali investitorji ki onemogočijo prosti dostop do gozda skozi varnostno oskrbni pas, morajo skleniti pogodbo z lastnikom sosednjega gozdnega zemljišča, s katero zagotovijo način izvajanja prilagojenega gospodarjenja na sosednjem gozdnem območju.
45. člen
(odstopanja)
(1) Pri realizaciji LN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okolje-varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Nobena od teh odstopanj ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(2) Velikost in oblika gradbene parcele se lahko spremeni pod pogojem, da se ne posega v območje javnih površin in da je gradbena parcela posameznega objekta oziroma sklopa objektov tako velika, da je na njej možno urediti vse potrebne pripadajoče ureditve (dostopi, prometne površine, intervencijske poti, komunalne ureditve).
(3) V soglasju s pristojno komunalno službo je dopustno speljati komunalne vode tudi drugače, kot je to določeno na karti »Zbirni načrt komunalnih vodov«, če je drugačna rešitev primernejša in racionalnejša.
(4) Prekoračitev gradbene meje (GM) ni dopustna, razen lokalno za največ en meter prekoračitve v dolžini največ dva metra.
(5) Višinski gabarit je izjemoma dovoljeno presegati z dimniki, napravami ali s posameznimi višjimi deli objektov, v kolikor je to zaradi tehnološkega procesa nujno potrebno. Posamezna prekoračitev višinskega gabarita ne sme imeti večje tlorisne površine od 50 m2. S tako izjemno prekoračitvijo se mora strinjati Občina Škofja Loka, ki mora o tem podati pisno mnenje pred izdajo gradbenega dovoljenja.
46. člen
(vpogled)
Lokacijski načrt je stalno na vpogled pri:
– Oddelku za okolje in prostor, Občina Škofja Loka,
– Upravni enoti Škofja Loka, Oddelek za okolje in prostor.
47. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35013-0001/2005
Škofja Loka, dne 15. novembra 2006
Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l.r.
