Uradni list

Številka 122
Uradni list RS, št. 122/2006 z dne 28. 11. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 122/2006 z dne 28. 11. 2006

Kazalo

5254. Odlok o Lokacijskem načrtu za zdraviliško turistični kompleks Rimske Toplice, stran 13054.

Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) ter 36. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 64/06 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Laško na 27. seji dne 28. 9. 2006 sprejel
O D L O K
o Lokacijskem načrtu za zdraviliško turistični kompleks Rimske Toplice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za Občino Laško (Uradni list RS, št. 86/01, 98/02) sprejme Lokacijski načrt za zdraviliško turistični kompleks Rimske Toplice.
Lokacijski načrt je izdelal AR projekt, d.o.o., pod številko projekta LN09/06.
2. člen
Določbe tega odloka dopolnjujejo:
A) Tekstualni del:
1. Strokovne podlage
2. Izvleček iz planskega akta
3. Obrazložitev
4. Opis prostorske ureditve
5. Urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje objektov in ureditev
6. Rešitve komunalne infrastrukture
7. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
8. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
9. Nova parcelacija
10. Etapnost izvajanja prostorske ureditve
11. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta
12. Smernice in mnenja nosilcev urejanja naselja
13. Seznam sprejetih aktov in predpisov, ki so bili pri pripravi izvedbenega prostorska akta upoštevani
B) GRAFIČNI DEL
1. Ureditveno območje na digitalnem
   načrtu parcel                                         M 1: 2000
2. Ureditveno območje na
   geodetskem načrtu                                     M 1: 1000
3. Prikaz namenske rabe iz planskega akta                M 1: 1000
4. Prikaz prostorske ureditve                            M 1: 1000
5. Rešitve prometne in komunalne
   infrastrukture                                        M 1: 1000
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo
   pred naravnimi in drugimi nesrečami                   M 1: 1000
7. Načrt parcelacije                                     M 1: 1000
8. Geodetsko zazidalna situacija                         M 1: 1000
9. Prereza                                                M 1: 500
II. OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
3. člen
Meja območja lokacijskega načrta meji na severovzhodu z glavno cesto G1-5/0330 Rimske Toplice – Zidani most, na jugovzhodu in zahodu z gozdom, oziroma pobočje Stražnika in Borovk.
Velikost območja lokacijskega načrta znaša cca: 25ha.
Lokacijski načrt se pripravi za območje, ki sega na del zemljišča k.o. Rimske Toplice parc. štev.: *160, *161, *162, *166, *167, *163/1, *163/3, *165, *164/3, *294, *233, *255, *187, *184, *185, *402, *348, 1393/3, 1393/1, 1374, 1365/1, 1362/3d, 1070d, 1069d, 1068/1, 1068/2, 1068/3, 1068/4, 1067, 1066, 1065, 1365/2, 1366, 1440/2, 1382/3, 1483/1, 1444,, 1393/2, 1331/2, 1332, 1331/1d, 1333/3, 1333/1, 1333/2, 1334, 1335, 1326/2, 1336, 1337, 1326/1d, 1441d, 1330d, 1329d, 1328d, 1325d, 1324, 1323d, 1340d, 1347, 1339, 1338, 1341, 1342, 1343, 1346, 1345, 1344, 1348, 1349, 1351, 1354, 1420d, 1419, 1439, 1418, 1417, 1409, 1407/2, 1407/3, 1483/1d.
d – pomeni delno.
Izven območja lokacijskega načrta poteka rekonstrukcija glavne ceste, izvedba priključitve območja na električno, vodovodno, kanalizacijsko, telefonsko in CTV omrežje, ter termalno vodo.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN
ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4. člen
Območje lokacijskega načrta je sestavljeno iz več ožjih ureditvenih območij:
I. območje parterja
II. dvorišče zdraviliške hiše
III. ribnik za krape
IV. terasni grič
V. travnik z Olginim počivališčem in Charlottino razgledišče
VI. okolica Sofijinega dvora
VII. gozdna trata
VIII. Amalijin grič
IX. Ruska steza
X. Vladimirov park
XI. Vili Korošec, Mayrhofer – ambient
XIII. Gozdno pobočje – sever
XIV. Ostale gozdne površine
5. člen
Na celotnem območju LN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– terciarne dejavnosti po tem odloku so: gostinstvo, turizem, trgovina, promet, in storitve,
– kvartarne dejavnosti po tem odloku so: zdravstvo, šport in rekreacija, kultura, kapelica.
6. člen
Na celotnem območju LN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma druga dela:
– gradnja novega objekta
– redna investicijska in vzdrževalna dela
– spremembe namembnosti
– spremembe rabe
– rušitve in nadomestne gradnje
– dozidave in nadzidave objektov
– rekonstrukcija objektov
Na vseh ožjih ureditvenih območjih je dovoljena rušitev obstoječih objektov v kolikor objekt ne ustreza gradbenim in sanitarno- tehničnim pogojem.
Gradnja na mestu predhodno odstranjenega objekta je možna na isti lokaciji le izjemoma, ko to pogojujejo geološki, sanitarni in drugi pogoji v neposredni bližini starega objekta. Večji odmiki se dovoljujejo le v primerih, če se s tem izboljša prometna varnost na javni cesti, ali če stoji stari objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi.
7. člen
Na celotnem območju LN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– poslovni objekti
– pomožni objekti
– gradbeni in inženirski objekti (cestna in komunalna infrastruktura)
– športni in rekreacijski objekti
– zelene parkovne površine
8. člen
I. območje parterja
Na najvišjem platoju parterja se uredi ovalni plato »a« s postavitvijo restavrirane skulpture leva. Naprej proti severu sledita drugi »Ib« in tretji »Ic« plato kjer je predvidena rekonstrukcija obstoječega ribnika s fontano in vodna vrtova z okolico.
Spodnji del parterja, ki je obkrožen z drevoredom se podaljša z novo zasaditvijo na podaljšku. V osrednjem delu se postavi okrogla cvetlična greda z manjšim bazenčkom v katerem se postavi vodna atrakcija – vertikalni curek »Id«. Zaradi podaljšanja parterja in krožnega dela drevoreda se na omenjeni plato postavi ohranjena historična cvetlična posoda »Ie«.
Na vzhodni strani se na lokaciji starega ribnika postavi nadomestni ribnik s travnato okolico »If«. Nadomestni ribnik se preko nove sprehajalne poti poveže s platojem, kjer sta postavljena vodna vrtova »Ic«.
Na zahodni strani servisne ceste k zdraviliškem objektu, oziroma zahodno od ribnika »Ib« se obnovi obstoječe počivališče »Ig«. Teren se izravna in utrdi s peskom ter postavi nova oprema skladno z okoljem in ostalo opremo območja lokacijskega načrta.
9. člen
II. Dvorišče zdraviliške hiše, IV terasni grič, VI. Okolica Sofijinega dvora (objekti »A«, »B«, »C« in »H«)
Obstoječe objekte v območju II, IV, in VI se z delnimi rušitvami (določeni objekti v celoti, nekateri delno – glej grafično prilogo št. 4 in 5.), preureditvijo prostorov, novo opremo ter z dograditvijo novih objektov usposobi v zdraviliški in wellness kompleks.
Objekti, ki se v celoti rušijo so tri stavbe na južni strani ožje prostorske enote »II« in povezovalni hodnik med Sofijinim dvorom in zdraviliškim objektom. Delno se ruši vmesni trakt med zdraviliškim objektom in upravno stavbo ter v celoti dvorana ob zdraviliškem objektu in kapela Sv. Antona.
Historični objekti »A in B« bodo prenovljeni in bodo imeli v prostoru dominantno vlogo. Nov objekt »H« bo tvoril sodobno, izčiščeno in nevtralno povezavo. Telo je vstavljeno v hrib in se kot tako zliva s terenom v obliki plastnic. Centralen atrij v objekt vodi južno sonce in ustvarja vizualno povezavo med posameznimi etažami in programi. Ravne strehe novega dela Rimskih term bodo zazelenjene. Po obodu bo predvideno korito, ki bo ob enem služilo kot ograja ter kot dodatna zazelenitev fasadne opne. Fasadni plašč bo v celoti steklen, s čimer se bo dosegla zabrisana meja med notranjim in zunanjim svetom ter nevtralen zunanji izgled objekta v primerjavi z obstoječimi grajenimi stavbami. Na zaključkih novega objekta bodo oblikovani trikotni izteki stekla v hrib, s čimer bo dosežen učinek vpetja novega objekta v teren. Notranje razporeditve prostorov bodo sodobna interpretacija rimskih term, s kombinacijo manjših celičnih prostorov in večjih površin s stebrišči in stenami za nosilno konstrukcijo.
Zdraviliški objekt »A«
V Zdraviliškem objektu so predvidene predvsem hotelske sobe (cca 70 različnih sob) s prostori za čistilke in osebje ter s skupnim družabnim prostorom pri stopnišču v vsaki etaži.
V najnižji kletni etaži Zdraviliškega objekta so predvidene hidroterapije z bazenom, ki naj bi delovale v sklopu medico programa z vsemi spremljajočimi prostori (sanitarije, garderobe ...) V ločenem zahodnem traktu je predvidena galerija, ki bo imela stalno zbirko z zgodovino Rimskih Toplic in občasne razstave ostalih sodobnih umetnikov iz okolice.
Sofijin dvor »B«
Sofijin dvor se z rekonstrukcijo prilagodi novim razporeditvam javnega hotelskega programa in hotelskim sobam.
V kleti je predviden večerni klubski prostor. V pritličju je predvidena dunajska kavarna, restavracija in kuhinja.
V 1. in 2 nadstropju ter mansardi je razporejenih 46 hotelskih sob različnih velikosti (enoposteljne, dvoposteljne, junior suite in senior suite).
Na strehi je predvidena razgledna terasa v prvotni obliki, ki se rahlo dviguje nad strešine in zaključuje z zidano ograjo. Le-ta bo preko okroglih stopnic v mansardi dostopna vsem hotelskim gostom. Z najvišje točke Rimskih term si bodo lahko ogledali širše območje Rimskih Toplic.
Zunanji izgled Sofijinega dvora bo dobil prvotno obliko, ki bo stavbi povrnila prostorsko vrednost in prvotni sijaj. Fasado objekta je potrebno dodatno izolirati. Na fasadi se izvedejo nove okenske in vratne zasteklitve podobne nekdanjim. Na čelni strani objekta se ukineta dve stranski ter sredinska frčada. Preostale frčade se stilno preoblikujejo ter primerno zasteklijo. Frčada nad dvigalnim jaškom se podre, ker novo dvigalo ne bo potrebovalo strojnice. Ukinejo se čopi na strehah.
Centralni objekt »H« in upravna stavba »C«
V pritličju Sofijinega dvora je predviden recepcijski pavilijon, v katerem se nahajajo glavna recepcija s čakalnico. Iz te centralne točke, so speljane navezave v vse etaže novega objektan »H«. V novem objektu »H« je predviden konferenčni center, hotelska restavracija s kuhinjo, wellness center, beauty center, medico center, bazenske površine notranje in zunanje, tematske kopeli, sauna program in prostor za obrede, ki bo nadomestil funkcijo porušene kapele »G«. Glavna hotelska restavracija ima omogočen izstop na teraso. Zunanje površine vključujejo poleg zunanjega bazena še površine za počitek. Medico program se odvija v treh etažah zahodnega trakta novega objekta in obstoječega objekta upravne stavbe »C«. V gornji etaži upravne stavbe so predvidene ambulante, etažo nižje diagnostične ambulante in še nižje pomožni prostori ter prostori za osebje. V zahodnem traktu novega objekta so v dveh etažah predvidene bolniške sobe, katerim se pogled odpira na zahod v park, v najnižji etaži pa so predvidene operacijske sobe. Celoten medico program deluje lahko kot samostojna enota, z navezavami v vsaki etaži na ostale programe Rimskih term.
– lega objektov: po geodetski situaciji,
– horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetsko zazidalni situaciji,
– vertikalni gabariti: obstoječi objektih – ohranjajo vertikalni gabarit, nova gradnja: 3 etaže + klet, garaža je zasnovana iz več nivojev (objekt se staplja z obstoječimi objekti in upošteva konfiguracijo terena),
– konstrukcija: obstoječi objekti – klasična zidana gradnja, nova gradnja – armiranobetonska konstrukcija,
– streha: pri obstoječih objekti se oblikovanje ne spreminja – kritina v opečnih strešnikih in bakru, nova gradnja – zazelenjena ravna streha,
– fasada: obstoječi objekti – omet pastelne barve, nova gradnja – steklena,
– oblikovanje odprtin: obstoječi objekti – vrnjeno v prvotno stanje, novi – svobodno,
– zunanja ureditev gradbene parcele: manipulacijske površine se ustrezno tlakujejo in asfaltirajo. Ostali del gradbene parcele se hortikulturno uredi.
10. člen
III. območje – ribniki za krape
Na obravnavanem območju se rekonstruira obstoječi ribnik in tehnični objekt »L«. Nad tehničnim objektom »L« se izvede simetrična dvokapna streha, naklona 40 stopinj in prekrije z opečno krtino rdeče barve. Fasada bo gladki omet pastelne barve.
Ob ribniku se uredi kitajski paviljon.
11. člen
V. območje – travnik z Olginim počivališčem in Charlottino razgledišče
Na obravnavanem območju se rekonstruira Olginega počivališča »Va«, Charlottino razgledišča »Vb« in balinišče »Vd« ob katerem se postavi nadstrešnica. Obnovi se oprema, teren se izravna in utrdi s peskom. Počivališče pod lipo »Vc« se opremi s krožno klopjo in peščenim ronodjem.
Ob obstoječi sprehajalni poti, ki vodi proti Sofijinem dvoru se obstoječi drevored dopolni.
Na obravnavanem območju se vse poti obnovijo in utrdijo s peskom. Izvede se nova sprehajalne poti širine 1.5 m od Olginega počivališča »Va« do območja fontane »Ib«.
12. člen
VII. območje – gozdna trata
Obstoječa sprehajalna pot imenovana Viktorijina promenada, oziroma krožna pot se obnovi in poveže z lokalno cesto preko dveh novih priključkov. Južni priključek k Sofijinem dvoru bo širine 2.00 m, severni pa 1.00 m.
13. člen
VIII. območje – Amalijin grič in IX. območje – Ruska steza
Na obravnavanem območju je predvidena postavitev nadomestnega paviljona »VIIIa« na podlagi ohranjenega slikovnega materiala. Paviljon bo leseni prekrit s slamnato streho. Okolica bo peščena in bo preko nove sprehajalne poti širine 1.00 m komunikacijsko povezana na severu z Rusko stezo in na jugu z lokalno cesto za Senožete. Rekonstruira se Ruska steza.
14. člen
X. območje – Vladimirov park
Obstoječa senčica »Xa« se odstrani. Izvede se nova kovinska senčnica, osmerokotne oblike na armiranobetonskem temelju. Obnovi se obstoječa fontana »Xb«, mostička z ograjo »Xc«, balustrade »Xd« in obstoječe sprehajalne poti.
15. člen
XI. območje – vili Korošec, Mayrhofer – ambient,
(objekti »D in E «)
Vili sta dotrajani in sta potrebni manjše ali večje rekonstrukcije za ureditev luksuznih apartmanov. V njih bodo nastanjeni gostje, katerim bo omogočen dostop do vseh javnih programov Rimskih term.
– lega objektov: po geodetski situaciji,
– horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetsko zazidalni situaciji,
– vertikalni gabariti: objekti – ohranjajo obstoječi vertikalni gabarit,
– konstrukcija: klasična zidana gradnja in armiranobetonska konstrukcija,
– streha: obstoječa, kritina opečni strešnik,
– fasada: omet pastelne barve,
– oblikovanje odprtin: svobodno,
– zunanja ureditev gradbene parcele: manipulacijske površine se ustrezno tlakujejo in asfaltirajo. Ostali del gradbene parcele se hortikulturno uredi.
16. člen
XIII. območje – gozdna pobočja sever
Na obravnavanem območju se varujejo obstoječe gozdne površine. Rekonstruirajo se obstoječe sprehajalne poti.
Na severni strani območja ob priključku lokalne ceste na glavno cesto je predvidena ureditev parkirišča za avtobuse »XIIIa«.
17. člen
XIV. območje – ostale gozdne površine
(objekti » J, K, F in M«)
Na obravnavanem območju se varujejo obstoječe gozdne površine. Predvidena je rekonstrukcija obstoječe kovačnice »K« in nadomestna gradnja vile Brkič »F«. Obstoječi objekt – lovska hiša »J« je v slabem gradbenem stanju in je predviden za rušenje.
Obstoječa vila Brkič »F« se poruši in zgradi novi objekt za ureditev luksuznih apartmajev.
V primerih ko ni možna rekonstrukcija se izvede nadomestna gradnja, pod pogojem da je objekt na isti lokaciji. Dovoljena je sprememba namembnosti objekta (kovačnice »K«) za potrebe turistične in gostinske dejavnosti.
Kovačnica »K«
– lega objektov: po geodetski situaciji,
– horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetsko zazidalni situaciji, oziroma tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike. Na osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne, do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/3 osnovnega objekta,
– vertikalni gabariti: max. K+P+M,
– konstrukcija: klasična zidana gradnja in armiranobetonska konstrukcija,
– streha: simetrična dvokapnica, naklona 40 stopinj, – kritina opečni strešnik,
– fasada: obstoječi objekti – omet pastelne barve,
– oblikovanje odprtin: svobodno,
– zunanja ureditev gradbene parcele: manipulacijske površine se ustrezno tlakujejo in asfaltirajo. Ostali del gradbene parcele se hortikulturno uredi.
Vila Brkič »F«
– lega objektov: po geodetski situaciji,
– horizontalni gabariti: obstoječi, po geodetski situaciji,
– vertikalni gabariti: K+P+N,
– konstrukcija: klasična zidana gradnja in armiranobetonska konstrukcija,
– streha: ravna,
– fasada: omet pastelne barve in steklena,
– oblikovanje odprtin: svobodno,
– zunanja ureditev gradbene parcele: manipulacijske površine se ustrezno tlakujejo in asfaltirajo. Ostali del gradbene parcele se hortikulturno uredi.
Stanovanjska hiša »M«
Na območju ožje prostorske enote »XIV« je možna rekonstrukcija in nadomestna gradnja stanovanjske hiše.
– lega objektov: po geodetski situaciji,
– horizontalni gabariti: enako kot obstoječi objekt,
– vertikalni gabariti: max. K+P+M,
– konstrukcija: klasična zidana gradnja in armiranobetonska konstrukcija,
– streha: simetrična dvokapnica, ali večkapnica z naklonom strešin 40-45 stopinj, smer slemena vzdolž dalje stranice ter vzporedno s terenom, kritina opečni zareznik rdeče barve,
– fasada: omet pastelne barve,
– oblikovanje odprtin: svobodno,
– zunanja ureditev gradbene parcele: manipulacijske površine se ustrezno tlakujejo in asfaltirajo. Ostali del gradbene parcele se hortikulturno uredi.
18. člen
Pomožni objekti
Na območju lokacijskega načrta je dovoljena gradnja pomožnih objektov: garaže, vrtne ute, zimski vrtovi, nadstrešnice, senčnice, ribniki, fontane, počivališča, razgledišča, rastlinjakov in podobno.
Garaže, vrtne ute, zimski vrtovi se gradijo znotraj gradbene parcele, tlorisnega gabarita do 50 m2.
Objekti so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina pomožnih objektov mora biti enaka naklonu strehe in kritini glavnega objekta, razen pri zimskem vrtu, kjer so strehe prosojne (steklene).
Ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta.
Nadstrešnice, rastlinjaki, senčnice, ribniki fontane, počivališča, razgledišča se lahko gradijo znotraj določene gradbene parcele, oziroma na celotnem območju lokacijskega načrta za kar je predhodno potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje. Novi pomožni objekti (senčnice, počivališča in razgledišča) so tlorisnega gabarita enaka kot obstoječa. Nadstrešnice in ribniki se lahko gradijo do 120 m2. Globina ribnika od roba korita do dna pa je lahko do 2.00 m.
19. člen
Infrastrukturni objekti
Infrastrukturni objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane za prometno, komunalno energetsko infrastrukturo ter objekte in naprave za zveze in telekomunikacije (parkirišča, plinski rezervoarji, trafo postaje, ekološki otoki, reklamne table in podobno) ter postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke).
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– Trafo postaje so tipske izvedbe in se locirajo na vizualno neizpostavljeni lokaciji.
– Plinske postaje se postavijo na vizualno neizpostavljeni lokaciji, ogradijo se žično ograjo višine do 2.5 m ter »zamaskirajo« z nizkim in visokim grmičevjem.
– Ekološki otok se postavi na betonsko podlago ob obstoječem opornem zidu. Ogradi se lahko z netransparetno ograjo višine 2.00 m.
– Reklamne table s komercialnim namenom je dovoljeno postaviti po pogojih Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
– Oporni zidovi se lahko gradijo, kjer ni možno zavarovati terena z brežino. Dovoljena je izvedba kamnitih opornih zidov ali betonskih s kamnito oblogo.
– Parkirišča so lahko tlakovana ali asfaltirana.
– Sprehajalne poti so peščene, lesene in tlakovane. Prometnica proti vzhodnem delu območja lokacijskega načrta mimo nadomestne gradnje vile Brkič »F« do Amalijinega griča se izvede kot večnamenska dostopna cesta za potrebe interventnega dostopa vozil, vključno s kamioni.
– Od severnega dela grebena Amalijinega griča se proti severovzhodu rezervira prostor za večnamensko pot (sprehajalna pot in gozdna vlaka širine minimalno 2.0 m). Pot prečka Rusko stezo in omogoča dostop do osrednjega dela parcele 1409 in sosednjih parcel, vse k.o. Rimske Toplice. Pot je lahko nasuta s peščenim materialom, utrjena, urejeno pa mora biti odvodnjavanje.
– Skozi Vladimirov park se izvede osrednja večnamenska pot v smeri jugozahod proti jarku, kjer se priključi na obstoječo gozdno vlako. Večnamenska pot je makadamske izvedbe in se uporablja kot sprehajalna pot, po potrebi pa služi kot interventni dostop do gozdnih površin.
– Vse večnamenske poti morajo biti izvedene brez arhitekturnih ovir, oziroma se višinske razlike premagujejo s klančinami.
20. člen
Gradbena parcela
Nova parcelacija je določena v grafični prilogi št. 7.
Dovoljen odmik načrtovanih objektov od sosednjih parcelnih mej je 4.00 m. V kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča so dovoljeni manjši odmiki.
Pri načrtovanih aktivnostih – posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljiščih, 5.00 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda, razen v posebnih primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Za obstoječe in objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena Zakona o vodah, če gre za rekonstrukcijo, adaptacijo ali obnovo, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta (201. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Gradbena parcela je lahko pozidana do 40% površine, kar vključuje glavni in pomožne objekte, nepozidane površine je 60%, razen pri gradbeni parceli št. 1, kjer je lahko gradbena parcela pozidana 50%.
Pri določanju razmerja se upošteva bruto etažna površina pritličja.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO
UREJANJE OBMOČJA
21. člen
Prometno omrežje
Izvede se rekonstrukcija glavne ceste G1-5/0330 Rimske Toplice – Zidani most z izvedbo dveh levih zavijalnih pasov in ureditev dveh križišč:
– v km 0,970 odsek 0329 z združevanjem obstoječega priključka lokalne ceste za naselje Rimske Toplice ter nove deviacije regionalne ceste R3-680/1223 za Jurklošter,
– v km 0,265 odsek 0330 združevanjem obstoječega cestnega priključka lokalne ceste LC 200010 za Senožete in priključka na parkirišče za bazenski kompleks ob Savinji.
Obstoječi cestni priključek na glavno cesto na območju lokacijskega načrta se fizično zapre. Del Zdraviliške ceste od omenjenega priključka pa do servisne dovozne ceste h kompleksu pa se uredi kot cona za pešce.
Predvidena je izvedba hodnika za pešce ob glavni cesti, in sicer:
– po desni strani med lokalno cesto za naselje Rimske Toplice v km 0, 970 in križiščem lokalne ceste za Senožete, oziroma za zdravilišče.
– po levi strani med priključkom regionalne ceste za Jurklošter in priključkom do spodnjega bazenskega kompleksa v km 0,065.
Ob priključku regionalne ceste za Jurklošter se izvede peš prehod preko glavne ceste. Na območju priključevanja regionalne ceste bo hitrost z ustrezno znakovno signalizacijo omejena na 60km/h.
Dostop do obstoječih in predvidenih objektov zdraviliškega kompleksa se bo vršil preko obstoječe lokalne ceste za Senožete z ureditvijo z ureditvijo vstopne ploščadi ob objektu Sofijinega dvora. Z omenjene ceste se izvede uvoz v garažo, ki je predvidena v več nivojih v južnem delu novega objekta »H« ter uvoz v gospodarski del dvorišča Sofijinega dvora.
V garaži se izvede 188 parkirnih mest za osebna vozila.
Na območju prostorske ureditve »XIII« v varstvenem koridorju glavne ceste se izvede pet parkirnih mest za avtobuse »XIIIa«.
Obstoječa dovozna pot k zdraviliškem objektu na območju prostorske ureditve »I« se uporablja kot servisni dostop.
Vsa prometna infrastruktura (cestni priključki, manipulativne površine parkirišča) morajo biti označeni s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo.
Predvidena je fizična povezava območja lokacijskega načrta preko glaven ceste z območjem ob Savinji, kjer se nahaja Savinjski dvor.
22. člen
Vodovodno omrežje
Za oskrbo pitne in požarne vode je za obravnavano območje predvidena izvedba novega vodovodnega omrežja s priključkom na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka po Zdraviliški cesti.
Dimenzija predvidenega priključka je DN 100. Na predvidenem vodovodu se postavijo nadzemni hidranti.
Od novega vodovoda se izvedejo odcepi do posameznih uporabnikov z vodomernimi jaški, ki morajo biti locirani izven objekta na vedno dostopnem mestu.
Trase obstoječega in predvidenega vodovoda in lokacije hidrantov so razvidne iz grafične priloge št. 5.
23. člen
Termalna voda
Glavni energent je geotermalna energija, ki se izkorišča neposredno ali posredno preko toplotnih črpalk. Dovod termalne vode v kompleks zdravilišča je obstoječi iz obstoječega vira pod Zdraviliško cesto.
V primeru, da za rabo termalnih voda za potrebe kopališča do sedaj ni bila pridobljena vodna pravica ali so predvidene spremembe glede obstoječe pravice, bo moral investitor ponovno pridobiti vodno pravico na podlagi koncesije.
24. člen
Kanalizacijsko omrežje
Na obravnavanem območju je predviden ločeni kanalizacijski sistem.
Fekalne vode iz obstoječega zdraviliškega objekta »A«, Sofijinega dvor »B«, obstoječe upravne stavbe »C«, vile Mayrhofer »D«, vile Korošec »E« in novega centralnega objekta Rimskih term »H« se bodo stekale v predvideno gravitacijsko kanalizacijo, ki bo povezana med seboj. Trasa fekalne kanalizacije se izvede od vile Mayrhofer do Sofijinega dvora ter pod novim centralnim objektom do obstoječe upravne stavbe. Od obstoječe upravne stavbe se kanalizacija izvede po servisni cesti do Zdraviliške ulice, kjer se priključuje na javno kanalizacijo. Objekta vile Brkič »F« bosta priključena na kanalizacijo za komunalno odpadno vodo preko črpališč.
Za odvod fekalnih vod iz objektov »M, K in L« se izvede novi priključni feakalni kanal po obstoječi dovozni cesti in se v križišču z Zdraviliško cesto priključi na glavni kolektor območja.
Praznjenje vseh bazenov se vrši gravitacijsko preko posebne talne rešetke vsakega bazena v deklorirni bazen odpadnih bazenskih vod, ki se locira ob kompenzacijskih bazenih v strojnici. V ta bazen se dovaja tudi voda iz vseh prelivnih cevi kompenzacijskih bazenov in voda od čiščenja prelivnih žlebov bazenov.
Iz deklorirnega bazena odpadnih bazenskih vod se odpadne bazenske vode gravitacijsko izpustijo v kanalizacijo.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
Predvidena je rekonstrukcija kanaliziranega dela Topliškega grabna na celotnem odseku oziroma med izlivom v Savinjo in območjem sedanjega vtočnega objekta.
Sedanje BC ø 80 in 50 cm se zamenjajo na celotnem odseku z ABC DN 1200 mm vključno z reviziskimi jaški.
Meteorna kanalizacija se izvede gravitacijsko za obstoječi zdraviliški objekt »A«, Sofijin dvor »B«, obstoječo upravno stavbo »C«, vilo Mayrhofer »D«, vilo Korošec »E« in novi centralni objekt Rimskih term »H« s priključkom na rekonstruirani kanalizirani del Topliškega grabna. V območju med novim centralnim objektom »H« in obstoječim upravnim objektom »C« se izvede cevni zadrževalnik padavinskih vod.
Meteorne vode z območja vile Brkič »F« se priključi na predvideno meteorno kanalizacijo preko črpališča.
Meteorne vode s parkirišča »XIIIa« se speljejo v obstoječi odprti jarek preko lovilca olja.
25. člen
Električno omrežje
Objekt se bo napajal iz nove lastne transformatorske postaje TP, ki bo locirana na mestu obstoječe transformatorske postaje (v kleti zdraviliškega objekta). Obstoječi transformator je moči 630 kVA, kar ne ustreza novim potrebam po električni energiji. Za napajanje celotnega objekta se predvidi novi transformator moči 1250 kVA, 20/0,4 kV. Transformator se vgradi v obstoječi transformatorski prostor. Hkrati z transformatorjem se zamenja kompletne VN stikalne celice, ter NN stikalna plošča v transformatorski postaji.
V primeru prevelike potrošnje v določenih trenutkih se bo vgradila naprava za omejevanje konice (izklop manj pomembnih porabnikov za krajši čas), oziroma se te konice pokriva z rezervnim virom napajanja.
Agregatsko napajanje
Pomožno elektroenergetsko napajanje bo zagotovljeno iz diesel električnega agregata DEA, ki se bo nahajal v agregatskem prostoru na mestu obstoječega agregata (v kleti zdraviliškega objekta). Obstoječi agregat ima moč 180 kVA, kar ne ustreza novim potrebam po električni energiji. Kot rezervni vir napajanja se predvidi novi diesel električni agregat (lahko tudi plinski) moči 200 kVA ali 250 kVA. Agregat bo tudi zaprt v protihrupno ohišje. Potrebno je izvesti dovod svežega zraka do agregata, ter odvod dimnih plinov na streho.
Razsvetljava kompleksa
Načrtovana bo v skladu s smernicami SDR (Slovenskega društva za razsvetljavo), z upoštevanjem sodobnih evropskih norm in v sodelovanju z arhitekti za notranjo in zunanjo razsvetljavo. Pri projektiranju je potrebno paziti, da so svetlobni viri čim bolj unificirani, zaradi lažjega vzdrževanja, medtem ko so lahko svetila iz širšega izbora.
26. člen
Telefonsko omrežje
Za telekomunikacijske povezave je predvidena dograditev TK omrežja od LC Rimske Toplice.
Dograditev TK kabelske kanalizacije se izvede od obstoječega KJ pri LC Rimske Toplice. TK kanalizacija se izvede ob obstoječem TK kablu do križišča pri marketu »TUŠ«, kjer trasa prečka cesto in naprej poteka ob vozišču ceste do servisne ceste za zdraviliški kompleks, kjer bo trasa potekala v skupni komunalni kolektor.
Od KJ na križišču do objektov zdraviliško turističnega kompleksa se izvede dvocevna TK kabelska kanalizacija z ustreznimi številom kabelskih jaškov dimenzij 1.2x1.2x1.2m. TK kabelska kanalizacija se zaključi v pomožnem kabelskem jašku dimenzij 0.6x0.6x0.8m.
V kabelsko kanalizacijo se uvlečejo kabli tipa in kapacitete TK 59 200x4x0.4GM.
Skupno s traso kabelske kanalizacije je predvidena dograditev mestnega optičnega omrežja od LC Rimske Toplice do objektov zdraviliško-turističnega kompleksa. Optični kabel TOSM 03 (6x4)xII/IIIx0.25x0.3.5/19 CMAN se upihne v predvideno PEHD cev Φ40. Optični kabel se zaključi v optičnem delilniku ODO-24 v telekomunikacijskem prostoru objekta zdravilišča. Za optično povezavo je predvideno 24 optičnih vlaken.
Posamezni objekti se priključujejo na javno telekomunikacijsko omrežje po zahtevah Telekoma Slovenije d.d.. Potrebno bo zagotoviti priključek na javno telekomunikacijsko omrežje za cca. 370-400 telefonskih aparatov.
Zdraviliški objekt se opremi s telefonsko centralo (izdvojenim modulom) potrebne kapacitete, ki omogoča vključitev v telefonski sistem celotni kompleks ter interaktivnim antenskim sistemom, ki omogoča uporabo pay TV, povezanih na lokalni CATV sistem.
27. člen
CTV omrežje
Za potrebe CATV bo potrebno izvesti priključek na kabelsko omrežje.
Priključek se izvede v cevni kabelski kanalizaciji oziroma se do objekta napeljeta tako optični kot bakreni koaksialni kabel. Povezava med objekti se izvede z optičnim in bakrenim koaksialnim kablom.
28. člen
Plinovod, ogrevanje
Ob severni dostopni servisni cesti je predvidena lokacija plinske postaje. Plinska postaja vsebuje nadzemni objekt ter ob njemu tri vkopane plinske plinohrame.
Plin se uporablja v termičnih blokih kuhinj ter kot tehnološka energetska rezerva.
Glavni energent za ogrevanje je geotermalna energija, kot rezerva se uporablja utekočinjenji naftni plin.
29. člen
Odpadki
Na območju urejanja se za komunalne odpadke namestiti zabojnike za komunalne odpadke. Komunalne odpadke je odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Laško.
Za potrebe zbiranja ločenih frakcij se ob zdraviliškem objektu postavi ekološki otok.
Pri načrtovanju odjemnega mesta je potrebno upoštevati Odredbo o ravnanju z ločenimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).
V. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA
30. člen
Varstvo pred hrupom
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
S predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presegane maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
31. člen
Varstvo zraka
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94), Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98,105/00).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
32. člen
Varstvo voda
Odvajanje odpadnih voda iz območja lokacijskega načrta mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04).
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– izgradnjo kanalizacijskega sistema območja
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema
Končna dispozicija fekalnih vod bo centralna čistilna naprava.
Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv v meteorno kanalizacijo.
33. člen
Ohranjanje narave
Na območju obravnavanega lokacijskega načrta ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZON-UPB).
Zdraviliški park ni posebej varovan na podlagi ZON. Celotno zemljišče je vključeno v mnogo širše območje EPO Zasavsko hribovje (12100) in sicer v njegovem skrajnem severovzhodnem delu.
Pri načrtovanju posegov v lokacijskem načrtu smo v čim večji možni meri ohranili naravno razširjenost habitatnih tipov ter habitate rastlinskih in živalskih vrst, njihovo kvaliteto in povezanost.
34. člen
Varstvo kulturne dediščine
Območje zdraviliškega parka Rimske Toplice vsebuje tudi zgodovinske objekte nekdanjega zdravilišča (zdraviliška hiša s kopališko rotundo EŠD 18563, Sofijin dvor EŠD 18562, depandansi vili Mayrhofer EŠD 18564 in Korošec EŠD 18565 ter Arheološko območje zdravilišče EŠD 12272).
Parkovni kompleks je z Odlokom o zaščiti območja parkovnega kompleksa zdravilišča v Rimskih Toplicah (Uradni list RS, št. 26/93) razglašen za spomenik oblikovane narave, kar po veljavnem Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) pomeni, da je razglašen za kulturni spomenik. Zdraviliški park je obvezna sestavina občinskega prostorskega plana ter enota Registra kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo z evidenčno številko EŠD 7906.
Pri urbanističnem in arhitekturnem oblikovanju smo upoštevali kulturnovarstvene smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje.
Rekonstrukcija obstoječih objektov se mora izvajati v skladu s konservatorskimi navodili in usmeritvami.
Novogradnja je oblikovana nevtralno, vizualno in fizično predstavlja prelivanje parkovnega prostora.
Parkirne površine so predvidene v objektu razen manjšega parkirišča ob glavni cesti in vili Brkič.
Park in njegove sestavine, oziroma posegi v območju lokacijskega načrta so načrtovani ob upoštevanju konservatorskega programa in strokovnega gradiva, ki je navedeno v točki 1.0.
35. člen
Varstvo gozdov
Obstoječe gozdne površine so na območju parkovnega kompleksa opredeljeni kot gozdovi s posebnim namenom z dovoljenim ukrepanjem. Zaradi poudarjenosti funkcij gozdov in pomena slednjih za turistično ponudbo se le ti praviloma vzdržujejo v starejših razvojnih fazah. Pomlajevanje naj se izvaja samo na manjših površinah in postopno, izključno z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
V primeru da bo potrebno, zaradi zagotovitve varnosti obstoječih in načrtovanih objektov, posekati kakšno drevo, je potrebno da le to po pridobitvi soglasja lastnika evidentira in z Odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves posek odobri krajevno pristojni revirni gozdar (17. člen Zakona o gozdovih, 46. člen Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št. 5/98).
Na območju spomeniškega področja parkovnega kompleksa zdravilišča v Rimskih Toplicah v področju gozdov je prepovedano:
– uničevati ali poškodovati drevje in grmovje (veje debla in korenine),
– spreminjati ekološke (talne in mikroklimatske) pogoje, ki so potrebni za obstoj in razvoj drevja in grmovja. Tako je prepovedano zvišanje ali znižanje nivoja talne vode, odpiranje gozdnih sestojev, spreminjanje osenčenosti dreves in grmov, zasipavanje in odkopavanje zemljišča,
– onesnaževati tla in zrak ter odlagati odpadke.
Za vse posega na območju gozdov (sprehajalne poti, oprema, in ostali objekti) je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Celje.
UPRAVLJANJE Z VODAMI
36. člen
Urejanje voda
Na podlagi dejanskega stanja Topliškega grabna na območju predvidenega turistično – zdraviliškega kompleksa in na podlagi izvedenih hidravličnih izračunov so predvideni naslednji ukrepi za povečanje poplavne varnosti:
– Na celotnem odseku med izlivom v Savinjo in območjem sedanjega vtočnega objekta se izvede rekonstrukcija kanaliziranega odseka. Sedanje BC ø 80 in 50 cm se zamenjajo na celotnem odseku z ABC DN 1200mm vključno z reviziskimi jaški. Niveleta kanala se prilagodi položenim in predvidenim komunalnim vodom(skupni komunalni koridor na območju sedanjih objektov) in temeljem objektov.
– Zaradi rušenja objektov pod sedanjim vtočnim objektom in dotrajanosti vtočnega objekta, oziroma neustrezne konstrukcije, se izvede novi vtočni objekt z lovilcem proda v koritu Topliškega potoka cca 5m nad sedanjim objektom.
– Na območju novega vtočnega objekta se uredi dovoz iz povoznih površin predvidene novogradnje, ki se bo vršila neposredno ob desnem bregu Topliškega potoka nižeje predvidenega novega vtočnega objekta.
– V okviru gradnje novega vtočnega objekta in lovilca proda se uredi odsek Topliškega potoka med vtočnim objektom in profilom P4 s širino dna b = 1.50 m in naklonom brežin m = 1:1.5 ter ustreznim kamnitim zavarovanjem. Smiselna je vgradnja manjših lesenih pragov za zmanjšanje padca dna potoka.
Z izvedbo vseh zgoraj opisanih protipoplavnih ukrepov se bodo zaščitili objekti na območju zdraviliško – turističnega kompleksa in tudi dela naselja Rimske Toplice pred visokimi vodami Topliškega grabna.
37. člen
Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin
Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih vod se izvede cevni zadrževalnik padavinskih vod med novim centralnim objektom »H« in obstoječim upravnim objektom »C«.
V primeru ureditve izpustov odpadnih padavinskih voda v vode morajo biti izpustne glave načrtovane pod naklonom brežine vodotoka in ne smejo segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztoka mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pod vodno erozijo.
Pri načrtovanih aktivnostih – posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljiščih, 5.00 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda, razen v posebnih primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Za obstoječe in objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena Zakona o vodah, če gre za rekonstrukcijo, adaptacijo ali obnovo, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta (201. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (150., 151., 152. in 153. členi Zakona o vodah, Uradni list RS, št. 67/02).
38. člen
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Požar:
Za zagotovitev požarne varnosti se zgradi hidrantno omrežje.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika, oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi – zid brez odprtin, v primeru eventualnih odprtin mora le-te biti izdelane iz ognjeodpornega materiala.
Dostop gasilskim vozilom v primeru eventualnega požara je omogočen neposredno do objektov.
Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan – Seiberg.
Vsi posegi v območju lokacijskega načrta morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega poročilo izdelovalca OZZING d.o.o., pod štev. 617/06, maj 2006.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Obramba in zaščita:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji.
39. člen
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.
40. člen
Arhitektonske ovire:
Upoštevati je potrebno pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).
– Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte je potrebno izvesti rampo za dostop in funkcionalno oviranje ljudi naklona 1:16.
VI. ETAPE IZVAJANJA
41. člen
I. etapa
– izgradnja komunalne in energetske infrastrukture zunaj območja lokacijskega načrta za potrebe načrtovanih objektov,
– izvesti ukrepe za povečanje poplavne varnosti navedene v 36. členu tega odloka.
Navedeni ukrepi so povzeti iz idejne zasnove št. 15/06, izdelovalca Hidrosvet d.o.o., avgust 2006.
II. etapa
– infrastrukturno opremiti parcelo
III. etapa
– zgraditi objekte
– hortikulturno urediti gradbeno parcelo
Na območju lokacijskega načrta so posegi razdeljeni na več ožjih ureditvenih območjih, tako da se gradnja objektov, v posameznih ureditvenih območjih izvajajo v več etapah, ki so med seboj časovno neodvisne.
VII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU LOKACIJSKEGA NAČRTA
42. člen
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in okoliških zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor in izvajalec:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte ter odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču,
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji,
– ohraniti temeljne krajinske in biotske kvalitete območja in obstoječe gozdne površine,
– ohraniti funkcijam gozdov prilagojeno sonaravno gospodarjenje z gozdom,
– pri gradnji javne infrastrukture se prednostno izkoriščajo obstoječi koridorji. Novih gozdnih prometnic naj se ne gradi, v kolikor se pri presoji izkaže, da bi le te negativno vplivale na funkcije gozdov in turistični pomen gozdnih površin,
– investitor oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sedanjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. Dostopne poti do gozda se izvedejo kot večnamenske poti, ki se prioritetno uporabljajo kot sprehajalne poti, hkrati pa omogočajo tudi dostop s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo (košnja travnikov, gospodarjenje z gozdovi),
– odvečni odkopni material ter gradbeni odpadki, ki bo nastal ob gradnji objektov ne sme odlagati v gozd ali gozdni rob.
VIII. TOLERANCE
43. člen
Na območju lokacijskega načrta so dovoljene naslednje tolerance:
– za horizontalni gabarit: novi objekti se lahko gradijo večjega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene parcele. Za nadomestne gradnje obstoječih objektov je dovoljeno odstopanje ± 10%,
– za centralni objekt »H« so dovoljena odstopanja od zasnove v lokacijskem načrtu, kar bo prikazano v projektni dokumentaciji, pod pogojem, da nova zasnova objekta ne presega najbolj izpostavljeni zunanji rob objekta, ki je določen v tem lokacijskem načrtu,
– za vertikalne gabarite: novi objekti se prilagajajo višini obstoječih objektov,
– dovoljena so tudi tolerance pri komunalnem, energetskem in prometnem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta LN.
Odstopanja od tehničnih ali ureditvenih elementov so možna, če se v nadaljnjem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih, topografskih ali katastrskih razmer ugotovijo ekonomsko in tehnično bolj utemeljene rešitve, s katerimi pa se ne smejo poslabšati ekološki pogoji ali pa bi bila odstopanja v nasprotju z javnimi interesi ali soglasji, pridobljenimi k lokacijskemu načrtu.
IX. KONČNE DOLOČBE
44. člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Laško.
45. člen
Nadzor nad izvajanjem lokacijskega načrta izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.
46. člen
Za vse posege v prostor se mora pred izdelavo projektne dokumentacije pridobiti lokacijsko informacijo pristojnega občinskega organa za urejanje prostora Občine Laško. Po pogojih iz lokacijske informacije se predvideni objekti v projektni dokumentaciji urbanistično obdelajo skladno s tem odlokom in veljavno zakonodajo.
47. člen
Ta odlok začne veljati drugi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-8/05
Laško, dne 14. novembra 2006
Župan
Občine Laško
Jože Rajh l.r.