Uradni list

Številka 122
Uradni list RS, št. 122/2006 z dne 28. 11. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 122/2006 z dne 28. 11. 2006

Kazalo

5252. Statut Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice, stran 13042.

Na podlagi 19. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis UPB 2, Uradni list RS, št. 100/04) in skladno z določili Odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda »Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice«, ki ga je Občinski svet Občine Jesenice sprejel na redni seji dne 10. 10. 2006, je začasni upravni odbor Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice na 2. redni seji dne 8. 11. 2006 sprejel
S T A T U T
Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, katere ustanovitelj je Občina Jesenice, je samostojni visokošolski zavod, ki opravlja v skladu z nacionalnim programom visokega šolstva in nacionalnim programom izobraževalnega, raziskovalnega in razvojnega dela znanstveno-raziskovalno in izobraževalno dejavnosti s področja zdravstvene nege, zdravstva in družboslovja.
Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice (v nadaljevanju VŠZNJ) je samostojna pravna oseba in izvaja dejavnost iz prejšnjega odstavka po načelu avtonomije stroke.
2. člen
Ime visokošolskega zavoda je: VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVENO NEGO JESENICE.
Skrajšano ime zavoda je: VŠZNJ.
Sedež zavoda je: Cesta železarjev 6, Jesenice.
Zavod lahko spremeni ime in sedež ob soglasju z ustanoviteljem.
Visokošolski zavod v mednarodnem poslovanju uporablja naslednje ime:
COLLEGE OF NURSING JESENICE
Skrajšano ime v angleščini je: CNJ.
3. člen
VŠZNJ ima svoj znak in enotno grafično podobo. Enotna podoba se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme Senat visokošolskega zavoda.
VŠZNJ ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm in napisom »Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice« ter grbom Republike Slovenije.
Pečat uporablja VŠZNJ v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam in drugim osebam ter za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije.
V mednarodnem poslovanju VŠZNJ uporablja pečat z mednarodnim imenom.
4. člen
VŠZNJ izvaja nacionalni program visokega šolstva na področju akreditiranih programov in nacionalni znanstveno-raziskovalni in razvojni program ter opravlja druge, z odlokom, določene dejavnosti.
5. člen
VŠZNJ je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.
Svojo avtonomijo uresničuje s tem, da v izvajanju znanstveno-raziskovalne, izobraževalne in razvojno-inovacijske dejavnosti samostojno:
– oblikuje strategijo svojega razvoja,
– določa pravila svoje organizacije in delovanja,
– oblikuje in sprejema študijske in znanstveno raziskovalne programe ter določa način njihovega izvajanja,
– sprejema merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,
– izvaja izobraževalno, raziskovalno in razvojno delo,
– odloča o vključevanju visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v delo visokošolskega zavoda,
– odloča o oblikah znanstveno-raziskovalnega in pedagoško-izobraževalnega sodelovanja z drugimi organizacijami,
– odloča o volitvah, imenovanjih in odpoklicu organov v skladu s statutom in pravilniki visokošolskega zavoda,
– upravlja s premoženjem v skladu z določili odloka.
II. DEJAVNOST
6. člen
Dejavnost VŠZNJ obsega dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje v skladu z akreditiranimi študijskimi programi šole. Poleg tega šola izvaja dejavnost strokovnega izobraževanja, znanstveno raziskovanje in razvojno delo na področju zdravstvene nege, zdravstva in družboslovja. Dejavnosti so:
– izvajanje programov za visokošolski študij za doseganje naziva diplomirana medicinska sestra, diplomirani zdravstvenik,
– znanstveno-raziskovalna in razvojna dejavnost,
– podiplomsko izobraževanje in stalno strokovno izpopolnjevanje raziskovalcev, mentorjev v učnih bazah in vodstvenih delavcev,
– ekspertno svetovanje,
– organizacija strokovnih srečanj,
– informacijska in dokumentacijska dejavnost,
– založniška dejavnost,
– druge dejavnosti, ki povezujejo izobraževanje z raziskovalno in inovacijsko dejavnostjo na dodiplomskem in podiplomskem nivoju izobraževanja.
7. člen
Dejavnost visokošolskega zavoda v skladu s standardno kvalifikacijo je naslednja:
DE22.110    Izdajanje knjig
DE22.120    Izdajanje časopisov
DE22.130    Izdajanje revij in periodike
DE22.150    Drugo založništvo
G52.471     Dejavnost knjigarn
G52.472     Trgovina na drobno s časopisi, revijami
H55.302     Dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih restavracij
K70.200     Dajanje lastnih nepremičnin v najem
K71.330     Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem
K71.340     Dajanje drugih strojev in opreme v najem
K72.300     Obdelava podatkov
K72.400     Omrežne podatkovne storitve
K72.600     Druge računalniške dejavnosti
K73.104     Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju medicine
K73.201     Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja
K73.202     Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
K74.130     Raziskovanje trga in javnega mnenja
K74.400     Oglaševanje
K74.851     Prevajanje
K74.852     Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
K74.853     Druga splošna tajniška opravila
K74.871     Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
K74.873     Druge poslovne dejavnosti, d. n.
M80.302     Visoko strokovno izobraževanje
M80.303     Univerzitetno izobraževanje
M80.422     Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.
O91.120     Dejavnost strokovnih združenj
O91.330     Dejavnost drugih članskih organizacij
O92.511     Dejavnost knjižnic
O92.623     Druge športne dejavnosti
O93.050     Druge osebne storitve
8. člen
Za izvajanje svojih programov se VŠZNJ neposredno povezuje z zdravstvenimi zavodi, visokimi šolami iz področja zdravstva ter univerzami doma in v mednarodnem okviru.
Za vključitev teh institucij v programe šole in uporabo njihovih kapacitet se sklenejo posebni dogovori, o katerih razpravlja senat in jih potrdi upravni odbor.
III. ORGANIZIRANOST
9. člen
V okviru VŠZNJ se oblikujejo organizacijske enote in podenote, ki jih natančneje opredeljuje pravilnik o organizaciji šole.
Senat VŠZNJ lahko organizacijsko enoto in podenoto ustanovi ali ustanovljeno enoto/podenota spremeni, ali pa sklene, da organizacijska enota/podenota preneha delovati. Za ustanovitev, spremembo ali ukinitev organizacijske enote je potrebna večina glasov navzočih članov Senata VŠZNJ.
Organizacijske enote niso pravne osebe in nimajo pooblastil v pravnem prometu.
10. člen
Organizacijske enote se organizirajo tako, da omogočajo učinkovito izvajanje programov in projektov VŠZNJ in hitro prilagajanje razvojnim zahtevam.
Organizacijske enote VŠZNJ so:
– oddelki,
– katedre,
– inštituti,
– tajništvo,
– knjižnica,
– informacijsko-izobraževalni in založniški center.
11. člen
Organizacijske podenote se organizirajo na delovni ravni za večjo učinkovitost izvajanja nalog in so opredeljene v pravilniku o organizaciji šole.
12. člen
Vodstvo VŠZNJ sestavljajo dekan, prodekani, predstojniki oddelkov in tajnik.
Posvetovalni organ dekana je kolegij. Kolegij vodi dekan in je sestavljen iz vodstva, vodij inštitutov, predstojnikov kateder, vodje knjižnice in vodje informacijsko-izobraževalnega in založniškega centra.
Oddelki
13. člen
Oddelek je organizacijska enota, ki je odgovorna za izvedbo posameznega študijskega programa. Oddelek združuje študente določenega študijskega programa ter visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce, ki so s sklepom dekana razporejeni na posamezne oddelke.
14. člen
Naloge oddelkov so zlasti:
– izvajanje pedagoškega procesa
– priprava študijskih programov oddelka
– usklajevanje predlogov kateder
– predlaganje izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev na oddelku
– pripravljanje letnih delovnih planov s svojega področja
– izvajanje drugih nalog v zvezi z izvedbo študijskega procesa.
Glavna naloga oddelka je skrb za snovanje, usklajevanje, izvajanje in evalvacijo posameznega študijskega programa Visokošolskega zavoda.
VŠZNJ ima naslednja oddelka:
– Oddelek za dodiplomski študij
– Oddelek za podiplomski študij.
15. člen
Oddelek vodi predstojnik, ki ga imenuje dekan na svoj predlog ali na predlog članov oddelka.
Mandatna doba predstojnika oddelka je praviloma dve leti z možnostjo ponovnega imenovanja. Predstojnika oddelka lahko dekan razreši predčasno, če ne želi več opravljati funkcije, če ne more več opravljati funkcije ali če ne opravlja funkcije.
Predstojnik oddelka skrbi za realizacijo nalog oddelka in je za delo odgovoren dekanu.
Delo oddelkov usklajuje dekan, v njegovi odsotnosti pa prodekan za študijske zadeve.
16. člen
Sklep o ustanovitvi novega oddelka sprejme senat visokošolskega zavoda na predlog dekana z večino glasov vseh članov. Razlog za ustanovitev novega oddelka je uvedba novega visokošolskega študijskega programa.
Sklep o ukinitvi oddelka sprejme senat visokošolskega zavoda z 2/3 večino vseh članov.
Če se visokošolski strokovni študijski program ne izvaja več, se oddelek ukine s sklepom, ki ga sprejme senat z navadno večino vseh članov senata.
Katedre
17. člen
V okviru VŠZNJ so organizirane katedre kot oblika strokovnega povezovanja in usklajevanja pedagoškega dela in s pedagoškim delom povezanega znanstveno-raziskovalnega dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev.
Katedra združuje enega ali več vsebinsko in smiselno združljivih predmetov študijskih programov visokošolskega zavoda. Člani katedre so visokošolski učitelji, ki so nosilci posameznega učnega predmeta, znanstveni sodelavci, visokošolski in raziskovalni sodelavci. Našteti člani katedre so lahko člani več kateder, vendar imajo volilno pravico le v eni katedri, v kateri lahko tudi kandidirajo v primeru volitev v Senat VŠZNJ.
Vsak študijski predmet sodi v eno katedro. Dekan na predlog prodekana za izobraževanje s sklepom določi, kateri učni načrti predmetov, ki se predavajo na VŠZNJ, vsebinsko sodijo v posamezne katedre.
18. člen
Visokošolski zavod VŠZNJ ima naslednje katedre:
– katedra za zdravstveno nego
– katedra za temeljne vede
– katedra za družboslovne vede.
19. člen
Katedra se ustanavlja, ukinja, deli ali združuje v skladu z zahtevami in potrebami raziskovalnega in izobraževalnega dela ter v skladu z razvojnimi usmeritvami VŠZNJ.
Katedro s sklepom ustanovi senat na predlog dekana, če so vanjo vključeni vsaj trije redno zaposleni visokošolski učitelji. Če ni pogojev za ustanovitev, se nosilci predmetov vključijo v delo sorodne katedre.
20. člen
Naloge in pristojnosti kateder so:
– usklajevanje vsebin učnih načrtov predmetov s področja, ki ga pokriva katedra;
– z znanstveno-raziskovalno dejavnostjo, posebej s temeljnimi raziskavami, razvijajo znanstvene discipline, na katerih temelji študijski program, ter znanstvene discipline sorodnih ali interdisciplinarno povezanih področij;
– skrbijo, da se znanstveno-raziskovalni dosežki in nova spoznanja prenašajo v izobraževalni proces na vseh ravneh študija;
– sodelujejo pri pripravi študijskih programov in programov raziskovalnega dela;
– obravnavajo vprašanja in probleme, ki nastajajo pri izvajanju študijskih programov, ter usmerjajo in usklajujejo izobraževalno ter znanstveno-raziskovalno delo s področja katedre;
– obravnavajo načrte in poročila o izvedbi predmetov za posamezno študijsko leto;
– spremljajo in analizirajo študijske dosežke in dosežke na znanstveno-raziskovalnem področju članov in sodelavcev katedre ter predlagajo predloge izboljšav;
– skrbijo za strokovni in znanstveni razvoj članov in sodelavcev katedre;
– predlaganje ustrezne kadrovske zasedbe članov katedre za predmetna področja, ki jih pokriva katedra;
– v sodelovanju z drugimi katedrami goji interdisciplinarnost;
– opravljanje drugih nalog, povezanih s študijskim in raziskovalnim delom.
21. člen
Katedro vodi predstojnik katedre, ki ga na predlog članov katedre izmed visokošolskih učiteljev imenuje dekan šole za dobo dveh let in je lahko ponovno imenovan. O predlogu za predstojnika katedre razpravlja senat.
Predstojnik katedre je visokošolski učitelj, ki je prepoznan strokovnjak na področju, ki ga katedra pokriva.
Predstojnik katedre:
– skrbi za realizacijo nalog katedre;
– organizira in vodi delo katedre;
– izvršuje sklepe Senata VŠZNJ in dekana VŠZNJ, ki se nanaša na delo katedre.
O svojem delu obvešča prodekana za izobraževanje. Za svoje delo je odgovoren dekanu.
Katedra odloča na sejah. Seja je sklepčna, če pri odločanju sodeluje večina članov katedre. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.
Predstojnika kateder lahko dekan razreši predčasno, če ne želi več opravljati funkcije, če ne more več opravljati funkcije ali če ne opravlja funkcije.
Delo kateder usklajuje prodekan za izobraževanje.
22. člen
Katedro ukine senat na predlog dekana, če ugotovi, da ni več pogojev za njeno delo, ter prerazporedi nosilce predmetov v ustrezne druge katedre.
Inštituti
23. člen
V okviru šole se lahko za smotrnejšo organizacijo in koordinacijo znanstveno-raziskovalnega dela organizirajo inštituti kot notranje organizacijske enote.
Inštitut ustanovi senat na predlog dekana VŠZNJ. Inštitut povezuje visokošolske učitelje, znanstvene delavce in sodelavce v okviru raziskovalnega ali strokovnega dela na področju znanstvenih disciplin, ki jih razvija visokošolski zavod.
Inštitut na svojem področju:
– izvaja znanstveno-raziskovalno delo v okviru nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa;
– izvaja projekte in programe za naročnike zunaj nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa;
– izvaja svetovalno in drugo strokovno delo ter seminarsko dejavnost;
– soorganizira posvete in konference;
– obvešča javnost o rezultatih raziskav.
24. člen
Delo inštituta vodi predstojnik, ki ga imenuje Senat VŠZNJ na predlog dekana VŠZNJ za dobo dveh let. Za svoje delo je odgovoren dekanu. Predstojnik inštituta je lahko ponovno imenovan. Delo inštitutov usklajuje prodekan za znanstveno-raziskovalno delo.
Vodjo inštituta lahko dekan razreši predčasno, če ne želi več opravljati funkcije, če ne more več opravljati funkcije ali če ne opravlja funkcije.
S sklepom o ustanovitvi inštituta se določi namen njegove ustanovitve in prenehanje.
Tajništvo
25. člen
Tajništvo izvaja upravno-administrativne, finančno-gospodarske in strokovno-tehnične naloge. V okviru tajništva delujejo dekanat, kadrovska služba, referat za študijske in študentske zadeve, računovodstvo ter tehnične službe. Tajništvo vodi glavni tajnik šole, ki ga na podlagi javnega razpisa imenuje dekan. Podrobnejša delitev dela, pristojnost in odgovornost delavcev tajništva je določena v sistemizaciji delovnih mest visokošolskega zavoda. Naloge glavnega tajnika šole so predvsem:
– vodenje in koordiniranje dela služb v okviru tajništva
– vodenje upravno-gospodarskega poslovanja visokošolskega zavoda
– spremljanje finančnega in strokovnega poslovanja visokošolskega zavoda.
Knjižnica
26. člen
VŠZNJ ima strokovno knjižnico, ki opravlja knjižnično dejavnost za potrebe pedagoškega in raziskovalnega dela šole. Knjižnica je namenjena visokošolskim učiteljem, znanstvenim delavcem in sodelavcem, študentom ter drugim uporabnikom.
V tem okviru ima sledeče naloge:
– pridobiva, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo za študij in strokovno delo za področje izobraževanja in raziskovanja, ki se izvaja na šoli;
– pridobiva, posreduje in omogoča dostop do bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev, potrebnih za delo učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev šole;
– uvaja študente v iskanje informacij in knjižničnega gradiva, potrebnega za študijski proces;
– sodeluje pri koordinaciji nabave revij;
– izdeluje bibliografije visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev šole;
– izvaja medknjižnično izmenjavo gradiva z ostalimi knjižnicami;
– opravlja še druga dela, ki so opredeljena v zakonu o knjižničarstvu oziroma poslovanju knjižnic.
Delo knjižnice vodi in koordinira vodja knjižnice.
Projektne skupine
27. člen
Za večjo učinkovitost izvajanja nalog se v okviru visokošolskega zavoda oblikujejo projektne skupine.
Projektna skupina združuje izvajalce posameznega projekta Visokošolskega zavoda.
Projektna skupina praviloma združuje raziskovalce Visokošolskega zavoda in raziskovalno-razvojne delavce ter druge eksperte projektnih partnerjev. V projekt so umeščeni študentje za izvajanje svojih seminarskih nalog in diplomskih nalog.
Projektno skupino vodi vodja projekta, ki ga imenuje dekan.
Mandatna doba vodje projekta je praviloma enaka času trajanja projekta, kot je sklenjeno po pogodbi.
Kot projekt se šteje raziskovalno-razvojna dejavnost, ki je opredeljena s pogodbo med projektnimi partnerji in traja pogodbeno določen čas.
Uprava visokošolskega zavoda
28. člen
Za učinkovitejše izvajanje svojega poslanstva ima visokošolskega zavoda upravo.
Upravo visokošolskega zavoda šole sestavljajo dekan, dva prodekana in glavni tajnik visokošolskega zavoda.
Prodekana sta:
– prodekan za izobraževanje;
– prodekan za znanstveno-raziskovalno delo in mednarodno sodelovanje.
VŠZNJ ima lahko tudi druge prodekane. Število prodekanov in njihove naloge določi s soglasjem Senata VŠZNJ dekan VŠZNJ s sklepom.
Prodekane imenuje dekan VŠZNJ iz vrst visokošolskih učiteljev, ki so zaposleni na VŠZNJ za dobo dveh let, potem ko pridobi o kandidatih za prodekane soglasje Senata VŠZNJ. Prodekani so lahko ponovno imenovani. Senat ga lahko razreši s sklepom, ki je bil sprejet z 2/3 večino vseh članov, pred iztekom njegovega mandata, na temelju obrazloženega predloga dekana.
Z izvolitvijo novega dekana VŠZNJ in z imenovanjem novih prodekanov prenehajo funkcije dotedanjih prodekanov.
29. člen
Prodekani pomagajo dekanu pri opravljanju njegovih nalog s posameznega področja za katerega so imenovani.
Dekan za čas svoje odsotnosti s pisnim pooblastilom pooblasti prodekana, ki ga nadomešča.
30. člen
Prodekan za izobraževanje je odgovoren za sistemsko ureditev vprašanj, ki se nanašajo na pedagoški proces in študente, na študijske programe in za ostale oblike izobraževanja, ter za urejanje tekoče problematike s teh področij. Naloge so:
– organiziranje in spremljanje izvajanja študijske dejavnosti visokostrokovnega in visokošolskega izobraževanja na dodiplomski in podiplomski ravni ter vseh drugih oblik izobraževanja;
– daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov;
– usklajuje delo za pridobivanje akreditacij za nove študijske programe,
– usklajuje delo kateder;
– usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov v pedagoški proces;
– opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja;
– daje dekanu predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo učiteljev in sodelavcev;
– sodeluje pri delu organov VŠZNJ v okviru svoje pristojnosti;
– po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;
– opravlja druge naloge po navodilih dekana VŠZNJ.
31. člen
Prodekan za znanstveno-raziskovalno delo in mednarodno sodelovanje je odgovoren za sistemsko ureditev raziskovalnega dela in mednarodno sodelovanje VŠZNJ. Pri tem skrbi za:
– pripravo načrta znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela;
– organiziranje in usklajevanje znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela;
– organiziranje, usklajevanje in vodenje mednarodnega sodelovanja šole;
– daje predloge v zvezi z znanstveno-raziskovalnim in razvojnim delom;
– daje dekanu predloge v zvezi z odsotnostjo znanstvenih delavcev oziroma raziskovalnih sodelavcev;
– spodbuja uvajanje in vključevanje študentov v raziskovalno delo;
– predlaga znanstvene in strokovne konference;
– sodeluje pri delu organov VŠZ v okviru svoje pristojnosti;
– po pooblastilu dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;
– opravlja druge naloge po navodilih dekana VŠZNJ.
32. člen
Glavni tajnik VŠZNJ organizira in nadzira strokovno-organizacijske, upravno-administrativne, finančno-računovodske, tehnične in druge skupne naloge visokošolskega zavoda.
Glavnega tajnika VŠZNJ imenuje dekan na podlagi javnega razpisa, za dobo dveh let. Imenovanje se lahko ponovi.
33. člen
Finančna sredstva za izvajanje izobraževalne, svetovalne, raziskovalne ali kake druge dejavnosti VŠZNJ, ki se opravlja v organizacijski enoti, se lahko vodijo ločeno tako, da je razviden finančni obračun za posamezno organizacijsko enoto, njen študijski program oziroma projekt in za vsako od njenih dejavnosti.
IV. ORGANI VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
34. člen
Organi visokošolskega zavoda so:
– senat
– akademski zbor
– upravni odbor
– študentski svet
– dekan.
4.1 Senat visokošolskega zavoda
35. člen
Senat je najvišji strokovni organ visokošolskega zavoda, ki ga izvoli akademski zbor.
Senat sestavljajo visokošolski učitelji, ki so v visokošolskem zavodu v delovnem razmerju, tako da so enakomerno zastopane vse znanstvene discipline in strokovna področja, v okviru katerih šola izvaja svoje študijske programe. Člane senata izvoli akademski zbor. Dekan in prodekani so člani senata po funkciji. Študentje imajo v senatu najmanj petino članov.
Predstavnike študentov imenuje študentski svet. Način volitev članov senata iz vrst študentov določa pravilnik, ki ga sprejme študentski svet.
Mandatna doba članov senata je štiri leta, predstavnikov študentov pa eno leto, brez omejitve za ponovno imenovanje.
Senat visokošolskega zavoda ima 13 članov. Senat ima 10 članov iz vrst visokošolskih učiteljev šole v naslednji sestavi:
– 6 članov iz modula zdravstvena nega,
– 3 člani iz modula temeljne vede in
– 1 član iz modula družbene vede.
Člani senata iz vrst študentov so 3.
Kandidate za člane senata predlagajo katedre VŠZNJ. Vsaka katedra predlaga kandidata, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev za člana senata, izmed visokošolskih učiteljev, ki so nosilci predmetov. Člane senata izvoli akademski zbor tako, da so enakopravno zastopana vsa strokovna področja v študijskih programih, ki jih izvaja VŠZNJ.
Način izvolitev opredeli senat s sklepom ob pričetku kandidacijskega postopka.
Člana senata iz vrst študentov izvoli študentski svet VŠZNJ.
Seje senata sklicuje in vodi dekan, ki je član senata po položaju. V njegovi odsotnosti vodi seje prodekan za izobraževanje.
36. člen
Senat razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela visokošolskega zavoda.
Pristojnosti senata so naslednje:
– sprejema notranje akte visokošolskega zavoda;
– sprejema predlog študijskih programov za pridobitev visokošolske izobrazbe in podiplomske študijske in izobraževalne programe;
– sprejema program znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela visokošolskega zavoda;
– sprejema izvedbene načrte izvajanja študijskih dejavnosti;
– obravnava in sprejema poročila o učinkovitosti študija in poročila o izvedbi znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela visokošolskega zavoda;
– določa število vpisnih mest na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih,
– izvoli dekana visokošolskega zavoda;
– v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca imenuje po tri poročevalce o usposobljenosti kandidata;
– voli visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce v naziv;
– določa način sprejemanja tem diplomskih nalog;
– imenuje komisije in delovna telesa senata;
– kot drugostopenjski organ dokončno odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah, ko gre za pritožbo zoper odločbo organa na prvi stopnji;
– obravnava in odloča o mnenjih in predlogih študentskega sveta s področja njegove pristojnosti;
– skrbi za spremljanje kakovosti izobraževalnega, raziskovalnega in razvojnega dela ter sprejema samoevalvacijsko poročilo;
– na predlog dekana sprejema letni delovni načrt visokošolskega zavoda v okviru svojih pristojnosti
– opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, ustanovitvenim aktom, ali drugim splošnim aktom.
Način dela senata je določen s poslovnikom.
37. člen
Za proučitev vprašanj iz svojega delovnega področja ter za pripravo gradiv za sejo senata ima lahko senat naslednja delovna telesa:
– komisijo za študijske zadeve
– komisijo za znanstveno-raziskovalno dejavnost in mednarodno dejavnost
– komisijo za izvolitve v nazive
– komisijo za kakovost in evalvacije.
Senat šole lahko po potrebi ustanovi še druga delovna telesa.
38. člen
Delovna telesa štejejo od tri do pet članov. Sestava in število članov delovnih teles, njegove naloge in pooblastila ter trajanje mandata določi na predlog dekana senat visokošolskega zavoda s sklepom o ustanovitvi, kolikor ni to določeno v teh pravilih.
Delovna telesa obravnavajo in sklepajo o vprašanjih, vsak s svojega delovnega področja na sejah, ki jih sklicuje predsednik.
39. člen
V delovna telesa, ki se ukvarjajo s študijsko problematiko, lahko imenuje senat visokošolskega zavoda, na predlog študentskega sveta, tudi predstavnika študentov.
40. člen
Komisijo za študijske zadeve sestavljajo:
– predsednik: prodekan za izobraževanje
– trije visokošolski učitelji
– predstavnik študentov.
Komisija za študijske zadeve ima pet članov. Mandatna doba traja dve leti.
Komisija za študijske zadeve razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja pedagoškega dela ter pravic in dolžnosti študentov, ki izhajajo iz zakona in študijskih programov visokošolskega zavoda, in predlaga senatu visokošolskega zavoda sprejem ustreznih sklepov.
Komisija za študijske zadeve obravnava in sklepa o vprašanjih s svojega področja na sejah, kadar je zagotovljena sklepčnost, t.j. če je na seji navzočih več kot polovica članov, sklepe pa sprejema z večino glasov. Pri delu komisije sodeluje vodja referata za študijske in študentske zadeve.
41. člen
Komisija za znanstveno-raziskovalno delo in mednarodno dejavnost ima tri člane in jo sestavljajo:
– prodekan za raziskovalno delo in mednarodno sodelovanje – predsednik
– dva visokošolska učitelja oziroma sodelavca, ki imata šifro raziskovalca.
Mandatna doba je dve leti.
Komisija za znanstveno-raziskovalno delo in mednarodno dejavnost razpravlja in sklepa na področju znanstveno-raziskovalnega dela in mednarodnega sodelovanja, ki je povezano z delom na visokošolskem zavodu, v skladu z zakonom ter predlaga senatu visokošolskega zavoda sprejem ustreznih sklepov.
Komisija obravnava in sklepa o vprašanjih s svojega delovnega področja na sejah, če so prisotni vsi člani.
42. člen
Komisijo za izvolitve v nazive sestavljajo trije člani, ki jih predlaga dekan izmed visokošolskih učiteljev. Eden od članov komisije mora biti član senata VŠZNJ in je predsednik komisije.
Mandatna doba traja dve leti.
Komisija za izvolitve v nazive razpravlja in sklepa na področju habilitacijskih zadev in zagotavlja enotno uporabo meril za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev ter predlaga senatu visokošolskega zavoda sprejem ustreznih sklepov.
Komisija za izvolitve v nazive obravnava in sklepa o vprašanjih s svojega delovnega področja na sejah, če so prisotni vsi člani. Pri delu komisije sodeluje kadrovska služba.
43. člen
Senat odloča na sejah, ki so najmanj enkrat na mesec. Seje senata sklicuje in vodi dekan. Sklic seje senata lahko predlaga 1/3 članov senata, upravni odbor in študentski svet.
Seje so sklepčne, če je navzoča večina članov senata. Senat odloča z javnim glasovanjem razen, če s posebnim sklepom ne odloči drugače.
Na sejah senata lahko sodelujejo brez pravice glasovanja tudi:
– zaposleni visokošolski učitelji in sodelavci v visokošolskem zavodu, ki niso člani senata
– predstojniki kateder in
– predsednik akademskega zbora.
Senat sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov senata, razen če ni drugače določeno.
Za svoje delo sprejme senat poslovnik.
4.2 Akademski zbor
44. člen
Akademski zbor sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. Akademski zbor je sestavljen tudi iz predstavnikov študentov. Predstavniki študentov morajo predstavljati najmanj eno petino vseh članov akademskega zbora.
Predsednik akademskega zbora na prvi seji akademskega zbora v študijskem letu ugotovi število članov akademskega zbora, nato pa določi število predstavnikov študentov za tekoče študijsko leto.
45. člen
Akademski zbor izmed svojih članov izvoli predsednika. Predsednik sklicuje in vodi seje. Mandat predsedujočega traja dve leti.
Akademski zbor se sestane vsaj enkrat letno.
Akademski zbor je sklepčen, če je navzoča večina članov. Akademski zbor sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, ki lahko odločajo o posameznem vprašanju.
46. člen
Akademski zbor:
– izvoli senat visokošolskega zavoda,
– obravnava poročilo dekana o delu visokošolskega zavoda,
– daje predloge in pobude senatu,
– predlaga senatu kandidata za dekana,
– opravlja druge naloge, določene s tem odlokom, statutom in drugim splošnim aktom visokošolskega zavoda.
Člani akademskega zbora, ki so v visokošolskem zavodu redno zaposleni, lahko predlagajo senatu kandidate za dekana. Predstavniki študentov lahko akademskemu zboru posredujejo svoje mnenje o kandidatih za dekana.
4.3 Upravni odbor
47. člen
Visokošolski zavod upravlja upravni odbor, ki ga sestavlja 8 članov. Upravni odbor sestavljajo:
– 4 predstavniki ustanovitelja,
– 2 predstavnika delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost,
– 1 predstavnik študentov,
– 1 predstavnik drugih delavcev visokošolskega zavoda.
Mandatna doba članov upravnega odbora je 2 leti.
Na seje upravnega odbora sta vabljena dekan in glavni tajnik šole. O sejah upravnega odbora se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik upravnega odbora.
48. člen
Upravni odbor odloča o zadevah materialne narave in skrbi za nemoteno materialno poslovanje visokošolskega zavoda, ne more pa sklepati pravnih poslov pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ki je dano v upravljanje visokošolskemu zavodu s strani ustanovitelja ob ustanovitvi.
Naloge upravnega odbora so zlasti, da:
– sprejema splošne akte in odločitve, s katerimi se določa uporaba prihodkov visokošolskega zavoda,
– sprejema načrt financiranja in zaključni račun visokošolskega zavoda,
– nadzira upravljanje s premoženjem visokošolskega zavoda in sprejema temeljne odločitve,
– odloča o odtujitvi in obremenitvi nepremičnin visokošolskega zavoda ali opreme večje vrednosti, razen v primerih iz prvega odstavka tega člena,
– določa oziroma oblikuje predloge za prispevke za študij in druge storitve, če niso ali so samo deloma financirane v okviru nacionalnega programa,
– določa cenik storitev za dejavnosti visokošolskega zavoda,
– odloča o prošnjah študentov za oprostitev plačila šolnin in drugih prispevkov za študij oziroma odloči o plačevanju v obrokih ter hkrati določi vir, iz katerega se bo pokril izpad dohodka iz tega naslova,
– odloča o drugih zadevah gospodarske in materialne narave ter skrbi za nemoteno poslovanje visokošolskega zavoda,
– sprejema sklepe o načinu financiranja pedagoškega dela, ki ni financirano iz nacionalnega programa visokega šolstva,
– sprejema načrt investicijskih vlaganj in nadzira uresničevanje tega načrta,
– skrbi za smotrno porabo sredstev, s katerimi razpolaga visokošolski zavod,
– daje soglasje k sistemizaciji,
– potrdi predlog letnega načrta dela in ga predloži v soglasje ustanovitelju.
49. člen
Predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet Občine Jesenice na predlog komisije za mandatna vprašanja Občine Jesenice.
Predstavnike delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, in predstavnike drugih delavcev visokošolskega zavoda izvolijo delavci visokošolskega zavoda izmed sebe.
Volitve vodi 3-članska volilna komisija, ki jo imenuje dekan za dobo 2 (dveh) let. Volilna komisija najkasneje 60 dni pred iztekom mandata določi rokovnik za izvedbo volitev.
Posameznega kandidata predlagajo najmanj trije delavci. Kandidate lahko predlagajo tudi reprezentativni sindikati visokošolskega zavoda. Volitve so veljavne, če se jih udeleži večina vseh zaposlenih v visokošolskem zavodu.
Aktivno in pasivno volilno pravico za volitve predstavnika delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, imajo samo delavci, ki opravljajo visokošolsko dejavnost.
Aktivno in pasivno volilno pravico za volitve predstavnika drugih delavcev imajo vsi tisti, ki so zaposleni v visokošolskem zavodu, vendar ne opravljajo visokošolske dejavnosti.
Delavci glasujejo za vsakega kandidata posebej. Izvoljen je tisti kandidat, ki dobi največ opredeljenih glasov delavcev visokošolskega zavoda, ki so se udeležili volitev.
Dekan na podlagi poročila volilne komisije s sklepom ugotovi izid glasovanja ter kateri predstavnik delavcev je bil izvoljen v upravni odbor.
Mandat voljenih članov upravnega odbora je dve leti.
Predstavnika študentov imenuje študentski svet za dobo enega leta z možnostjo ponovnega imenovanja.
50. člen
Članu upravnega odbora preneha mandat s potekom mandata oziroma je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se neopravičeno ne udeleži dveh sej zaporedoma, oziroma treh sej od štirih sklicanih,
– pri svojem delu v upravnem odboru krši predpise,
– ne opravlja svojih nalog, oziroma jih ne opravlja strokovno,
– če ga odpokliče organ, ki ga je imenoval,
– če članu upravnega odbora – predstavniku delavcev, preneha delovno razmerje v javnem zavodu.
Član upravnega odbora se razreši po enakem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen.
51. člen
V primeru predčasne razrešitve člana upravnega odbora se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po enakem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
Nadomestno imenovanje oziroma izvolitev novega člana upravnega odbora ni potrebno, če je mandat prenehal enemu članu in se bo mandat upravnega odbora iztekel v roku 6 mesecev od dne prenehanja.
52. člen
Upravi odbor visokošolskega zavoda sprejema odločitve iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje sklicuje predsednik upravnega odbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. Predsednik upravnega odbora mora sklicati sejo, če to zahtevajo dekan, večina članov senata, večina članov akademskega zbora ali večina članov študentskega sveta, v skladu s pristojnostmi upravnega odbora v skladu z 48. členom Statuta.
Prvo konstitutivno sejo sveta skliče dekan v roku 30 dni po imenovanju oziroma izvolitvi članov upravnega odbora. Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
4.4 Študentski svet
53. člen
Študentski svet visokošolskega zavoda je organ študentov. Študentski svet oblikujejo študentje visokošolskega zavoda in ima tri člane. Člane študentskega sveta izvolijo izmed sebe študentje visokošolskega zavoda. Član študentskega sveta je lahko ponovno izvoljen.
Na svoji prvi seji izvolijo člani študentskega sveta izmed sebe predsednika in podpredsednika.
Mandat članov študentskega sveta je eno leto.
54. člen
Študentski svet deluje na sejah, ki jih sklicuje predsednik. Seja študentskega sveta je sklepčna, če je navzoča večina članov, sklepe pa sprejema z večino navzočih članov.
O sejah se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik.
55. člen
Študentski svet razpravlja o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov.
Študentski svet obravnava statut visokošolskega zavoda in daje o njem mnenje pristojnim organom. Študentski svet lahko daje tudi mnenje o kandidatu za dekana in prodekana visokošolskega zavoda ter sprejema in izvaja program interesnih dejavnosti študentov v sodelovanju s skupnostjo študentov.
Če mnenje študentskega sveta prejšnjega odstavka ni bilo upoštevano, lahko študentski svet zahteva, da senat visokošolskega zavoda takšno zadevo ponovno obravnava in o njej še enkrat odloča.
4.5 Dekan
56. člen
Dekan visokošolskega zavoda je poslovodni organ in strokovni vodja šole.
57. člen
Naloge dekana so zlasti:
– organizira, vodi in usklajuje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, razvojno delo ter poslovanje VŠZNJ;
– spremlja, ugotavlja in zagotavlja kakovost dela visokošolskega zavoda, študijskih programov, raziskovalnega in razvojnega ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija);
– v skladu s svojimi pooblastili skrbi in odgovarja za zakonitost dela;
– predlaga temelje razvojne in poslovne politike;
– predlaga ustanavljanje organizacijskih enot;
– odloča o izvrševanju tistih opravil s področja materialnega poslovanja, ki so potrebna za tekoče in nemoteno izvajanje sprejetih programov iz nacionalnega programa visokega šolstva;
– najmanj enkrat letno poroča o delu senatu, akademskemu zboru in ustanovitelju;
– izdaja interna pravila;
– sklicuje in vodi seje senata;
– predlaga senatu kandidate za prodekane, člane komisij in druga delovna telesa;
– imenuje: predstojnike kateder, predstojnike inštitutov visokošolskega zavoda, vodjo knjižnice, glavnega tajnika in odloča o delovnih razmerjih drugih delavcev visokošolskega zavoda;
– kot prvostopenjski organ odloča o vlogah in pritožbah študentov visokošolskega zavoda v študijskih zadevah, če ni drugače določeno;
– podpisuje diplome in druga potrdila o uspešno opravljenih obveznostih po programih izobraževanja in usposabljanja na visokošolskem zavodu;
– predlaga letni načrt dela senatu in upravnemu odboru;
– opravlja druge naloge v skladu z ustanovitvenim aktom, statutom in drugimi splošnimi akti visokošolskega zavoda.
Dekan vodi, zastopa in predstavlja visokošolski zavod.
Dekana izvoli senat na predlog akademskega zbora izmed visokošolskih učiteljev visokošolskega zavoda, za dobo 4 let.
Dekan je lahko po poteku mandata ponovno izvoljen.
Postopek za imenovanje dekana se začne šest mesecev pred iztekom mandata dekana. Sklep o začetku postopka sprejme senat ter imenuje volilno komisijo, ki opravlja naloge:
– izdela poročilo o tem, ali predlagani kandidati izpolnjujejo pogoje za funkcijo dekana;
– skrbi za pripravo in izvedbo volitev dekana.
V sklepu od začetka postopka za izvolitev dekana Senat VŠZNJ določi rok za vložitev kandidatur, ki ne sme biti krajši od 15 dni in daljši od 30 dni od dneva izdaje sklepa.
58. člen
Kandidate za dekana predlaga senatu akademski zbor visokošolskega zavoda.
Kandidat za dekana VŠZNJ mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je habilitiran v naziv visokošolskega učitelja;
– da je član akademskega zbora VŠZNJ;
– da se je v okviru dodiplomskega študija izobraževal na programih iz področja zdravstvene nege;
– da v okviru svoje profesionalne kariere dokazuje aktivno delo na področju zdravstvene nege in zdravstva;
– da ima 15 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta vodstvenih izkušenj.
Sejo akademskega zbora, na kateri poteka glasovanje o predlogih kandidatov za dekana, skliče dekan najkasneje v dveh mesecih po začetku postopka za izvolitev dekana.
Kandidate za dekana, o katerih bo glasoval akademski zbor, lahko predlagajo:
– najmanj 3 člani akademskega zbora s pravico glasovanja;
– katedre.
Kandidature morajo biti vložene pisno, najkasneje sedem dni pred dnevom seje akademskega zbora. Kandidaturi mora biti predloženo pisno soglasje predlaganega kandidata, kolikor so predlagatelji katedre ali člani akademskega zbora. Kandidat mora v vlogi za razpisano delovno mesto dekana VŠZNJ predložiti:
– program dela za mandatno obdobje,
– biografijo, v kateri utemelji izpolnjevanje pogojev za dekana VŠZNJ, in
– bibliografijo
– dokazila o izpolnjevanju pogojev.
Kandidature pregleda volilna komisija in izdela poročilo o tem, ali predlagani kandidati izpolnjujejo pogoje za funkcijo dekana.
Sejo akademskega zbora, na kateri se izvede glasovanje o kandidatu za dekana, vodi najstarejši visokošolski učitelj.
O predlaganih kandidatih akademski zbor glasuje na tajnem glasovanju.
Akademski zbor predlaga senatu tiste kandidate, za katere je glasovala večina navzočih članov akademskega zbora. Če nihče od predlaganih kandidatov ni dobil potrebnega števila glasov, se postopek kandidiranja in glasovanja ponovi, pri čemer mora biti nova seja akademskega zbora sklicana najkasneje v enem mesecu po neuspešnem glasovanju.
59. člen
Sejo senata, na kateri se voli dekan, vodi najstarejši član senata, ki ni kandidat za dekana.
Kandidati za dekana senatu predstavijo program dela v prihodnjem obdobju.
O kandidatih glasuje senat na tajnem glasovanju tako, da lahko vsak član senata glasuje za enega kandidata.
Za dekana je imenovan tisti kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov senata.
Če med več kandidati nihče od kandidatov ni dobil večine glasov vseh članov senata, se glasovanje ponovi o dveh kandidatih, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. Če dobi v prvem krogu več kandidatov enako število glasov, se glasovanje ponovi.
Dekana med njegovo odsotnostjo nadomešča prodekan ali oseba, ki jo dekan posebej pooblasti za zastopanje v posameznih zadevah iz njegove pristojnosti. V primeru daljše odsotnosti lahko dekan izda tudi generalno pooblastilo.
60. člen
Dekan je lahko razrešen pred potekom mandata:
– iz razlogov, določenih v predpisih o javnih zavodih,
– če ne uresničuje sklepov organov visokošolskega zavoda,
– če ne ravna po veljavnih predpisih in notranjih aktih visokošolskega zavoda,
– če z nepravilnim in nevestnim delom povzroči visokošolskemu zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge tako, da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti javnega zavoda.
61. člen
Senat, ki je dekana imenoval, mora pred sklepom o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje akademskega zbora za razrešitev ter seznaniti dekana z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Obrazloženi sklep senata o predčasni razrešitvi dekana mora biti sprejet z 2/3 večino vseh članov senata.
Akademski zbor je dolžan dati svoje mnenje v roku 30 dni od dne prejema zaprosila. Če Akademski zbor v danem roku ne da mnenja k predloženi razrešitvi, se šteje, da je mnenje k razrešitvi pozitivno oziroma soglasje za razrešitev podano.
62. člen
Če dekanu predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za dekana ni imenovan, do imenovanja novega dekana opravlja naloge dekana eden izmed prodekanov.
V. ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE PEDAGOŠKEGA DELA
63. člen
Pedagoška dejavnost na visokošolskem zavodu se izvaja kot izobraževanje na dodiplomskih programih prve stopnje za pridobitev visoke strokovne izobrazbe in podiplomski študij za pridobitev specializacij in magisterija specialnosti ter v drugih oblikah vseživljenskega učenja in izobraževanja, ki ne pomenijo pridobitve stopnje izobrazbe. Programi za pridobitev stopnje izobrazbe se izvajajo, ko so akreditirani na Svetu RS za visoko šolstvo.
5.1 Študijski program
64. člen
Študij poteka po študijskih programih, ki jih je sprejel senat visokošolskega zavoda in potrdil Svet RS za visoko šolstvo.
Študijski programi visokošolskega zavoda morajo biti ovrednoteni v skladu s kreditnim sistemom ECTS (European Credit Transfer Scheme) in usklajeni s področnimi direktivami EU ter Zakonom za visoko šolstvo.
Študijski program za pridobitev stopnje izobrazbe, ki se izkazuje z diplomo visokošolskega zavoda, vsebuje:
1. splošne podatke o programu (ime, stopnja, vrsta, trajanje),
2. opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma splošnih ter predmetno-specifičnih kompetenc, ki se s programom pridobijo,
3. podatke o mednarodni primerljivosti programa,
4. podatke o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda,
5. predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljnjem besedilu: ECTS) in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,
6. pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,
7. merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program,
8. načine ocenjevanja,
9. pogoje za napredovanje po programu,
10. pogoje za prehajanje med programi,
11. način izvajanja študija,
12. pogoje za dokončanje študija,
13. pogoje za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje,
14. strokovni naslov, tvorjen v skladu z zakonom.
65. člen
Študij se izvaja kot redni in izredni.
Če število prijavljenih kandidatov za vpis bistveno presega število razpisanih vpisnih mest glede na prostorske in kadrovske zmogljivosti VŠZNJ, se kandidati za študij razvrščajo skladno z merili, ki jih za omejitev predvidevata zakon in študijski program.
66. člen
Študij se organizira kot izredni, kadar to dopuščajo lastne kadrovske in prostorske možnosti visokošolskega zavoda, ki program izvaja, in če narava študija dopušča, da se del študija izvaja z zmanjšano osebno navzočnostjo študenta, ne da bi zaradi tega trpela njegova kakovost.
V primeru, ko se izvaja program študija kot izredni študij, je šola dolžna organizirati za študente izrednega študija oblike pedagoškega dela (predavanja, seminarje, vaje in klinično prakso ipd.) v skladu z veljavnim študijskim programom in v skladu z zakonom. Pravila organiziranja izrednega študija mora urejati pravilnik, ki ga sprejme senat.
67. člen
Izredni študij mora biti po vsebini in zahtevnosti enak rednemu.
Če se v okviru rednega študija zahtevajo posebni pogoji za pristop k izpitu ali za zagovor diplomskega dela, velja to tudi za izredni študij iste smeri.
Študent izrednega dodiplomskega študija se lahko pod pogoji, ki jih predpiše šola s pravili, prepiše iz izrednega na redni študij. Študent rednega dodiplomskega študija se lahko pod pogoji, ki jih predpiše VŠZNJ, prepiše iz rednega na izredni študij.
68. člen
Študij po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe traja tri leta.
69. člen
Študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, ki se izkazuje z diplomo Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice, vsebuje v skladu z merili Sveta za visoko šolstvo:
– naslov programa, trajanje študija in strokovni naslov, ki se pridobi z uspešno opravljenim študijem po tem programu,
– pogoje za vpis,
– predmetnik,
– študijske obveznosti,
– pogoje za napredovanje v višji letnik in pogoje za dokončanje študija,
– načine in oblike izvajanja študija,
– ovrednotenje s kreditnim sistemom.
70. člen
Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se lahko omogoči hitrejše napredovanje v skladu s študijskim programom, če je to glede na študijski proces mogoče. Sklep o tem sprejme senat.
71. člen
Kdor uspešno konča študij, pridobi strokovni naslov v skladu z zakonom in študijskim programom.
5.2 Diplome in potrdila
72. člen
Po opravljenih študijskih obveznostih izda visokošolski zavod diplomantu diplomo za pridobljen strokovni naziv. Diploma je javna listina.
Sestavni del listine je Priloga k diplomi, izdelana na podlagi obrazca ministrstva, ki je pristojno za visoko šolstvo.
Po opravljenih študijskih obveznostih se diplomantu še pred podelitvijo diplome lahko izda potrdilo o izpolnjenih vseh obveznostih. Potrdilo je javna listina.
Kandidatu, ki je opravil vse obveznosti po študijskem programu za izpopolnjevanje, ki ga je sprejel senat visokošolskega zavoda in h kateremu je dal soglasje Svet za visoko šolstvo RS, se izda potrdilo, ki je javna listina.
Visokošolski zavod lahko izvaja izobraževalne oblike (tečaje, seminarje, delavnice, poletne šole itn.) za izpopolnjevanje znanja na izbranih področjih po programu, ki ga sprejme senat visokošolskega zavoda. O tem se udeležencem izda potrdilo, ki je javna listina.
Oblika ter postopek izdaje diplom in potrdil se uredi s posebnim pravilnikom.
5.3 Učni jezik
73. člen
Učni jezik na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice je slovenščina.
Učni jezik v mednarodnem izvajanju študijskih programov je angleščina. O tem sprejme sklep senat visokošolskega zavoda, ki mora pri tem upoštevati jezikovno znanje študentov in predavateljev.
5.4 Študijsko leto in koledar
74. člen
Študijsko leto se začne 1. oktobra in konča 30. septembra. Organizirane oblike izobraževanja (predavanja, konzultacije, seminarji) potekajo od 1. oktobra do 31. maja.
Študijski koledar sprejme senat visokošolskega zavoda najpozneje 4 mesece pred začetkom študijskega leta. Študijski koledar za posamezno študijsko leto določa:
– razpored organiziranega izobraževalnega dela,
– izpitna obdobja,
– izobraževalnega procesa prosti dnevi,
– drugi pomembni dnevi oziroma jubileji šole.
– Izpitna obdobja so razporejena tako, da se ne pokrivajo z organiziranim izobraževalnim delom na dodiplomskem rednem študiju.
5.5 Pogoji za vpis
75. člen
V dodiplomski študij za pridobitev strokovnega naziva se lahko vključi, kdor je uspešno končal srednješolski študij in izpolnjuje druge pogoje, določene s študijskim programom dodiplomskega študija.
V prvi letnik Visoke strokovne šole za zdravstveno nego Jesenice se lahko po 38. členu Zakona o visokem šolstvu vpiše, kdor:
– je opravil zaključni izpit po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu,
– je opravil maturo ali poklicno maturo in
– je pred 1. 6. 1995 opravil zaključni izpit po štiriletnem srednješolskem programu.
Vsi kandidati, razen kandidatov z opravljenim zaključnim izpitom ali poklicno maturo v programu zdravstveni tehnik, morajo pred začetkom rednih predavanj opraviti 100 ur pripravljalnega (propedevtičnega) programa iz vsebin predmeta zdravstvena nega.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:
– splošni uspeh pri zaključnem izpitu, maturi
oziroma poklicni maturi                                 60% točk
– splošni uspeh v 3. in 4. letniku                     40% točk.
Izbrani kandidati bodo morali predložiti potrdilo o zdravstveni sposobnosti za opravljanje del in nalog diplomirane medicinske sestre oziroma diplomiranega zdravstvenika, ki ga izda dispanzer medicine dela, prometa in športa.
5.6 Preverjanje znanja
76. člen
Oblike preverjanja znanja so: izpiti, kolokviji, seminarske naloge, predstavitve in zagovor dosežkov znanstvenoraziskovalnega oziroma razvojnega dela.
Oblike in načini preverjanja znanja pri posameznem predmetu so določeni s študijskim programom.
77. člen
Postopke preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanja v višji letnik ter zagovore diplom ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju dosežkov dodiplomskega študija, ki ga sprejme senat visokošolskega zavoda.
VI. ZNANSTVENORAZISKOVALNA
IN RAZVOJNA DEJAVNOST
78. člen
Znanstvenoraziskovalno delo je organizirano na projektni osnovi v okviru raziskovalnih skupin in je temelj za kvalitetno izvajanje študijskih programov Visokošolskega zavoda. Izvaja se v povezavi z drugimi institucijami s področja zdravstva.
Visokošolski zavod razvija in povezuje uporabne raziskave ter se z njimi neposredno vključuje v razvojne projekte na svojem strokovnem področju. Na področjih svoje ekspertize opravlja tudi svetovalno delo.
Znanstvenoraziskovalno delo poteka v skladu z zakonom, ki ureja raziskovalno dejavnost, ter z izhodišči, ki jih sprejme senat visokošolskega zavoda.
Vključevanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev v raziskovalne projekte lahko podrobneje urejajo Pravilniki o znanstvenoraziskovalnem, razvojnem in svetovalnem delu, ki jih sprejme senat visokošolskega zavoda.
VII. VISOKOŠOLSKI UČITELJI, ZNANSTVENI DELAVCI, VISOKOŠOLSKI IN RAZISKOVALNI SODELAVCI IN DRUGI SODELAVCI VŠZNJ
79. člen
Zaposleni na VŠZNJ so:
– visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci;
– znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci;
– delavci tajništva, knjižnice in informacijsko-izobraževalnega in založniškega centra.
80. člen
Pogoje za izvolitev v nazive določa področna veljavna zakonodaja.
Merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev določi senat visokošolskega zavoda v skladu z zakonom. Merila iz prejšnjega odstavka morajo biti mednarodno primerljiva in se javno objavijo. Postopek za pridobivanje naziva natančneje določajo Merila za izvolitev v nazive, ki jih sprejme Senat VŠZNJ.
Docente, izredne profesorje, višje predavatelje, predavatelje, lektorje, znanstvene sodelavce in višje znanstvene sodelavce se voli za pet let. Pred prvo izvolitvijo v naziv ali pred izvolitvijo v višji naziv si mora senat VŠZNJ pridobiti soglasje Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije. Upokojeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci obdržijo naziv, ki so ga imeli ob upokojitvi.
81. člen
Študijski program lahko kot nosilci predmetov vodijo samo visokošolski učitelji, ki imajo naziv:
– predavatelj
– višji predavatelj
– docent
– izredni profesor
– redni profesor.
Pogoj za opravljanje dela na študjskem programu je izvolitev v naziv. Merila in postopki izvolitve v naziv natančneje ureja Pravilnik za izvolitve v nazive. Zaposleni, ki ni obnovil izvolitve v naziv, ne more več opravljati del na delovnem mestu, na katero je razporejen in za katero se zahteva kot poseben pogoj ustrezna izvolitev. Dekan VŠZNJ je dolžan v teh primerih sprožiti ustrezne postopke v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.
Visokošolski zavod lahko v skladu s potrebami študijskega programa povabi k sodelovanju pri obravnavanju posameznih sklopov predmeta priznane strokovnjake iz prakse, tudi če nimajo ustreznega naziva.
82. člen
Zaposleni na VŠZNJ morajo za delo nad polnim delovnim časom zunaj VŠZNJ pridobiti dovoljenje dekana VŠZNJ. Taka njihova dejavnost ne sme motiti njihovih rednih obveznosti na VŠZNJ.
83. člen
Visokošolski učitelji in znanstveni delavci delujejo po načelih avtonomije, svobode znanstvenega ustvarjanja in poučevanja, humanizma in znanstvene etike.
Visokošolski učitelji in sodelavci VŠZNJ so dolžni:
– izvajati pedagoški proces v skladu s sprejetimi programi in sklepi senata;
– opravljati znanstveno-raziskovalno delo, povezano z razvojem izobraževalnih vsebin;
– objavljati rezultate raziskovalnega dela v domači in mednarodni javnosti;
– načrtovati izvedbo predmeta in izdelati poročilo o izvedbi predmeta;
– pripravljati in izvajati predavanja, seminarje, vaje, klinično prakso in druge oblike izobraževalnega dela;
– biti dostopni študentom v skladu s pravili VŠZNJ;
– izvajati preverjanje in ocenjevanje znanja študentov v skladu s študijskim programom in s Pravili VŠZNJ;
– pripravljati ustrezna študijska gradiva za svoje predmete v skladu s sklepi Senata VŠZNJ;
– opravljati mentorstvo pri diplomskih delih ter pri raziskovalnem delu študentov;
– imeti vsaj eno uro na teden pogovorne ure za študente;
– zagotoviti nemoten potek izpitov v razpisanih izpitnih rokih.
Znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci so dolžni:
– opravljati znanstveno-raziskovalno in razvojno delo;
– objavljati rezultate znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela v domači in mednarodni javnosti;
– opravljati mentorstvo pri diplomskih delih ter pri raziskovalnem delu študentov;
– vključevati študente v svoje znanstveno-raziskovalno in razvojno delo.
Vsi zaposleni na VŠZNJ so dolžni:
– spoštovati načela stroke, sprejete akte in sklepe organov VŠZNJ;
– sodelovati v organih in telesih VŠZNJ;
– strokovno opravljati zaupane naloge;
– s svojim delom in rezultati dela utrjevati ugled VŠZNJ.
84. člen
Znanstveni delavci so znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik.
Znanstveni delavci izvajajo znanstvenoraziskovalni program.
Visokošolski zavod lahko povabi k izvajanju znanstveno raziskovalnih in razvojnih projektov priznane strokovnjake iz prakse, tudi če nimajo ustreznega naziva.
85. člen
Pri izvajanju izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega ter razvojnega in svetovalnega dela lahko sodelujejo tudi visokošolski sodelavci, ki imajo ustrezen naziv v skladu z zakoni in pravili, ki urejajo raziskovalno in visokošolsko dejavnost.
86. člen
Postopke, pogoje in merila za izvolitve v znanstveno-raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazive podrobneje določa pravilnik visokošolskega zavoda, ki temelji na predpisih o raziskovalni dejavnosti in ga sprejme senat visokošolskega zavoda.
Postopke, pogoje in merila za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev sprejme senat šole. Merila temeljijo na predpisih o visokem šolstvu na tem področju.
87. člen
Izbor visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev poteka na povabilo dekana v soglasju s senatom visokošolskega zavoda.
88. člen
Visokošolski zavod vabi k sodelovanju priznane učitelje, znanstvene delavce in druge strokovnjake tujih univerz in raziskovalnih institucij kot tudi priznane strokovnjake iz zdravstva za izvajanje posameznih delov predmeta ali raziskovalnega programa.
Vabljeni lahko sodeluje pri delu organov, komisij in delovnih teles.
89. člen
Pravilnik o pravicah in dolžnostih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki ga sprejme senat visokošolskega zavoda, podrobneje opredeljuje razmerja iz členov 51 do 57 tega statuta.
VIII. ŠTUDENTI
90. člen
Študent/ka je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po dodiplomskem študijskem programu. Svoj status izkazuje z izkaznico študenta, ki jo izda visokošolski zavod.
Študent izgubi status študenta, ko:
– diplomira
– ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra
– se izpiše
– se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester
– je bil izključen.
Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka.
Študent, ki meni, da so mu bile kršene pravice, ima pravico pritožbe na senat.
IX. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST
91. člen
Disciplinsko odgovornost delavcev visokošolskega zavoda ureja Pravilnik o disciplinski odgovornosti delavcev, ki ga sprejme senat.
92. člen
Disciplinsko odgovornost študentov visokošolskega zavoda ureja pravilnik, ki ga sprejme senat šole. Pred sprejemom Pravilnika o disciplinski odgovornosti študentov mora senat pridobiti mnenje študentskega sveta visokošolskega zavoda.
X. PRIZNANJA
93. člen
Visokošolski zavod podeljuje posameznikom ali organizacijam častne nazive, priznanja in nagrade.
Vrste častnih nazivov, priznanj in nagrad ter načela, kriterije in postopke za izbor določa Pravilnik o častnih nazivih, priznanjih in nagradah, ki ga sprejme senat visokošolskega zavoda.
XI. FINANCIRANJE
94. člen
Visokošolski zavod je samostojna pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun, razen če ustanovitveni akt ne določa drugače.
95. člen
Sredstva za izvajanje pedagoško-izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti pridobiva visokošolski zavod iz:
– sredstev državnega proračuna,
– sredstev ustanovitelja,
– prispevkov slušateljev,
– donacij,
– sredstev evropskih skladov in drugih nepovratnih sredstev,
– in drugo.
96. člen
Višina šolnine in drugih prispevkov za študij se določa glede na dejanske stroške v skladu s Pravilnikom o šolninah in drugih prispevkih, ki ga sprejme upravni odbor visokošolskega zavoda. Ta pravilnik določa tudi načine zaračunavanja šolnin in drugih prispevkov.
97. člen
Visokošolski zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti visokošolskega zavoda do višine sredstev, ki so v proračunu občine za posamezno leto namenjene za dejavnost zavoda. Za druge obveznosti visokošolskega zavoda ustanovitelj odgovarja samo, če tako določa zakon ali pogodba.
98. člen
Presežek prihodkov nad odhodki sme visokošolski zavod uporabiti le za opravljanje dejavnosti zavoda. O načinu razpolaganja s presežkom odloča upravni odbor na predlog dekana. V primerih, ko presežek predstavljajo tudi sredstva, ki jih je visokošolski zavod pridobil od ustanovitelja, mora ustanovitelj podati soglasje k razpolaganju s presežkom.
99. člen
Visokošolski zavod je dolžan obveščati ustanovitelja o izvrševanju letnega programa dela, o rezultatih poslovanja ter mu omogočiti vpogled v poslovne knjige. Visokošolski zavod je dolžan ustanovitelju predložiti strateški načrt dela za obdobje petih let ter letni program dela. Letni progam dela mora visokošolski zavod predložiti ustanovitelju letno najkasneje do 1. 9. za prihodnje koledarsko leto.
100. člen
Visokošolski zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.
101. člen
Ustanovitelj ima v razmerju do javnega zavoda naslednje pravice:
– spremlja skladnost porabe sredstev, ki jih pridobi visokošolski zavod z letnimi programi in finančnimi načrti,
– daje soglasje k programu dela in k finančnemu načrtu,
– spremlja skladnost porabe sredstev visokošolskega zavoda z letnim programom in finančnim načrtom,
– daje soglasje k aktu o sistemizaciji visokošolskega zavoda,
– do obveščenosti o celotnem postopku izvolitve dekana pred dokončno izvolitvijo,
– daje soglasje k statutu, vendar lahko soglasje odreče samo v primeru, če statut ni v skladu z ustanovitvenim aktom,
– opravlja druge zadeve v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom in drugimi predpisi.
102. člen
Visokošolski zavod upravlja s premičnim in nepremičnim premoženjem, ki je v lasti ustanovitelja in je namenjeno opravljanju dejavnosti visokošolskega zavoda.
Ustanovitelj daje visokošolskemu zavodu v upravljanje poslovno stavbo v izmeri 1.212,61 m2 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v skupni približni izmeri 2.334 m2, ki stoji na zemljišču s parc. št. 27/11, 27/12, 27/13, 89, 90/1, 90/4, 90/5, 90/6, vse k.o. Jesenice.
Ustanovitelj daje visokošolskemu zavodu v upravljanje tudi vso opremo v stavbi, ki je potrebna za opravljanje dejavnosti visokošolskega zavoda.
Visokošolski zavod upravlja s premoženjem kot dober gospodar. Premoženje, s katerim visokošolski zavod upravlja, je last Občine Jesenice.
Visokošolski zavod s tem nepremičnim premoženjem ne razpolaga. Vsi pravni posli, katerih predmet je nepremično premoženje, ki je dano v upravljanje visokošolskemu zavodu, so v izključni pristojnosti Občine Jesenice.
S premičnim premoženjem upravlja visokošolski zavod samostojno v skladu z veljavnimi predpisi.
103. člen
Medsebojne pravice in obveznosti bosta ustanovitelj in visokošolski zavod uredila s Pogodbo o upravljanju in s pogodbo o financiranju, ki jo bosta sklenila za vsako posamezno obdobje financiranja.
104. člen
Ustanoviteljske pravice izvršuje župan Občine Jesenice razen:
– sprejem ustanovitvenega akta,
– sprejemanje sprememb in dopolnitev ustanovitvenega akta,
– imenovanje predstavnikov ustanovitelja v upravni odbor visokošolskega zavoda,
– sodelovanje pri pripravi predloga za izvolitev dekana.
XII. TAJNIŠTVO VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
105. člen
Visokošolski zavod ima za opravljanje upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih nalog pri izvajanju programa visokošolskega zavoda tajništvo, ki ga vodi glavni tajnik visokošolskega zavoda.
Tajništvo pripravlja gradiva za delovanje organov visokošolskega zavoda, zagotavlja vodenje evidenc (kadrovskih, finančnih, študentskih, študijskih itn.), koordinira kreditni sistem, organizira uporabo prostorov in opreme visokošolskega zavoda in njenih partnerjev, podpira mednarodno sodelovanje, zagotavlja informacijske osnove za postopke evalvacije izobraževalne, znanstvenoraziskovalne ter razvojne dejavnosti šole in opravlja druge naloge v interesu šole.
Organizacijo dela tajništva in sistemizacijo delovnih mest v njem določa Pravilnik o organizaciji tajništva visokošolskega zavoda, ki ga na predlog dekana sprejme upravni odbor.
XIII. VAROVANJE PODATKOV
106. člen
Zbiranje in varstvo osebnih podatkov, sezname evidenc z osebnimi podatki in uporabo evidenc z osebnimi podatki ureja Pravilnik o varovanju zaupnih in osebnih podatkov ter varovanju dokumentarnega gradiva, ki ga sprejme senat visokošolskega zavoda.
107. člen
Zaupnost podatkov v okviru razvojnih projektov se ureja s pogodbo o varovanju poslovne skrivnosti, ki jo sklene dekan visokošolskega zavoda s pogodbenim partnerjem.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
108. člen
Imenovanje organov visokošolskega zavoda v skladu s tem statutom mora biti izpeljano v roku 6 mesecev po sprejemu tega statuta, razen študentskega sveta, ki se ustanovi ob začetku študijskega procesa.
109. člen
Visokošolski zavod je dolžan sprejeti akte, določene s tem statutom, v roku enega leta po sprejemu statuta.
110. člen
Spremembe in dopolnitve tega statuta sprejme senat z kvalificirano večino glasov in po predhodnem soglasju ustanovitelja.
Če študentski svet v okviru svoje pristojnosti izrazi negativno mnenje o spremembi statuta, je za ponoven sprejem odločitve o spremembi statuta potrebna dvotretjinska večina glasov vseh članov senata.
111. člen
Ta statut začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS.
Št. 014-32/2006
Jesenice, dne 8. novembra 2006
Začasni upravni odbor
Predsednik
Janez Poljšak l.r.
 
Vršilka dolžnosti dekanice
viš. pred. mag. Brigita Skela Savič l.r.