Na podlagi 12., 23. in 73. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in v skladu s Strategijo prostorskega razvoja RS in prostorskim redom RS ter na podlagi Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 11/86, in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94), Družbenega plana občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89, in Uradni list RS, št. 40/92, 88/04) za območje Dobrova - Polhov Gradec ter 7. in 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 24. redni seji dne 4. 10. 2006 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za območje urejanja VS 39/6-1 Jarčen potok (v nadaljevanju: občinski lokacijski načrt), ki vsebuje:
– ureditveno območje lokacijskega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta,
– roke za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.

Z občinskim lokacijskim načrtom se znotraj ureditvenega območja predvidita gradnja 21 enostanovanjskih objektov in ureditev zelenih, prometnih in drugih utrjenih površin v skupni uporabi ter določijo pogoji glede posegov v obstoječi stanovanjski objekt.

I. Besedilo odloka
II. Kartografski del, ki obsega naslednje grafične načrte:

1. Načrt namenske rabe prostora:
1.1 Lega prostorske ureditve v širšem
    območju                                                  M 1:5000
1.2 Načrt namenske rabe prostora
    (prikaz v katastru)                                      M 1:1000
1.3 Načrt namenske rabe prostora
    (prikaz v geodetskem posnetku)                            M 1:500
2. Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije
2.1 Načrt ureditvenega območja                                M 1:500
2.2 Vplivno območje v času gradnje                            M 1:500
2.2 Vplivno območje v času obratovanja                        M 1:500
2.4 Vplivno območje – prikaz v katastru                      M 1:1000
2.5 Načrt parcelacije                                         M 1:500
2.6 Načrt parcelacije – prikaz v katastru                    M 1:1000
3. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor s
    prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji
3.1 Arhitekturna zazidalna situacija                          M 1:500
3.2 Regulacijska karta                                        M 1:500
3.4 Idejna višinska regulacija                                M 1:500
3.5 Prometna ureditev                                         M 1:500
3.5 Zbirni načrt komunalnih vodov                             M 1:500
3.6 Požarno varstvo                                          M 1:500.

Priloge občinskega lokacijskega načrta so:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz strateškega prostorskega akta,
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov,
– spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo.

Občinski lokacijski načrt je izdelal Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s.p., Ljubljana, v septembru 2006 pod številko projekta UP 05-006.

Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta zajema celotno območje urejanja VS 39/6-1 in zemljišče s parcelno številko 835/14 k. o. Šujica. Obsega površine, na katerih so načrtovani trajni objekti, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno uporabo, površine, potrebne v času gradnje, in vplivno območje pričakovanih vplivov načrtovanih objektov na okolico.
Meja območja občinskega lokacijskega načrta poteka po severni in vzhodni parcelni meji zemljišča s p. št. 835/3, po vzhodni in južni meji zemljišča s p. št. 837, po južni parcelni meji zemljišč s p. št. 835/3 in 835/15, po južni in zahodni meji zemljišča s p. št. 836/1, po zahodni parcelni meji zemljišč s p. št. 835/6, 835/14 in 835/12 in dalje ob severni meji zemljišča s p. št. 835/1. Meja ureditvenega območja je razvidna v karti Načrt namenske rabe prostora.
Seznam parcel v obravnavanem območju: 835/1 (del), 835/3, 835/6, 835/12, 835/14, 835/15, 836/1, 837 k.o. Šujica.
Površina ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta znaša skupaj 19.765 m2.

Vplivno območje občinskega lokacijskega načrta bo v času gradnje zajemalo vsa zemljišča znotraj ureditvenega območja (zemljišča s parcelnimi številkami 835/1 (del), 835/3, 835/6, 835/12, 835/14, 835/15, 836/1, 837 k. o. Šujica). Po izgradnji prostorske ureditve bo vplivno območje občinskega lokacijskega načrta obsegalo ista zemljišča.

Obravnavana gradnja bo predstavljala povečano obremenitev za obstoječo dovozno cesto. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je pogoj gradnja nove ceste.
Pred začetkom izvajanja načrtovane prostorske ureditve je treba zagotoviti oskrbo s pitno vodo za prostorski enoti VS 39/6 in VS 39/5, na katero bo navezan VS 39/6-1. Zgraditi je treba del telekom omrežja od naselja Gabrje do obravnavane lokacije in del omrežja CA-TV od začetka naselja Jarčen potok do obravnavane lokacije. Predvidena gradnja omrežij telekom in CA-TV bo pomenila boljšo opremljenost širšega območja in ni pogoj za izvajanje načrtovane prostorske ureditve.
Predvidena pozidava ne bo predstavljala bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno elektroenergetsko omrežje v širšem območju.
V bližini se nahajajo vse dejavnosti, potrebne za normalno oskrbo obravnavane lokacije. Obravnavana gradnja ne bo negativno vplivala na varnost pred požarom ter na higiensko in zdravstveno varstvo okolice. Prav tako ne bo vplivala na varnost pri uporabi nepremičnin v okolici.
Predvidena gradnja bo vplivala na podobo krajine, zato so v občinskem lokacijskem načrtu natančno določeni pogoji za umestitev objektov v prostor in za njihove največje gabarite.
Negativnih vplivov iz okolice na predvidene objekte ne bo.

V ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta so predvidene gradnja 21 novih enostanovanjskih objektov, ureditev skupnih površin v naselju ter izvedba prometne in komunalne ureditve.
Novo predvidena cesta se prilagaja konfiguraciji terena in naselje razdeli v tri dele. Osrednji del je oblikovan kot terasast plato, ki ga obdaja krožna cesta. Zahodna stran naselja se od ceste dviga, vzhodna pa spušča.
Zaradi topografskih značilnosti je v naselju oblikovanih pet morfoloških enot z različnim tipi pozidave.
V morfološki enoti ME1 je teren relativno raven, objekta imata urejene dovoze in dostope v nivoju pritličja, klet je v celoti vkopana. V tej enoti že obstaja enostanovanjski objekt. Lega, velikost in oblika objekta so v skladu z obstoječimi okoliškimi objekti. Severno od tega objekta se predvidi še ena enostanovanjska hiša, katere lega se prilagaja podolgovati obliki gradbene parcele.
Za morfološke enote ME2, ME3 in ME5 je značilen strm teren. Objekti so locirani vzporedno s plastnicami terena. Smer slemen je prikazana v karti Arhitekturna zazidalna situacija. V morfološki enoti 2 se zunanja ureditev prilagaja obstoječemu terenu. V morfološki enoti 3 se med cesto in objektom oblikujejo dvorišča v nivoju kleti. V morfološki enoti 5 so dvorišča v nivoju pritličja.
Teren v morfološki enoti ME4 se preoblikuje v 3 terase, ki sledijo naklonu ceste. Objekti so usmerjeni v smeri vzhod-zahod.

Proste površine ob objektih
Na prostih površinah ob objektih se uredijo tlakovana dvorišča za parkiranje in manipuliranje z osebnimi vozili. V morfoloških enotah 1 in 2 se dvorišča uredijo v skladu s konfiguracijo terena in funkcionalno zasnovo gradbene parcele. V morfoloških enotah 3 in 5 se dvorišča locirajo med objektom in cesto, v morfološki enoti 4 pa na severni strani objektov.
Ob objektih se uredijo tlakovane ali z drugim materialom obdelane zunanje bivalne površine (terase).
Večji del prostih površin se ozeleni. V morfološki enoti ME4 in na gradbeni parceli 1/1 v morfološki enoti ME1 zelene površine predstavljajo vsaj 20% gradbene parcele, v ostalih morfoloških enotah pa vsaj 30% gradbene parcele.
Ureditve na zunanjih robovih obravnavanega naselja se prilagajajo obstoječi konfiguraciji terena.
Ograje in oporni zidovi
Ograje ob cesti ne smejo presegati višine 1,00 m. Ograje med gradbenimi parcelami so lahko visoke do 1,60 m. Ograje se izvedejo v leseni izvedbi, kot žive meje ali kot lahke kovinske ograje na nizkem parapetnem zidu.
Višinske razlike se premostijo z ozelenjenimi brežinami in le izjemoma z opornimi zidovi. Za premostitev višinske razlike med dvema sosednjima zemljiščema je dovoljena izvedba opornih zidov, katerih višina ne sme presegati 1,50 m. Oporni zidovi naj se ozelenijo. V morfoloških enotah 3, 4 in 5 oporni zidovi ob krožni cesti niso dovoljeni. Obvezna je premostitev višinskih razlik z ozelenjenimi brežinami.
Če se ograja ali oporni zid izvede v skladu z zgoraj navedenimi pogoji na robu gradbene parcele tik ob parcelni meji, soglasje mejaša ali upravljavca ceste ni potrebno. Po izvedbi ograje ali opornega zidu mora investitor ograje na lastne stroške vzpostaviti prvotno stanje na sosednjem zemljišču.
Na oporni zid, katerega višina znaša več kot 1,00 m, je treba namestiti ograjo ali drugače preprečiti možnost padca na nižje ležeče zemljišče.
Skupne površine v naselju
Skupne zunanje površine v naselju predstavljata površina z ekološkim otokom (E) in ploščad za čistilno napravo (ČN).
Na površini z ekološkim otokom je predvidena izvedba tlakovane ploščadi za namestitev tipskih zabojnikov za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Ob ploščadi se nasadijo grmovnice, ostali del parcele se zatravi.
Površina z začasno ČN bo ograjena in vkopana. Po izgradnji javne kanalizacije za odpadne vode se čistilna naprava ukine, zemljišče pa se lahko priključi h gradbeni parceli 5/6.
Priobalno zemljišče ob vodotoku
V priobalnem zemljišču (5 m širok pas, merjeno od zgornje brežine vodotoka) se ohranja raščen teren. Preoblikovanje terena je dopustno le zaradi zagotovitve dostopa za vzdrževanje vodotoka.

Regulacijski elementi
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– Regulacijska linija (RL) razmejuje površine v javni rabi, dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi.
– Gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.
– Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Če ima gradbena linija krožno obliko, morata biti nanjo naslonjena vogala fasade, ki je obrnjena proti cesti.
– Dovoljeni so le manjši zamiki fasade ali delov fasade od gradbene meje ali gradbene linije.
– Objekt lahko presega gradbeno mejo ali gradbeno linijo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, loggie, nastopne stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno. Za fasado, katere deli presegajo gradbeno linijo ali gradbeno mejo, veljajo naslednji pogoji:
– skupna dolžina vseh delov fasade, ki presegajo gradbeno linijo ali gradbeno mejo, ne sme biti daljša od 25% dolžine tlorisne projekcije celotne fasade ob gradbeni liniji ali gradbeni meji,
– skrajna točka presegajočega dela objekta ne sme biti oddaljena od gradbene meje oziroma gradbene linije več kot 1,50 m.
– Meja vodnega zemljišča (VZ) omejuje 5 metrov širok pas priobalnega zemljišča ob vodotoku, merjeno od zgornjega roba brežine vodotoka. V priobalnem zemljišču gradnja objektov ni dovoljena.
Regulacijske linije, gradbene linije, gradbene meje ter linije ob vodotoku so razvidne iz kart Arhitekturna zazidalna situacija in Regulacijska karta.
Oblikovanje objektov
Pri oblikovanju novogradenj je treba upoštevati naslednje pogoje:
– Objekti morajo upoštevati zgoraj navedene regulacijske elemente.
– Objekti morajo biti izvedeni iz trajnih materialov ter morajo biti sodobno in kakovostno oblikovani. Tlorisni gabarit se lahko razvija znotraj površine, določene z gradbeno mejo (GM) ali gradbeno linijo (GL). Gradbene linije in gradbene meje ne veljajo za kletne dele objektov, če so le-ti v celoti vkopani. Najmanjša oddaljenost kletnega dela objekta, če je le-ta v celoti vkopan, od sosednje parcelne meje znaša 1,50 m.
– Hiše morajo biti podolgovatih tlorisnih oblik, razmerje med tlorisnima stranicama osnovne stavbne mase mora biti vsaj 1:1,4.
– Predvidena etažnost je do K + P + M. Zaradi strmega terena je klet v morfoloških enotah ME2, ME3, ME4 in ME5 vkopana le delno. Če se izvede tudi 2. klet, mora biti le-ta v celoti vkopana.
– Strehe se izvedejo kot simetrične dvokapnice z naklonom 35–40 stopinj. Sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Izjemoma so dopustna odstopanja pri oblikovanju strehe. Taka odstopanja so dopustna le takrat, kadar se vsi objekti znotraj posamezne morfološke enote oblikujejo na enak način.
– Zunanjost mora imeti jasno vodoravno členitev med kletnim delom in pritlično etažo. členitev naj se doseže z oblikovanjem stavbne mase in fasade ter z izborom barv in materialov.
Idejna višinska regulacija
V karti Idejna višinska regulacija so za morfološke enote ME1, ME2, ME4 in ME5 določene kote finalnega tlaka v pritličju, za morfološko enoto ME 3 pa so določene kote finalnega tlaka v nivoju kleti. V morfoloških enotah ME1, ME3, ME4 in ME5 je dopustno odstopanje do ±0,50 m. V morfološki enoti ME2 je zaradi zelo strmega terena dopustno tudi večje odstopanje.
Izraba parcele
Zazidana površina se izračuna v skladu s standardom SIST ISO 9836. Zazidana površina na posamezni gradbeni parceli ne sme biti večja kot 200 m2.
Posebna merila in pogoji
Morfološka enota ME1:
– dopustna je gradnja enostanovanjskega objekta 1/1,
– sleme mora biti vzporedno s severozahodno mejo gradbene parcele,
– višina kolenčnega zidu sme biti največ 1,50 m,
– kota slemena sme biti največ 9,00 m nad koto finalnega tlaka v pritličju.
Morfološka enota ME2:
– dopustna je gradnja enostanovanjskih objektov 2/1, 2/2 in 2/3,
– sleme mora biti vzporedno z mejo med gradbenima parcelama 2/1 in 2/2,
– višina kolenčnega zidu sme biti največ 1,00 m,
– kota slemena sme biti največ 8,50 m nad koto finalnega tlaka v pritličju.
Morfološka enota ME3:
– dopustna je gradnja enostanovanjskih objektov 3/1, 3/2, 3/3, 3/4 in 3/5,
– sleme mora biti vzporedno z gradbeno linijo,
– višina kolenčnega zidu sme biti največ 1,00 m,
– kota slemena sme biti največ 8,50 m nad koto finalnega tlaka v pritličju.
Morfološka enota ME4:
– dopustna je gradnja enostanovanjskih objektov 4/1, 4/2, 4/3, 4/4, 4/5 in 4/6,
– sleme mora biti v smeri vzhod-zahod,
– višina kolenčnega zidu sme biti največ 1,00 m,
– kota slemena sme biti največ 8,50 m nad koto finalnega tlaka v pritličju,
– pare objektov 4/1 – 4/2, 4/3 – 4/4 in 4/5 – 4/6 je mogoče graditi do vmesne parcelne meje, to je v območju, ki je v Regulacijski karti označeno z oznako PP (območje možne pozidave pod posebnimi pogoji). V tem območju je pozidava mogoča le takrat, ko gre za enotno arhitekturno rešitev na obeh sosednjih zemljiščih. V takem primeru je treba stavbno maso vizualno zmanjšati z navpično členitvijo fasade.
Morfološka enota ME5:
– dopustna je gradnja enostanovanjskih objektov 5/1, 5/2, 5/3, 5/4, 5/5 in 5/6,
– sleme mora biti vzporedno z gradbeno linijo,
– višina kolenčnega zidu sme biti največ 1,50 m,
– kota slemena sme biti največ 9,00 m nad koto finalnega tlaka v pritličju.
Informativna lega objektov, regulacijski elementi ter idejna višinska regulacija so podrobneje razvidni iz grafičnih prilog Arhitekturna zazidalna situacija, Regulacijska karta in Idejna višinska regulacija. Na vsako gradbeno parcelo je dopustno postaviti le en enostanovanjski objekt.

Obstoječi objekti po tem odloku so:
– obstoječa enostanovanjska hiša na gradbeni parceli 1/2 ter
– vsi objekti, ki bodo v času trajanja občinskega lokacijskega načrta že dograjeni v skladu z določili tega odloka.
V času trajanja občinskega lokacijskega načrta so na vseh obstoječih objektih dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela ter dozidave in nadzidave v okviru določil, ki veljajo za novogradnje v ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta. Dopustni sta tudi rušitev in nadomestna gradnja enostanovanjskih objektov pod pogoji, ki veljajo za novogradnje v ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta.
Investitor mora poskrbeti, da se neskladne in nedovoljene gradnje v ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta sanirajo na način in skladno z določili odloka o občinskem lokacijskem načrtu ter da se zanje pridobi gradbeno dovoljenje.

Na obravnavanem območju je dovoljeno postaviti naslednje enostavne objekte:
– pomožne objekte za lastne potrebe,
– vse tiste pomožne infrastrukturne objekte, ki so potrebni za priključitev objektov v ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta na javno komunalno infrastrukturo.
V ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta se lahko gradijo naslednje vrste pomožnih objektov za lastne potrebe, za katere veljajo navedeni pogoji za gradnjo:
– bazen, to je montažni ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, globina pa do 1,5 m, merjeno od roba do dna;
– drvarnica, to je pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, namenjenim za hrambo trdnega kuriva, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
– garaža, to je pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, namenjenim za hrambo osebnih motornih vozil, če je njena tlorisna površina do 30 m2, višina do 3 m, merjeno od terena do kapi, razpon nosilnih delov pa do 3 m, pri večjem razponu pa morajo biti nosilni deli montažni in dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
– lopa, to je pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, namenjenim za shranjevanje orodja, vrtne opreme in podobno, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
– nadstrešek, to je manjša streha, odprta ali deloma zaprta, pred vhodom v objekt ali namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, njegova konstrukcija postavljena na zemljišče, višina in razponi pa enaki kot pri garaži;
– steklenjak, to je s steklom pokrit prostor za gojenje vrtnin in drugih rastlin ali narejen kot zimski vrt, če je njegova tlorisna površina do 30 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto s priključkom na objekt, če je njegova prostornina do 5 m3 in je zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline, ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja;
– uta oziroma senčnica, to je manjša, navadno lesena, delno odprta pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, namenjenim sedenju in počitku, če je njena tlorisna površina do 15 m2, višina in razpon nosilnih delov pa do 3 m;
– zbiralnik za kapnico, to je montažni ali obzidan ter nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, ponavadi s strehe, če je njegova prostornina do 30 m3, ki mora biti v celoti vkopan.
Pomožni objekti se lahko gradijo znotraj območja, ki ga omejujejo gradbene meje oziroma gradbene linije in na površinah z oznako PP (območje možne pozidave pod posebnimi pogoji), prikazanih v Regulacijski karti.
Pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni z glavnim objektom na zemljišču.
Seštevek tlorisnih površin vseh pomožnih objektov na posamezni gradbeni parceli ne sme presegati 60 m2.

Dovozna cesta in navezava na javno cestno omrežje
Naselje bo dostopno s severne strani po obstoječi lokalni cesti Gabrje–Jarčen potok in z južne strani, kjer je predvidena navezava na novo obvozno lokalno cesto. Izvedba nove obvozne lokalne ceste je pogoj za gradnjo naselja.
Dovoz do objektov bo potekal po krožni dvosmerni cesti s povezavo na obstoječo cesto Gabrje–Jarčen potok in na novo lokalno cesto. Dovozna pot bo služila tudi kot intervencijska pot. Na delih, kjer je naklon ceste večji kot 10%, je obvezna izvedba grobega asfalta. Naklon ceste ne sme presegati 12%.
Občinski lokacijski načrt obravnava priključke na obstoječo cesto do meje ureditvenega območja.
Normalni profil dovoznih cest C1 in C2 ima naslednje elemente:

– hodnik za pešce     1 x 1,50 m
– vozišče             2 x 2,75 m
– zelenica            1 x 1,00 m
– skupaj                  6,50 m

Dostop do objektov
Dovoz do posameznega objekta z uvozno/izvozno širino 6,0 m bo izveden preko pogreznjenega pločnika. Stanovanjski objekti bodo dostopni peš po pločniku s širino 1,50 m.
Mirujoči promet
Za ureditev mirujočega prometa je treba na vsaki gradbeni parceli predvideti po 3 parkirna mesta. Parkirna mesta se zagotovijo na gradbenih parcelah, v garaži ali pod nadstrešnico in/ali na prostih površinah ob objektu.

Obravnavani objekti bodo priključeni na obstoječe in projektirano komunalno-energetsko omrežje. Občinski lokacijski načrt obravnava komunalne vode in priključke do meje ureditvenega območja. Razmejitev je razvidna v karti Zbirni načrt komunalnih vodov.
Kanalizacija
Na območju novega naselja je predvidena ločena javna kanalizacija DN 250, ki bo potekala po trasi krožne ceste. Ker na območju Jarčen potok javno kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, bo za potrebe novega naselja zgrajena začasna čistina naprava, ki bo po izgradnji navezovalnega kanala na glavno čistilno napravo ukinjena. Očiščena voda iz začasne čistilne naprave se bo odvajala v odprti Jarčji potok.
Občinski lokacijski načrt obravnava tudi gradnjo kanalizacije za odpadne komunalne vode za možnost priključitve objektov zahodno od obravnavanega zemljišča. Vanj je vključena tudi izvedba priključkov do meje ureditvenega območja. Na predvideno kanalizacijo naselja se bodo lahko priključili objekti na zemljiščih s parcelno številko 835/4, 835/7, 835/8, 835/9, 836/2, 836/3, 836/4, 840/2, 840/5. V samem območju urejanja se predvidita priključni jašek na južni strani naselja in izvedba priključkov preko parcel z oznakama 1/2 in 3/3 do roba območja urejanja. Predvidena čistilna naprava z zmogljivostjo 100 PE bo dovolj zmogljiva tudi za priključitev obstoječih objektov na robu naselja.
Padavinska odpadna voda s ceste se bo preko vezne kanalizacije stekala v Jarčji potok. Padavinska voda s streh in tlakovanih površin ob objektih se bo stekala v ponikovalnice, višek vode pa v vezno kanalizacijo za padavinske vode. Hiše na vzhodu ne bodo priključene na kanalizacijo za padavinske vode. Padavinske vode bodo speljane v ponikovalnico, višek vode pa v potok. Za iztok je treba pridobiti vodno soglasje.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja je treba za vse ureditve pridobiti vodno soglasje glede odvajanja in zbiranja padavinskih, odpadnih komunalnih in zalednih vod.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo št. 1123/05: Kanalizacija in prometna ureditev, ki jo je izdelal KONO-B, d.o.o., v novembru 2005.
Vodovod
Objekti v ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta bodo priključeni na predvideni sekundarni vodovod NL DN 100.
Za oskrbo z vodo bodo v I. fazi zgrajeni prečrpalnica, dovodni oziroma sekundarni vodovod ter vodohram za naselje na severovzhodni strani obravnavnega območja (za prostorski enoti VS 39/6 in VS 39/5). V II. fazi bo zgrajen sekundarni vodovod NL DN 100 za območje urejanja VS 39/6-1 Jarčen potok z mrežo podtalnih hidrantov DN80. Vodovod bo v ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta speljan vzdolž krožne ceste.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejni projekt št. 66/D-05: Dovodni cevovod ter prečrpalnica in vodohram za območje urejanja VS 39/6-1 Jarčen potok – javno vodovodno omrežje, ki ga je izdelal Komunala projekt, d.o.o., v novembru 2005.
Ogrevanje
Ogrevanje bo individualno s pečmi na plin ali na kurilno olje ali na biomaso. Plinske cisterne morajo biti vkopane. Cisterna za kurilno olje je lahko v objektu ali vkopana. Prostor za ostala kuriva mora biti predviden v glavnem ali v pomožnem objektu.
Kurilne naprave na lesno biomaso morajo biti izvedene z avtomatsko regulacijo in akumulatorjem toplote zaradi zmanjšanja onesnaženja, ki bi nastalo pri delovanju naprave na nizki moči.
Elektroenergetski vodi
Za priključitev objektov na električno omrežje je treba zgraditi novo kabelsko kanalizacijo od obstoječe prostostoječe omarice na p. št. 834 k. o. Šujica in po krožni cesti znotraj naselja. V novo predvideno kabelsko kanalizacijo se prestavi tudi obstoječi 20 kV vod.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno rešitev št. ELR3-195/05T: Elektrifikacija OLN za območja urejanja VS 39/6-1 Jarčen potok, ki jo je izdelal Elektro Ljubljana v oktobru 2005.
Telekomunikacijski vodi
Objekti bodo priključeni na omrežji telekom in CA-TV preko predvidene kabelske kanalizacije, ki bo potekala ob cesti proti novi zazidavi v Gabrjah. Priključitev na telekom omrežje je predvidena na novo komutacijsko opremo v naselju Gabrje ob cesti Dobrova–Polhov Gradec. Na območju Jarčnega potoka je na novo predvidenem križišču z odcepno cesto do novih objektov predvidena postavitev glavne ojačevalne omare z optičnim sprejemnikom za priključitev na omrežje CA-TV.
Trasa omrežij telekom in CA-TV bo potekala vzdolž krožne ceste.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno rešitev št. 50120221: Načrt telekomunikacij in 50120222: Načrt CA-TV, ki ju je izdelal TK projekt, d.o.o., v novembru 2005.
Javna razsvetljava
V ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta je predvidena gradnja javne razsvetljave, ki bo speljana ob krožni cesti v naselju. Trasa javne razsvetljave bo potekala vzdolž krožne ceste v ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta.
Odpadki
Za zbiranje gospodinjskih odpadkov so predvidena zbirna mesta na posameznih parcelah. Pri projektiranju je treba upoštevati Pravilnik o minimalnih pogojih za določitev zbirnega in odjemnega mesta ter o načinu določanja velikosti posod za zbiranje komunalnih odpadkov in Odlok o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, Uradni list RS, št. 1/2005. Dostop za komunalna vozila bo po krožni dovozni cesti. Na južni strani naselja je predviden ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov.
Odstopanja
Odstopanja pri trasah komunalnih ter energetskih vodov in naprav so dovoljena s soglasjem upravljavcev. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave občinskega lokacijskega načrta ni bilo mogoče predvideti. Vsi komunalni vodi naj se v ureditvenem območju lokacijskega načrta izvajajo v cestnem telesu.

Varstvo pred hrupom
Po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) se obravnavana lokacija glede na namensko rabo prostora uvršča v območje, kjer velja II. stopnja varstva pred hrupom.
Osončenje
Pri projektiranju je treba upoštevati določila Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. Naravna osvetlitev objektov ne sme biti zagotovljena izključno skozi odprtine, ki so usmerjene v območju od severovzhodne do severozahodne smeri.
Varstvo vodnih virov
Obravnavano območje ne leži v vodovarstvenem območju vodnih virov. Pri projektiranju je treba upoštevati naslednje pogoje:
– kanalizacijski sistemi morajo biti izvedeni neprepustno za vodo, neprepustnost se potrdi s tlačnim preskusom;
– vse parkirne površine v okolici objektov morajo biti utrjene in obrobljene z robniki. Padavinske odpadne vode s teh površin se morajo stekati v meteorno kanalizacijo ali neposredno v Jarčji potok preko cestnega požiralnika z lovilcem olj.
Varovanje tal
Cisterna za kurilno olje mora imeti atest za hranjenje kurilnega olja in mora biti opremljena in vgrajena v skladu s predpisi. Prostor za cisterno za kurilno olje mora biti zgrajen kot oljetesna lovilna skleda, ki je ob morebitnem razlitju olja sposobna zadržati celotno vsebino cisterne.

Vsi posegi v prostor morajo biti predvideni zunaj vodnega in priobalnega zemljišča (najmanj 5 m od zgornjega roba brežin vodotokov II. reda in najmanj 15 m od zgornjega roba brežin vodotokov I. reda). Na širšem območju se nahaja Jarčji potok s pritoki, ki je vodotok II. reda. Če je to nujno potrebno, je javno infrastrukturo mogoče predvideti na vodnih in priobalnih zemljiščih po predhodni pridobitvi projektnih pogojev in vodnega soglasja (prečkanja vodotoka, izvedba iztočne glave ...).
Za vse morebitne posege na vodna in priobalna zemljišča je treba določiti vplivno območje in na njem preučiti širši vpliv izbranih ukrepov ter predvideti morebitne dodatne ukrepe, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstvo pred škodljivim delovanjem voda.

Obravnavano območje se nahaja v območju Krajinskega parka Polhograjski dolomiti. Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor obravnavani poseg ne bo pomembno vplival na zavarovano območje.

Za območje lokacijskega načrta niso predvideni ukrepi za obrambo.
V okviru zaščite pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi:
– intervencijske poti in površine,
– zunanje hidrantno omrežje,
– potrebni odmiki med objekti,
– poti za evakuacijo.
Intervencijske poti in površine
Vsa zemljišča v ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta so v primeru požara dostopna po predvidenih cestah C1 in C2. Cesti omogočata krožno vožnjo v naselju in ustrezata standardu SIST DIN 14090. Na nekaterih mestih zaradi strmega terena znaša naklon ceste 12%. V teh delih mora biti vrhnja plast ceste izvedena z grobim asfaltom.
Utrjene intervencijske poti in dostopi morajo biti široki najmanj 3 m s potrebnimi razširitvami v območju radijev. Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 t.
Hidrantna mreža
V primeru požara se za gašenje uporablja voda iz predvidenega javnega hidrantnega omrežja v naselju. Hidranti so predvideni na medsebojni razdalji največ 150 m.
Intervencijske poti, postavitvene površine in hidranti so prikazani v karti Požarno varstvo.
Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte.
Evakuacijske poti
Evakuacijsko pot in evakuacijske površine predstavlja krožna cesta v naselju.

Parcelacija zemljišča je določena na karti Načrt parcelacije.
Zemljišče sestavljajo:
– gradbene parcele enostanovanjskih objektov,
– parceli ceste (C1 in C2),
– skupne površine v naselju (E, ČN).
Površine in podatki za zakoličbo parcel so prikazani v kartah Načrt parcelacije in Načrt parcelacije – prikaz v katastru.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka.

V območju, ki se ureja z občinskim lokacijskim načrtom, so kot javno dobro opredeljene površine z oznako C, E in ČN.
Površina z oznako ČN je namenjena postavitvi začasne čistilne naprave in ima v času njenega obratovanja značaj javne površine. Po izgradnji javne kanalizacije za odpadne vode se čistilna naprava ukine, zemljišče pa se lahko priključi h gradbeni parceli P 5/6.

Prvo etapo izvedbe predstavlja gradnja prometne in komunalne ureditve naselja. V drugi etapi se bodo gradili stanovanjski objekti. Vsak stanovanjski objekt predstavlja samostojno gradbeno fazo.

Pred začetkom gradnje je treba izdelati geotehnično poročilo in predvideti morebitne potrebne ukrepe za zavarovanje obstoječih objektov. V času gradnje je treba zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja obstoječih objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini.
Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja. Kadar se bo v času gradnje posegalo na sosednja zemljišča, si mora investitor pridobiti soglasje lastnikov teh zemljišč.
Investitor sodeluje 100-odstotno pri izvedbi tiste javne infrastrukture, ki je potrebna za realizacijo objektov v ožjem območju (ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta), in v širšem območju v deležu, ki pripada njemu (cestno omrežje, vodovod, kanalizacija). Obveznost investiranja se opredeli z urbanistično pogodbo med občino in investitorjem.

Gradbena dovoljenja za gradnjo objektov v območju urejanja občinskega lokacijskega načrta se lahko začnejo izdajati, ko je komunalna infrastruktura zgrajena v celoti (cesta, kanalizacija vodovod v širšem in ožjem območju, javna razsvetljava, hidrantno omrežje) ali pa so v celoti zagotovljena finančna sredstva za izgradnjo komunalne infrastrukture, kar je razvidno iz potrdila občine. Pred začetkom izdaje individualnih gradbenih dovoljenj za gradnjo mora biti izvedena parcelacija zemljišč skladno z načrtom parcelacije in zemljišča, na katerih se nahaja cesta, morajo biti v lasti Občine Dobrova - Polhov Gradec.
Pred začetkom gradnje je treba z južne strani do naselja izvesti novo dostopno cesto mimo naselja Gabrje.
Do dograditve objektov je treba zgraditi vso prometno ter komunalno in energetsko infrastrukturo, ki jo obravnava ta lokacijski načrt.
Do dograditve objektov je obvezno treba zgraditi tudi vodovod v skladu z idejnim projektom št. 66/D-05: Dovodni cevovod ter prečrpalnica in vodohran za območje urejanja VS 39/6-1 Jarčen potok – javno vodovodno omrežje, ki ga je izdelal Komunala projekt, d.o.o., v novembru 2005.
Gradnja omrežij telekom in CA-TV nista pogoj za graditev objektov in se lahko izvedeta v poznejši fazi.
Zemljišča, potrebna za posege v ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta, sta si investitorja že pridobila.

Ko bodo na obravnavanem območju zgrajeni vsi predvideni enostanovanjski objekti, občinski lokacijski načrt preneha veljati.
Po prenehanju veljavnosti občinskega lokacijskega načrta morajo biti pogoji, ki veljajo na tem območju, urejeni z drugim izvedbenim aktom, ki bo nadomestil Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja VS 39/6-1 Jarčen potok. Po prenehanju veljavnosti občinskega lokacijskega načrta so na zgrajenih objektih dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela, dozidave in nadzidave. Dopustne so tudi rušitve in nadomestne gradnje enostanovanjskih objektov. Za vse navedene posege se kot usmeritve za oblikovanje objektov smiselno upoštevajo določila 10. in 11. člena tega odloka, za gradnjo enostavnih objektov pa določila 13. člena tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati tista določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za planski celoti V7 Kozarje – del in V8 Dobrova (Uradni list RS, št. 6/88, 18/88, 40/92, 9/94, 11/95, 83/98, 112/04) in Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje krajevne skupnosti: Polhov Gradec, Črni Vrh in Dobrova; (planske celote V39 Hruševo, V40 Dvor, V41 Polhov Gradec, V42 Stenik, V43 Črni Vrh (Uradni list RS, št. 11/95, 83/98), ki se nanašajo na ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta.

Občinski lokacijski načrt za območje urejanja VS 39/6-1 Jarčen potok je stalno na vpogled pri:
– Občini Dobrova - Polhov Gradec
– Upravna enota Ljubljana, Izpostava Vič - Rudnik.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.