Uradni list

Številka 107
Uradni list RS, št. 107/2006 z dne 17. 10. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 107/2006 z dne 17. 10. 2006

Kazalo

4601. Odlok o zazidalnem načrtu za območje Potniškega centra Ljubljana, stran 10923.

Na podlagi 12., 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 58/03 – ZZK-1 in 8/03), 30. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04), Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 – za območje Mestne občine Ljubljana (za območje Potniškega centra Ljubljana) (Uradni list RS, št. 64/04) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 50. izredni seji dne 18. 9. 2006 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu za območje Potniškega centra Ljubljana
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje Potniškega centra Ljubljana (v nadaljevanju: zazidalni načrt). Ureditveno območje zazidalnega načrta obsega prostor med Dunajsko, Trgom OF, Masarykovo, Vilharjevo in Šmartinsko cesto, vključuje tudi del območja Gospodarskega razstavišča in park južno od Trga OF.
Zazidalni načrt vsebuje:
– ureditveno območje zazidalnega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje zazidalnega načrta.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z zazidalnim načrtom)
Z zazidalnim načrtom se načrtuje vsebinska in fizična prenova ureditvenega območja Potniškega centra Ljubljana, katerega površine so namenjene gradnji objektov, ureditvi utrjenih in zelenih površin ter prometnim in komunalnim ureditvam. Zazidalni načrt bo vzpostavil pogoje za ustreznejšo povezanost severnega in južnega dela mestnega središčnega območja. Predvideni objekti so načrtovani za poslovne, upravne, trgovske, kulturne, izobraževalne, kongresne in sejemske, gostinske, rekreacijske in prostočasovne dejavnosti, hotel ter stanovanja, za potrebe prometne in logistične dejavnosti, predvsem za železniško potniško postajo in avtobusno postajo in za garaže.
Pri prometnih ureditvah je načrtovana celovita bulvarska ureditev Trga OF, Masarykove ceste in Vilharjeve ceste ter delna rekonstrukcija Dunajske cest, Šmartinske ceste ter Topniške ulice, vključno s pripadajočimi ureditvami križiščih nekaterih priključnih cest.
Z zazidalnim načrtom se določijo tudi pogoji glede posegov v obstoječe objekte in naprave.
3. člen
(sestavni deli zazidalnega načrta)
I. Besedilo odloka
II. Kartografski del, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora:
1.1 Lega prostorske ureditve v širšem območju -
Izsek iz plana (DKN) M 1:5000
1.2 Načrt namenske rabe prostora na geodetskem načrtu M 1:2000
1.3 Načrt namenske rabe prostora na katastrskem načrtu M 1:2000
2. Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije:
2.1 Načrt ureditvenega območja na geodetskem načrtu M 1:1000
2.2 Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel na geodetskem načrtu M 1:1000
2.3 Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel na katastrskem načrtu M 1:1000
3. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji:
3.1 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – nivo terena M 1:1000
3.2 Zazidalna situacija – nivo kleti M 1:1000
3.3 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – nivo streh M 1:1000
3.4 Značilni prerezi in pogledi M 1:1000
3.5.1 Prometno tehnična situacija in višinska regulacija M 1:1000
3.5.2 Prometno tehnična situacija in višinska regulacija – prečni profil M 1:200
3.5.3 Prometno tehnična situacija in višinska regulacija – prečni profil M 1:200
3.5.4 Prometno tehnična situacija in višinska regulacija – prečni profil M 1:200
3.5.4 Prometno tehnična situacija in višinska regulacija – vzdolžni profil M 1:200
3.6 Načrt intervencijskih poti M 1:1000
3.7.1 Zbirni načrt komunalno-energetskih napeljav M 1:500
3.7.2 Zbirni načrt komunalno-energetskih napeljav M 1:500
3.8 Načrt rušitev M 1:1000.
4. člen
(priloge zazidalnega načrta)
Priloge zazidalnega načrta so:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz strateškega prostorskega akta,
– obrazložitev in utemeljitev zazidalnega načrta,
– strokovne podlage – razpisno gradivo za natečaj in izbrana natečajna rešitev,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov,
– spis postopka priprave in sprejemanja zazidalnega načrta,
– ocena stroškov.
5. člen
(izdelovalci zazidalnega načrta)
Zazidalni načrt sta na podlagi strokovnih podlag in prvonagrajene urbanistične rešitve iz predhodno izvedenega javnega mednarodnega natečaja za to območje izdelala Real Engineering d.o.o., Šmartinska 152, Ljubljana (avtor natečajne rešitve in izdelovalec), in družba LUZ d.d., Verovškova 64, Ljubljana (izdelovalec), v avgustu 2006, pod številko projekta 5553.
II. UREDITVENO OBMOČJE ZAZIDALNEGA NAČRTA
6. člen
(ureditveno območje zazidalnega načrta)
Ureditveno območje zazidalnega načrta (v nadaljevanju: ureditveno območje) zajema naslednja območja urejanja:
BS 1/1 Bežigrad-vzhod – del, BO 2/1 Gospodarsko razstavišče – del, BR 2/1 Navje – del,
BS 2/1 Zupančičeva jama – del, BS 2/2 Bežigrad-vzhod – del, BS 3/1 Savsko naselje – del,
CO 2/1 ožje mestno središče – del, CO 2/2 ožje mestno središče – del,
CO 2/3 Ljubljana Center – del, CO 4/2 Potniška postaja II, CO 4/4 Potniška postaja IV,
CO 4/5 Potniška postaja V, CT4/1 Ljubljana Center – del, CT 4/3 Potniška postaja III,
CO 5/1 Ljubljana Center – del, CO 5/2 Plinarna – del, CO 5/3 Zdravstveni dom – del,
CO 5/4 Vojašnica 4. julij – del, CO 5/5 Potniška postaja – del, CO 5/20 Njegoševa cesta – del, CI 6/9 Vodmat – del, CO 6/1 Ljubljana Center – del, CS 6/2 Ljubljana Center – del in
MT 1/1-1 ŽG Ljubljana – del, ki se nahajajo v katastrskih občinah Bežigrad, Tabor, Ajdovščina, Šentpeter in Udmat.
Meja ureditvenega območja je opisana s točkami od št. 1. do št. 235.
Opis meje se prične v severozahodnem delu območja v točki št. 1, ki se nahaja v območju urejanja BO 2/1 Gospodarsko razstavišče in poteka po parcelah katastrske občine Bežigrad, in sicer:
od severozahodnega dela parcele št. 1856/2, od koder poteka proti vzhodu do točke št. 2 po severni meji parcele št. 1856/2. V točki št. 2 meja spremeni smer proti jugu in poteka po vzhodni meji parcele št. 1856/2 do točke št. 3. Od točke št. 3 naprej meja poteka proti vzhodu do točke št. 4 po severni meji parcele št. 1855/2 in v nadaljevanju po južni meji parcele št. 1852/12 ter preko parcel št. 1852/1 in 1848/1. V točki št. 4 meja spremeni smer proti jugu in poteka preko parcele št. 1848/1, po vzhodnih mejah parcel št. 1848/2, 1852/3 ter preko parcele št. 1852/1 do točke št. 5. V nadaljevanju meja poteka proti vzhodu, najprej po severni meji parcele št. 1852/6, preko parcel št. 1852/1 in 1846/1, po severni meji parcele št. 1852/7 (v tem delu meja ureditvenega območja poteka v območju urejanja BR 2/1 Navje) in po parceli št. 1846/1 do točke št. 6. V točki št. 6 meja spremeni smer proti jugu in poteka preko parcele št. 1846/1 in po vzhodni meji parcele št. 1844/1 do točke št. 10. Od točke št. 10 meja poteka proti vzhodu po severnem robu predvidene prometne ureditve Vilharjeve ceste do točke št. 68, in sicer najprej preko parcel št. 1844/1, 1844/3, 1844/2, 1843, 1842, 1841, 1814, 1767, 1766, 1763/1, 1760/2 do točke št. 42, ki se nahaja v območju urejanja BS 2/2 Bežigrad-vzhod in v nadaljevanju preko parcel št. 1753/2, 1748/5 ter po severni meji parcele št. 2232/2, Vilharjeva cesta, do točke št. 61. Od točke št. 61 meja poteka po prometni ureditvi Vilharjeve ceste, in sicer preko parcele št. 1603/10 do točke št. 62 in po vzhodnih mejah parcel št. 1603/10 in 1603/7 do točke št. 68. V točki št. 68 meja prečka Topniško ulico, parcela št. 1717/55 in poteka po območju urejanja BS 3/1 Savsko naselje in sicer do točke št. 72 sledi vzhodni parcelni meji Topniške ulice in v nadaljevanju poteka do točke št. 74 preko parcel št. 1597/2, 1622/11 in 1598/2. V točki št. 74 meja spremeni smer in poteka proti jugu, po predvideni prometni ureditvi Šmartinske ceste preko parcel št. 1598/1, 1598/4, 2233/5, prečka Šmartinsko cesto, parcela št. 2233/2 in parcele št. 1596/1, 1596/3 in parcelo 923 v k. o. Udmat in v območju urejanja MT 1/1-1 ŽG Ljubljana, do točke št. 83. Od točke št. 83 do točke št. 106 meja še zmeraj poteka proti jugu, in sicer najprej po vzhodni meji parcele št. 3819 k.o.Tabor, in v nadaljevanju preko parcel št. 1/1, 1/3, 1/4, 2/1 vse k.o. Šentpeter, ki se nahajajo v območju urejanja CO 6/1 Ljubljana Center in po parceli št. 3819 k.o.Tabor do točke št. 94, nato pa po vzhodni meji parcele št. 3819 k.o.Tabor do točke št. 106, in sicer po območju urejanja CS 6/2 Ljubljana Center.
V točki št. 106, ki se nahaja v območju urejanja CI 6/9 Vodmat, meja spremeni smer in poteka proti zahodu po katastrski občini Tabor, in sicer po južni meji predvidene prometne ureditve Masarykove ceste, parcela št. 3765, in pri tem prečka Šmartinsko cesto, parcela št. 3819, in poteka po območju urejanja CO 5/2 Plinarna, in sicer od točke št. 107 do točke št. 112 po južni meji parcele št. 3765, Masarykova cesta, od točke št. 113 do točke št. 116 pa po predvideni prometni ureditvi Njegoševe ceste po parceli št. 3183. V točki št. 116 meja prečka Njegoševo cesto in v nadaljevanju poteka po območju urejanja CO 5/5 Friškovec. Od točke št. 117 do točke št. 121 meja sledi prometni ureditvi Njegoševe ceste in pri tem poteka po parceli št. 3118 ter v nadaljevanju po južni meji parcele št. 3765, Masarykova cesta, do točke št. 125. Od točke št. 125 do točke št. 127 meja poteka po parceli št. 3114 in med točkama št. 127 in 128 po vzhodni meji parcela št. 3818, Maistrova ulica. V točki št. 128 meja prečka Maistrovo ulico in poteka po območju urejanja CO 5/4 Metelkova po zahodni meji parcele št. 3096 in v nadaljevanju po južni meji parcele št. 3765, Masarykova cesta, do točke št. 134. Med točkama št. 134 in 137 meja poteka po vzhodni meji parcele št. 3776, Metelkova ulica. V točki št. 137 meja prečka Metelkovo ulico in poteka po območju urejanja CO 5/3 Zdravstveni dom po južni meji predvidene prometne ureditve Masarykove ceste in pri tem poteka po parcelah št. 2813, 2807/2 do točke št. 151, od koder poteka po južni meji parcele št. 3764 do točke št. 153, ki se nahaja v območju urejanja CO 5/2 Plinarna in v nadaljevanju po južni meji parcele št. 3764 in 3763 do točke št. 155. Od točke št. 155 do točke št. 159 meja še zmeraj poteka po predvideni prometni ureditvi Masarykove ceste, po parceli št. 2720/1. Od točke št. 159 do točke št. 160 meja poteka po vzhodni meji parcele št. 3768, Resljeva cesta, prečka Resljevo cesto, in v nadaljevanju poteka po območju urejanja CO 5/1 Kolodvor in pri tem sledi južni meji predvidene prometne ureditve Masarykove ceste ter poteka po parceli št. 2232. V točki št. 165 meja spremeni smer in poteka proti jugu do točke št. 168 preko parcel št. 2232, 2247 in 2244. Od točke št. 168 do točke št. 172 meja poteka proti zahodu preko parcel št. 2248 in 2249 do točke št. 169, v nadaljevanju pa po južni meji parcele št. 2267 ter preko parcel št. 2267, 2268 in 3782/1. V točki št. 172, ki se nahaja v območju urejanja CO 2/3 Miklič, se meja obrne proti severu in do točke št. 180 poteka po parceli št. 3782/1. V točki št. 180 se meja obrne proti zahodu in poteka po zahodni meji parcele št. 2207/2, preko parcele št. 2150/2 in po južnih mejah naslednjih parcel št. 2150/1, 2192/1, 2192/4, 2192/3, 2192/2, 2187 do točke 189, prečka Miklošičevo cesto, parcela št. 3767 in nadaljuje pot proti zahodu po južni meji parcele št. 2150/1, Masarykova cesta, in po območju urejanja CO 2/2 Bavarski dvor do točke št. 199. V tej točki meja prečka Slovensko cesto in poteka dalje po katastrski občini Ajdovščina preko parcele 3274 in najprej po zahodni meji parcele št. 3274, Slovenska cesta in po južni meji parcele št. 3255/1, Tivolska cesta, do točke št. 207, po območju urejanja CO 2/1 Bavarski dvor. Od točke št. 207 naprej meja poteka proti severu in pri tem najprej prečka Tivolsko cesto, parcela št. 3255/1. Od točke št. 208 do točke št. 214 meja sledi zahodni meji prometne ureditve Dunajske ceste in poteka po parcelah št. 2267, 2266, 2265 in območju urejanja CT 4/1 Potniška postaja I. V nadaljevanju meja poteka po zahodni meji parcele št. 2220/1, Dunajska cesta, do točke št. 217.
V nadaljevanju poteka po katastrski občini Bežigrad in območju urejanja BS 1/1 Bežigrad do točke št. 234. V točki št. 234 meja spremeni smer proti vzhodu in pri tem prečka Dunajsko cesto, parcela št. 2220/1 in v točki št. 235 ponovno spremeni smer proti severu in poteka proti izhodiščni točki št. 1 preko parcel št. 1852/1, 1856/1 in 1856/2.
Meja ureditvenega območja je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
Površina ureditvenega območja znaša 36 ha 48 ar 32 m².
Meja ureditvenega območja je prikazana na grafičnih kartah zazidalnega načrta »2.2 Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel na geodetskem načrtu« in »2.3 Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel na katastrskem načrtu«.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
7. člen
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Ureditveno območje se navezuje na sosednja območja po obstoječih obodnih cestah, peš komunikacijah in kolesarskih poteh. Zaradi načrtovanih novogradenj bo potrebna njihova rekonstrukcija. Dunajska cesta se rekonstruira na delu med obstoječim križiščem s Trgom OF, Tivolsko in Slovensko cesto ter načrtovanim križiščem z Vilharjevo cesto in Livarsko ulico. Vilharjeva cesta se rekonstruira na delu med načrtovanim križiščem z Dunajsko cesto in križiščem s Šmartinsko cesto. Trg OF in Masarykova cesta se rekonstruira na delu med Dunajsko cesto do ovinka ob slepem izteku Jenkove ulice. Šmartinska cesta se rekonstruira na delu od ovinka ob slepem izteku Jenkove ulice, vključno s podvozu pod železnico in križiščem s Topniško ulico, do vključno priključka Kolinske ulice.
Možni posredni vplivi nove potniške postaje so urbanistično konceptualno širši in segajo v celotno območje med Dunajsko, Tivolsko, Celovško, Rusko, Polakovo in Parmovo ulico. Zaradi potencialne poglobitve železnice, je ureditveno območje večjega vpliva na širši prostor, velikosti okoli 225 000 m2 potencialnega stavbnega zemljišča, zato je potrebno potniško postajo v fazi nadaljnjega načrtovanja oblikovati tako, da ni ogrožena morebitna kasnejša poglobitev vseh železniških tirov.
Glede na dodatne obremenitve območja se v večjem obsegu rekonstruirajo tudi vodi energetske in komunalne infrastrukture, ki potekajo po obodnih cestah ureditvenega območja.
8. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov)
Ureditveno območje je del mestnega središča, zato večji del njegovih površin namenjen »mestotvornim« programom, predvsem mestnim središčnim dejavnostim. Na delu območja Gospodarskega razstavišča (GR) je predvidena povečava razstaviščnih in poslovnih površin.
Urbanistična zasnova temelji na podaljšanju in programski nadgradnji Miklošičeve ceste proti severu, z novim podhodom pod železniškimi tiri, ki se izteče v prostor pred Plečnikovim Akademskim kolegijem se priključi na območje GR ter se naveže na avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti in dalje na novi bežigrajski park z Navjem ter na zaledna območja. S podaljšano Miklošičevo cesto je tako vzpostavljena osrednja peš povezava med mestnim središčem in Bežigradom oziroma med južnim in severnim delom mesta.
Potniški center Ljubljana (PCL) je, kot nova urbana entiteta mestnega središča Ljubljane in širšega prostora, predvsem na zahodnem delu območja, izražena s koncentracijo vsebin, katerih težišče so programi, kot so: nakupovalno središče, kongresni center, poslovne dejavnosti, hotel, gostinski lokali, casino ter prostočasne in druge spremljajoče oziroma kompatibilne dejavnosti kot npr. posebna stanovanja. Ti so umeščeni v dva kompaktna večetažna objekta večjega volumna južno in severno od obstoječih tirov, ki sta v etažah povezani preko tirov. Južni del je nadgrajen z višjo poslovno stolpnico, ki je gabaritni poudarek celotnega kompleksa PCL. Programi so v nadstropjih in v kletni etaži povezani z notranjimi nakupovalnimi ulicami tako, da je mogoč dostop z vseh pomembnejših točk mestnih obodnih površin oziroma ulic ter do železniških peronov in avtobusne postaje. Na severni strani je območje Gospodarskega razstavišča dopolnjeno z novo poslovno stolpnico in razstaviščnimi površinami, ki jih povezuje načrtovana podzemna pasaža, kot podaljšek nakupovalnih ulic PCL proti severu. Kletno etažo PCL bo možno navezati tudi v smeri proti jugu pod Trgom OF na obstoječe podzemne pasaže v mestnem središču.
Vzhodno od obstoječe železniške postaje je nova zazidava izoblikovana s stavbami poslovnega in trgovskega značaja in deloma stanovanjskimi objekti. Objekti, ki so bolj oddaljeni od železniških tirov, so namenjeni stanovanjem. Taka tipologija objektov oblikuje gabaritno uravnoteženo severno oziroma južno obrobje Masarykove in Vilharjeve ceste, katerih bulvarski značaj poudarja bogata drevoredna ozelenitev.
Površina ob Vilharjevi cesti, na delu ob južnem obrobju novega bežigrajskega parka, je namenjena avtobusni postaji. Objekt je zasnovan tako, da je pritličje odprto, namenjeno postaji, v nadstropnih etažah so poslovni prostori in garažna hiša, ki je dostopna preko povezovalnega objekta nad severno vstopno klančino v postajno dvorano v prostorski enoti P3b. Višina objekta ohranja odprte poglede iz severnega parka in Navja na grajski hrib in silhueto mestnega središča. Med objektom avtobusne postaje in obstoječim objektom železniške postaje je predvidena nadstrešnica nad železniškimi tiri.
Pripadajoče površine za mirujoči promet so le deloma načrtovane na nivoju terena, predvsem po obrobju Vilharjeve ceste, večinoma pa so v podzemnih garažah pod predvidenimi objekti ter v garažni hiši v nadstropnih etažah avtobusne postaje.
Načrtovani posegi, predvidene dejavnosti in zmogljivosti
Ureditveno območje je razdeljeno na 16 prostorskih enot (P), ki so namenjene predvsem gradnji objektov. Prostorske enote se v nadaljnji fazi priprave tehnične dokumentacije urejajo celovito oziroma enotno. Prostorske enote P1, P2, P3a, P3b, P5 in P12a tvorijo vsebinsko ali gradbeno zaključeno celoto, kjer je možen medsebojni preplet predvidenih dejavnosti in njihovih zmogljivosti. Štiri prostorske enote z oznako C1, C2, C3, in C4 so cestne površine, kjer so predvidene deloma novogradnje, predvsem pa rekonstrukcije.
Za predvidene zmogljivosti, kot so podane pri posameznih prostorskih enotah, so v okviru s tem odlokom predpisanih tlorisnih in višinskih gabaritov dopustna odstopanja navzdol do največ 10%. Izjema so objekti A1 v prostorski enoti P1, A7 v prostorski enoti P7, A9 v prostorski enoti P9 in A11 v prostorski enoti P11, kjer je dovoljena pozidava etaže znotraj gradbene meje od min. 70 do maks. 90% tlorisne površine.
V celotnem ureditvenem območju so načrtovani:
– gradnja in rekonstrukcija objektov in naprav prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje zelenih in utrjenih površin,
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča.
V prostorskih enotah P1 in P2 so načrtovani tudi naslednji posegi:
– gradnja objektov in garaž,
– gradnja podzemnih večnamenskih povezovalnih površin.
Prostorska enota P1 ima predvidenih okvirno 58.000 m2 bruto nadzemnih etažnih površin (BEP) za naslednje programe: trgovsko gostinske dejavnosti (do 50%), poslovne dejavnosti, hotel in bivanjske dejavnosti (do 40%), rekreacijske, razvedrilne in kulturne dejavnosti (do 20%) in okvirno 50.000 m2 BEP za garaže in ostale zgoraj naštete programe.
Prostorska enota P2 ima predvidenih okvirno 49.000 m2 bruto nadzemnih etažnih površin (BEP) za naslednje programe: trgovsko gostinske dejavnosti (do 50%), poslovne dejavnosti, hotel in bivanjske dejavnosti (do 40%), konferenčne dejavnosti (do 20%), rekreacijske, razvedrilne in kulturne dejavnosti (do 5%) in okvirno 60.000 m2 BEP za garaže in ostale zgoraj naštete programe.
V prostorskih enotah P3a in P3b so načrtovani tudi naslednji posegi:
– gradnja klančin,
– gradnja podzemne postajne dvorane in podhoda.
V prostorski enoti P4 so načrtovani tudi naslednji posegi:
– vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov,
– nadomestna gradnja objektov,
– urejanje parkirnih mest na terenu.
Prostorska enota P4 ima naslednje programe: železniška postaja s spremljajočimi dejavnostmi.
V prostorski enoti P5 so načrtovani tudi naslednji posegi:
– gradnja objektov in garaž,
– urejanje parkirnih mest na terenu.
Prostorska enota P5 ima predvidenih okvirno 27.000 m2 bruto etažnih nadzemnih površin (BEP) za naslednje programe: avtobusna postaja s spremljajočimi dejavnostmi in okvirno 20.000 m2 BEP za garaže. Garaže so predvidene v kletnih etažah in v nadstropnih etažah objekta avtobusne postaje.
V prostorski enoti je obstoječi vročevodni vertikalni jašek, ki ga je potrebno sanirati. Pri načrtovanju kletne ureditve pod avtobusno postajo je potrebno prilagoditi nove temelje objekta obstoječim temeljem jaška ter zagotovit ustrezne odmike kleti od obstoječega vertikalnega jaška.
V prostorski enoti P6 so načrtovani tudi naslednji posegi:
– gradnja objektov in podzemnih garaž,
– prestavitev stopnišča v obstoječem podhodu pod železniškimi tiri.
Prostorska enota P6 ima predvidenih okvirno 29.000 m2 bruto nadzemnih etažnih površin (BEP) za naslednje programe: poslovno-upravne dejavnosti (70%–90%), trgovsko-gostinske dejavnosti (10%–30% – samo pritlične etaže) in okvirno 25.000 m2 BEP za garaže.
V prostorski enoti P7 so načrtovani tudi naslednji posegi:
– gradnja objektov in podzemnih garaž,
– gradnja brvi /nadhoda za pešce.
Prostorska enota P7 ima predvidenih okvirno 53.500 m2 bruto nadzemnih etažnih površin (BEP) za naslednje programe: trgovsko gostinske dejavnosti (do 25%), poslovno upravne dejavnosti (do 40%), večnamenska dvorana (do 10%), bivanje (do 25%) in okvirno 29.000 m2 BEP za garaže.
V prostorski enoti P8 so načrtovani tudi naslednji posegi:
– gradnja podzemnega objekta,
– gradnja podvoza in tirnih naprav.
Prostorska enota P8 ima predvidenih okvirno 1.265 m2 bruto etažnih površin (BEP) za trgovsko-gostinske dejavnosti.
V prostorski enoti P9 so načrtovani tudi naslednji posegi:
– nadomestna gradnja objektov,
– gradnja objektov in podzemnih garaž,
– gradnja bencinske črpalke,
– gradnja brvi/nadhoda za pešce.
Prostorska enota P9 ima predvidenih okvirno 36.500 m2 bruto nadzemnih etažnih površin (BEP) za naslednje programe: trgovsko gostinske dejavnosti (do 20%), poslovno upravne dejavnosti (do 45%), večnamenska dvorana (do 10%), bivanje (do 25%), bencinska črpalka in okvirno 17.000 m2 BEP za garaže.
V prostorski enoti P10 so načrtovani tudi naslednji posegi:
– vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov,
– gradnja objektov in podzemnih garaž,
– urejanje parkirnih mest na terenu.
Prostorska enota P10 ima predvidenih okvirno 28.000 m2 bruto nadzemnih etažnih površin (BEP) za naslednje programe: poslovno upravne dejavnosti (do 90%), bivanje (do 10%) in okvirno 30.000 m2 BEP za garaže.
V prostorski enoti P11 so načrtovani tudi naslednji posegi:
– gradnja objektov in podzemnih garaž,
– vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov,
– gradnja podzemnih večnamenskih povezovalnih površin.
Prostorska enota P11 ima predvidenih okvirno 18.000 m2 bruto etažnih površin (BEP) za naslednje programe: trgovsko gostinske dejavnosti (do 10%), poslovne dejavnosti (do 70%), razstaviščne in sejemske dejavnosti (do 20%) večnamenske povezovalne površine in okvirno 7.500 m2 BEP za garaže.
V prostorski enoti P12a so načrtovani tudi naslednji posegi:
– gradnja objektov nad železniškimi tiri,
– gradnja postajne dvorane s svetlobniki in podhoda,
– razširitev železniškega nadvoza in gradnja tirnih naprav,
– vsi posegi v zvezi z novogradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanjem tirnih naprav, vključno z morebitno naknadno poglobitvijo tirnih naprav in peronov.
Prostorska enota P12a ima predvidenih okvirno 17.500 m2 bruto etažnih nadzemnih površin (BEP) za trgovsko gostinske dejavnosti in okvirno 37.000 m2 BEP za garaže in ostale spremljajoče dejavnosti. Podhod s postajno dvorano ima predvidenih okvirno 10.100 m2 bruto etažnih za funkcionalne potrebe postajne dvorane in spremljajoče dejavnosti.
Podpore premostitvenega objekta iz tehnoloških razlogov na območju zahodne harfe niso sprejemljive oziroma le ob soglasju AŽP.
Pozicija svetlobnikov je razvidna iz grafične karte: »3.1 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – nivo terena«. Po izgradnji končne rešitve tirnih naprav na področju harfe se zahteva 50% označenih površin za svetlobnike.
V prostorski enoti P12b so načrtovani tudi naslednji posegi:
– odstranitev nekaterih obstoječih naprav in objektov,
– vsi posegi v zvezi z novogradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanjem tirnih naprav, vključno z morebitno naknadno poglobitvijo tirnih naprav in peronov,
– vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov,
– gradnja brvi/nadhoda za pešce,
– v nivojih -2, -3 ali -4 je predviden koridor za hitro železnico.
Prostorska enota P12b ima naslednje programe: površine in objekti za železnico.
V prostorskih enotah P13 in P14 so načrtovani tudi naslednji posegi:
– ureditev parka,
– ureditev otroških igrišč,
– prestavitev spomenika v P13.
Prostorski enoti P13 in P14 imata naslednje programe: parkovne in zelene površine.
9. člen
(opis načrtovane ureditve zunanjih površin)
V območju urejanja se vzpostavijo sklenjene, nepretrgane poteze drevoredov ob obodnih cestah. Na območju Dunajske ceste v prostorski enoti C1 je predviden drevored, razen ob prekinitvi s podvozom. Na območju Trga OF in Masarykove ceste v prostorski enoti C2 bo med drevored umeščena mestna železnica, ki bo potekala na severni strani ceste. Na južni strani ceste se uredijo dodatne drevoredne ter gručaste drevesne zasaditve, ki sledijo poteku ceste.
Na območju Vilharjeve ceste v prostorski enoti C4 je poleg obstoječih drevoredov na severnem robu proti Zupančičevi jami načrtovana ureditev novih, čimbolj sklenjenih enovitih drevoredov.
Predvidena je ureditev peš promenad, ki bodo povezale parkovne površine na severnem in južnem delu ureditvenega območja. V prostorskih enotah P3a, P3b in P12a je načrtovana ureditev novega podhoda do postajne dvorane (P12a).
V prostorski enoti P13 ob Kolodvorski ulici in v prostorski enoti P14 ob Vilharjevi cesti je predvidena nova parkovna ureditev. Zaradi poteka mestne železnice bo potrebna prestavitev obstoječega spomenika v P13.
Površine za parkiranje se ureja skladno s celovito ureditvijo odprtega prostora. Za preprečevanje parkiranja izven parkirnih površin se uporabijo ustrezni elementi, kot so zasaditve, izbor talnih materialov, višinske ovire, vse kot sestavni del celovite oblikovalske rešitve. Uvozi v garaže so predvideni iz notranjih napajalnih cest. Vse brežine, podporne in oporne zidove je treba krajinsko oblikovati.
Krajinske ureditve so zasnovane idejno in so prikazane na grafičnih kartah: »3.1 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – nivo terena«.
10. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Tlorisni obseg objektov
– Prostorska enota P1:
Tlorisna kompozicija je oblikovana kot enoten volumen, ki se na jugozahodni strani zaključi s stolpnico, ki predstavlja višinski poudarek v prostoru. Objekt se na severnem delu neposredno navezuje na osrednji povezovalni objekt v enoti P12a nad železniškimi tiri.
Zunanje tlorisne mere nadzemnih delov objektov bodo znašale:
– objekt A1:            40 m x 28 m
– objekt B1:           155 m x 55 m
– kletna etaža:        170 m x 80 m
 
– Prostorska enota P2:
Tlorisna kompozicija je oblikovana kot enoten volumen, ki ima na severni strani stolpnico, ki predstavlja višinski poudarek v prostoru. Objekt se na južnem delu neposredno navezuje na osrednji povezovalni objekt v enoti P12a objekt nad železniškimi tiri.
– objekt A2:            24 m x 36 m
– objekt B2:          150 m x 100 m
– objekt B21:          100 m x 20 m
– kletna etaža:       170 m x 100 m
 
– Prostorska enota P4:
V območju se nahajata obstoječi objekt železniške postaje in upravno poslopje.
– objekt A4:      85 m x 32 m (obstoječi objekt železniške postaje)
– objekt B4:      70 m x 14 m (obstoječi objekt)
 
– Prostorska enota P5:
V območju se nahaja avtobusna postaja, sestavljena iz volumna objekta v nadstropjih, ki nadkriva perone na nivoju terena.
– objekt A5:            68 m x 42 m
– objekt B5:           115 m x 42 m
– kletna etaža:        240 m x 42 m
 
– Prostorska enota P6:
Tlorisna kompozicija je oblikovana kot lamela enotne debeline in enake zasnove, kot jo imata vzhodna otoka v prostorskih enotah P7 in P9. V nadstropju so nameščeni posamezni kubusi, ki na južni strani konzolno previsevajo. V izteku obstoječega podhoda pod železniškimi tiri je predvidena cezura. Cezure se pojavljajo tudi ob v podaljšku iztekov cest, ki se v tem območju priključujejo na Masarykovo cesto.
– objekt A6:           267 m x 22 m
– objekt A61:           40 m x 22 m
– objekt A62:           42 m x 22 m
– objekt A63:           40 m x 22 m
– objekt A64:           21 m x 22 m
– objekt A65:           21 m x 22 m
– kletna etaža:        267 m x 31 m
 
– Prostorska enota P7:
Tlorisna kompozicija je oblikovana kot kompleksen volumen, sestavljen iz manjših enot, naloženih vrh enotne strehe, ki meandrira v prerezu. Na južni strani se dviguje nebotičnik, ki predstavlja višinski poudarek v prostoru.
– objekt A7:            40 m x 28 m
– objekt B7:           244 m x 60 m
– objekt B71:           40 m x 22 m
– objekt B72:           40 m x 22 m
– objekt B73:           45 m x 62 m
– objekt B74:           36 m x 22 m
– kletna etaža:        244 m x 60 m
 
– Prostorska enota P8:
V kletni etaži so predvidene površine, ki bodo programsko dopolnile podvoz Šmartinske ceste pod železniškimi tiri.
– kletni objekt A8:    105 m x 12 m
 
– Prostorska enota P9:
Tlorisna kompozicija je oblikovana kot kompleksen volumen, sestavljen iz manjših enot, naloženih vrh enotne strehe, ki meandrira v prerezu. Na južni strani se dviguje nebotičnik, ki predstavlja višinski poudarek v prostoru. Na zahodnem delu je bencinska črpalka nadkrita z nadstrešnico.
– objekt A9:            36 m x 24 m
– objekt B9:           174 m x 40 m
– objekt B91:           48 m x 24 m
– objekt B92:           34 m x 32 m
– objekt C9:            22 m x 14 m
– kletna etaža:        174 m x 40 m
 
– Prostorska enota P10:
V vzhodnem delu območja se nahaja obstoječi objekt JŽI, na zahodni strani pa je predviden novi objekt HSŽ.
– objekt A10:          156 m x 37 m
– kletna etaža:        235 m x 47 m
 
– Prostorska enota P11:
V prostorski enoti P11 se nahajajo obstoječi objekti Gospodarskega razstavišča. Novi objekti so predvideni na južnem delu območja in se navezujejo na obstoječe objekte.
– objekt A11:                     36 m x 24 m
– objekt B11:                     62 m x 26 m
– kletni etaži:    36 m x 24 m in 62 m x 26 m
 
– Prostorska enota P12a:
Objekta v prostorskih enotah P1 in P2 sta povezana z delom objekta nad tiri in s podhodom ter postajno dvorano pod tiri. Dvorana potniškega terminala je integrirana v površino podhoda pod tiri, ki je mestna povezava med mestnim središčem in Bežigradom.
– objekt A12a:                     115 m x 100 m
– objekt B12a (postajna dvorana):  205 m x 150 m
– kletna etaža objekta A12a:        170 m x 85 m
 
Skupna določila:
Pri objektih, ki so nepravilnih oblik, je upoštevana najdaljša stranica objekta oziroma njegov maksimalni razpon.
Dovoljena je sprememba gabaritov kletnih etaž v primeru, da je vsaj 1 m odmaknjena od regulacijskih linij, da ne posega v trase komunalnih vodov in da omogoča predvidene ureditve zelenih površin.
Spremembe velikosti kletnih etaž izven določenih gradbenih meja so možne v primeru tehnoloških in funkcionalnih zahtev pri racionalni zasnovi kleti in ob upoštevanju splošnih pogojev za gradnjo kleti.
Etažnost in višine objektov
    – Prostorska enota P1:
      – objekt A1: 4K+P+23,        h = maksimalno 100 m
      – objekt B1: 4K+P+2+T,       h = maksimalno 23 m,
                                   terasna etaža:
                                   h = maksimalno 28 m
    – Prostorska enota P2:
      – objekt A2: 4K+P+12,        h = maksimalno 60 m
      – objekt B2: 4K+P+2+T,       h = maksimalno 23 m,
                                   terasna etaža: h =
                                   maksimalno 28 m
      – objekt B21: 4K+P+6,        h = maksimalno 32 m
    – Prostorska enota P4:
      – objekt A4: P+2+M
      – objekt B4: P+2+M
    – Prostorska enota P5:
      – objekt A5: 2K+ / +4,       h = maksimalno 19 m
      – objekt B5: 2K+ / +2,       h = maksimalno 13 m
    – Prostorska enota P6:
      – objekt A6: 3K+P+2,         h = maksimalno 13,50 m
      – objekt A61: 3K+P+5,        h = maksimalno 24 m
      – objekt A62: 3K+P+7,        h = maksimalno 31 m
      – objekt A63: 3K+P+7,        h = maksimalno 31 m
      – objekt A64: 3K+P+5,        h = maksimalno 24 m
      – objekt A65: 3K+P+5,        h = maksimalno 24 m
    – Prostorska enota P7:
      – objekt A7: 3K+P+16,        h = maksimalno 65 m
      – objekt B7: 3K+P+1,         h = maksimalno 10 m
      – objekt B71: 3K+P+7,        h = maksimalno 31 m
      – objekt B72: 3K+P+5,        h = maksimalno 24 m
      – objekt B73: 3K+P+3,        h = maksimalno 25 m
      – objekt B74: 3K+P+7,        h = maksimalno 36 m
    – Prostorska enota P8:
      – objekt A8: K
    – Prostorska enota P9:
      – objekt A9: 3K+P+16,        h = maksimalno 65 m
      – objekt B9: 3K+P+1,         h = maksimalno 10 m
      – objekt B91: 3K+P+7,        h = maksimalno 31 m
      – objekt B92: 3K+P+3,        h = maksimalno 25 m
    – Prostorska enota P10:
      – objekt A10: 3K+VP+4,       h = maksimalno 23 m
    – Prostorska enota P11:
      – objekt A11: 3K+P+16,       h = maksimalno 65 m
      – objekt B11: 3K+P+1,        h = maksimalno 19 m
    – Prostorska enota P12a:
      – objekt B12a: 4K+/+2,       h = maksimalno 23 m
      – objekt A12b: K (postajna dvorana)
    Bruto etažne višine posameznih etaž so lahko največ:
    – pritličje:                   7 m
                                   9 m v prostorskih enotah P1, P2 in P12a
    – nadstropna etaža:            5 m
                                   9 m v prostorskih enotah P1, P2 in P12a
    – kletna etaža:                7 m.
Maksimalna višina je maksimalni višinski gabarit objekta nad terenom, ki je določen z najvišjo točko venca objekta, nad to koto je dovoljena le izvedba strešne konstrukcije, tehničnih naprav, strojnih inštalacij in telekomunikacijskih naprav.
Število etaž v objektih se lahko prilagaja programskim rešitvam, vendar znotraj maksimalnega dopustnega višinskega gabarita objekta.
Dopustno odstopanje maksimalnega višinskega gabarita objektov je minus 1 m (razen za objekt A1 v prostorski enoti P1, A7 v prostorski enoti P7, A9 v prostorski enoti P9 in A11 v prostorski enoti P11).
Najvišji dopustni višinski gabarit stolpnice A1 v prostorski enoti P1 je 100 m, stolpnic A7 v prostorski enoti P7, A9 v prostorski enoti P9 in A11 v prostorski enoti P11 pa 65 m nad nivojem terena. Ta omejitev velja za najvišjo točko venca objekta, nad to koto je dovoljena le izvedba strešne konstrukcije, tehničnih naprav, strojnih inštalacij in telekomunikacijskih naprav, ni pa dovoljena ureditev mansarde. Minimalni dopustni višinski gabarit stolpnice A1 v prostorski enoti P1 je 90 m, stolpnic A7 v prostorski enoti P7, A9 v prostorski enoti P9 in A11 v prostorski enoti P11 pa 50 m nad nivojem terena.
V prostorski enoti P1 je za objekt B1 dopustna višina zgornje točke zaključnega venca m nad nivojem terena. Nad to koto je na objektu B1 dovoljena izvedba terasne etaže pod pogojem, da je od roba južne fasade umaknjena minimalno 16 m od vzhodne pa minimalno 25 m. Maksimalna višina terasne etaže je 28 m.
V prostorski enoti P2 je za objekt B2 dopustna višina zgornje točke zaključnega venca 23 m nad nivojem terena. Nad to koto je na objektu B2 dovoljena izvedba terasne etaže pod pogojem, da je umaknjena od roba severne fasade minimalno 18 m od vzhodne pa minimalno 25 m. Maksimalna višina terasne etaže je 28 m.
Minimalna višina nadstrešnice v prostorski enoti P12a je 12 m, maksimalna višina pa ne sme biti višja od obstoječega objekta železniške postaje, to je 14 m nad nivojem terena.
Idejna višinska regulacija
Zunanja ureditev se prilagodi terenu in višinskim potekom obodnih cest. Kota finalnega tlaka v pritličju objektov je razvidna iz grafične karte: »3.5 Prometno tehnična situacija in višinska regulacija«.
Višinska regulacija terena je idejna. Odstopanje pri določeni višinski koti objektov je ±0,50 m. Pri višinski regulaciji zunanje ureditve in objektov je treba upoštevati neovirano dostopnost za vse uporabnike. Podrobna določitev višinskih kot terena se izvede v fazi izdelave projektne dokumentacije.
Oblikovanje objektov
Fasade morajo biti izvedene s kvalitetnimi trajnimi materiali. Novi objekti v prostorskih enotah morajo biti oblikovani usklajeno.
Strehe novih objektov in nadzidav v prostorskih enotah P1, P2, P5, P6, P7, P9, P10, P11 in P12a so lahko ravne, eno ali večkapne z naklonom do 6°. Ravne strehe naj bodo pretežno izvedene kot terasne zelene površine. Dovoljena je zaščita vhodov z nadstreški. Strehe nadstreškov so lahko ravne, eno- ali večkapne z naklonom do 6°.
Položaj in dimenzije objektov ter idejna višinska regulacija so podrobneje razvidni iz grafičnih kart 3.1 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – nivo terena, 3.2 Zazidalna situacija – nivo kleti., 3.3 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – nivo streh, 3.5 Prometno tehnična situacija in višinska regulacija.
Elementi določitve umeščanja načrtovanih ureditev v prostor
Pomen regulacijskih elementov je:
– GM – gradbena meja je črta, ki jo novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost. Nadstreški lahko izjemoma presegajo GM za 2 m.
– GMn – gradbena meja v nadstropju je črta, ki je novograjeni objekti ne smejo presegati nad pritlično etažo, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost.
– GLp – gradbena linija pritličja je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti v pritličju, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti; dovoljeni so le manjši zamiki fasade (do 25% fasadne površine, največ 2 m v notranjost objekta). Nadstreški lahko izjemoma presegajo GLp za 2 m.
– GLn – gradbena linija v nadstropju je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti nad pritlično etažo objektov, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti; dovoljeni so le manjši zamiki fasade (do 25% fasadne površine, največ 2 m v notranjost objekta).
– GLk – gradbena linija v kleti je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti pod nivojem terena, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
– RL – regulacijska linija razmejuje javne površine od drugih površin.
– RLZ – regulacijska linija razmejuje območje železniških tirov in naprav od drugih površin.
– P – prostorska enota je površina, ki se ureja z enotnimi merili in pogoji, vsebuje eno ali več gradbenih parcel, razdeljena je na enega ali več lastnikov.
– C – cesta, cestni odsek je površina namenjena prometu.
– T – terasna etaža je zadnja etaža, ki je pozidana do s posebnimi določili odmikov in vsebuje tudi terase na strehi predzadnje etaže.
– h – maksimalna višina objekta od kote terena do zgornje točke venca objekta, nad to koto je dovoljena izvedba strehe, zaključnega venca, tehničnih naprav, strojnih instalacij in telekomunikacijskih naprav, ni pa dovoljena ureditev mansarde.
11. člen
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
Rušitve
Za potrebe izgradnje komunalne in prometne infrastrukture za obe območji urejanja se odstrani objekte na parcelah:
K.O. Tabor:
2004, 2005, 2008, 2011, 2012, 2013, 2013/2, 2015 (del), 2016, 2017, 2019, 2020, 2022, 2023, 2025, 2026, 2033, 2034, 2035, 2041, 2046, 2047, 2054, 2059, 2067, 2068, 2069, 2073/1 (del), 2073/2 (del), 2074/1, 2074/2, 2075, 2077, 2078, 2080/1 (del), 2080/2 (del), 2083 (del), 2084, 2085, 2086, 2087, 2088, 2089, 2090 (del), 2091, 2092, 2093, 2096/1 (del), 2097, 2098, 2099, 2100, 2103/1, 2103/2 (del), 2106/1 (del), 2106/4 (del), 2106/5 (del), 2115 (del), 2116, 2122, 2123, 2124, 2125, 2127, 2128, 2129, 2139, 2140, 2143, 2146, 2159, 2220/1;
K.O. Bežigrad:
1844/1, 1845/2 (del), 1845/5 (del), 1845/6, 1846/1, 1849, 1851/4, 1852/1, 1852/9, 2232/1 (del), 2232/4.
Obstoječi objekti
V prostorskih enotah P4, P7, P10 in P11 so dovoljene adaptacije znotraj obstoječih gabaritov, rekonstrukcije, nadomestne gradnje, investicijsko-vzdrževalna dela in spremembe namembnosti v trgovske in druge storitvene dejavnosti, upravne in pisarniške, kulturne in razvedrilne dejavnost.
12. člen
(pogoji za gradnje enostavnih objektov)
Dovoljena je postavitev naslednjih enostavnih objektov v vse prostorske enote.
Enostavni objekti, ki jih je dovoljeno graditi:
– nadkrite čakalnice na avtobusnem postajališču,
– javne kolesarnice z nadstreškom,
– javne telefonske govorilnice,
– objekti za oglaševanje, vendar samo reklamni stolpi,
– skulpture in druge prostorske inštalacije,
– vodnjaki oziroma okrasni bazeni,
– ograje atrijev pritličnih stanovanj v večstanovanjskih objektih,
– igriščne ograje,
– protihrupne ograje,
– sezonske gostinske vrtove (v prostorskih enotah: P1, P2, P4, P5, P6, P7, P9, P11, P13, P14).
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
13. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Obodne ceste in križišča
Dunajska cesta se rekonstruira na potezi med obstoječim križiščem s Trgom OF, Tivolsko in Slovensko cesto ter načrtovanim križiščem z Vilharjevo cesto in Livarsko ulico. Ohranita se zahodni in vzhodni rob cestišča.
Določa se rekonstrukcija Dunajske ceste zaradi novogradnje cestne železnice in prilagoditve na načrtovani križišči s Trgom OF in Vilharjevo cesto.
Določa se normalni profil Dunajske ceste:
– vozišče                                  4 x 3,30 m
– cestna železnica            1 x 6,80 m
– varovalni odmik (min)        2 x1,10 m
– kolesarska steza (min)      2 x 2,00 m
– pločnik                                  2 x 2,00 m
-----------------------------------------------------
– skupaj                                      30,20 m
Določa se rekonstrukcija križišča s Trgom OF, Slovensko in Tivolsko cesto, pri čemer se upošteva potek cestne železnice vzdolž Dunajske ceste in Trga OF:
– križišče se semaforizira,
– severni krak križišča, Dunajska cesta, dva pasova naravnost, poseben pas za leve in desne zavijalce,
– južni krak križišča, Slovenska cesta, dva pasova naravnost, poseben pas za leve in desne zavijalce,
– vzhodni krak križišča, Trg OF, dva pasova naravnost, poseben pas za leve in desne zavijalce,
– zahodni krak križišča, Tivolska cesta, dva pasova naravnost, dva pasova za leve zavijalce in pas za desne zavijalce, kombiniran s pasom za naravnost.
Cestna železnica poteka po sredini Dunajske in Slovenske ceste in severni strani Trga OF in Masarykove ceste. Predvidena je povezava tras cestne železnice s Trga OF na Dunajsko za smer sever in Slovensko za smer jug.
Določa se rekonstrukcija križišča z Vilharjevo cesto in Livarsko ulico, pri čemer se upošteva potek cestne železnice vzdolž Dunajske ceste:
– severni krak križišča, Dunajska cesta, dva pasova naravnost, poseben pas za leve zavijalce,
– južni krak križišča, Dunajska cesta, dva pasova naravnost, poseben pas za desne zavijalce,
– vzhodni krak križišča, Vilharjeva cesta, pas za leve in desne zavijalce, vožnja naravnost ni dovoljena,
– zahodni krak križišča, Livarska cesta,enosmerna cesta, smer vzhod pas za desne zavijalce.
VILHARJEVA CESTA se rekonstruira na potezi med načrtovanim križiščem z Dunajsko cesto in križiščem s Šmartinsko cesto. V delu od Dunajske ceste do Železne ceste se obstoječi rob vozišča zaradi širitev premakne proti severu. V delu od Železne ceste proti Šmartinski cesti se ohrani severni rob cestišča Vilharjeve ceste. Določa se rekonstrukcija Vilharjeve ceste zaradi izvedbe pasov dodatnih pasov, pasov za zavijalce, parkirnih pasov in pasov za pešce ter kolesarje.
Določa se normalni profil Vilharjeve ceste med Železno in Šmartinsko cesto (izven območja križišč):
– vozišče                                        2 x 4,50 m
– parkirni pas ali zelenica                     2 x 2,50 m*
– kolesarska steza (min)                         2 x 2,00 m
– pločnik                                           2 x 2 m
-----------------------------------------------------------
– skupaj                                               22 m
* vključen varovalni odmik 0.50 m.
Določa se normalni profil Vilharjeve ceste med
Dunajsko in Železno cesto:
– vozišče                                           4 x 3 m
– parkirni pas ali zelenica                      2 x 2,50 m
– kolesarska steza (min)                            2 x 2 m
– pločnik                                           2 x 2 m
-----------------------------------------------------------
– skupaj                                               25 m
* vključen varovalni odmik 0.50 m.
Določa se normalni profil Vilharjeve ceste
(v območju križišč med Železno cesto in Šmartinsko cesto):
– vozišče                                           3 x 3 m
– parkirni pas ali zelenica                      2 x 2,50 m
– kolesarska steza (min)                            2 x 2 m
– pločnik                                           2 x 2 m
– skupaj                                               22 m
Določa se normalni profil Vilharjeve ceste
(na mestu obojestranskega avtobusnega postajališča):
– vozišče                                           4 x 3 m
– avtobusno postajališče                            2 x 3 m
– peron                                          2 x 2,50 m
– kolesarska steza (min)                            2 x 2 m
– pločnik                                           2 x 2 m
– skupaj                                               31 m
Določa se novogradnja križišča vzhodno od objekta B2 v prostorski enoti P2:
– križišče se semaforizira,
– južni krak križišča, interna dovozna cesta, izvoz iz prostorske enote P2, poseben pas za leve in desne zavijalce,
– vzhodni krak križišča, Vilharjeva cesta, pas naravnost, poseben pas za leve zavijalce,
– zahodni krak križišča, Vilharjeva cesta, pas naravnost, kombiniran pas za naravnost in desne zavijalce,
Določa se ukinitev priključka Robbove ulice, ki se slepo zaključi na severni strani Vilharjeve ceste.
Določa se rekonstrukcija križišča z Železno cesto:
– križišče se semaforizira,
– severni krak križišča, Železna cesta, kombinirani pas za naravnost in desno, poseben pas za leve zavijalce,
– južni krak križišča, dovoz do avtobusne postaje, poseben pas za leve in desne zavijalce,
– vzhodni krak križišča, Vilharjeva cesta, kombinirani pas za naravnost in desno, poseben pas za leve zavijalce,
– zahodni krak križišča, Vilharjeva cesta, kombinirani pas za naravnost in desno, poseben pas za leve zavijalce.
Določa se rekonstrukcija križišča z Neubergerjevo ulico:
– križišče se semaforizira,
– severni krak križišča, Neubergerjeva ulica, kombinirani pas za naravnost in desno, poseben pas za leve zavijalce,
– južni krak križišča, dovoz do bencinskega servisa in objekta kontrolnega stolpa, kombinirani pas za vse smeri,
– vzhodni krak križišča, Vilharjeva cesta, kombinirani pas za naravnost in desno, poseben pas za leve zavijalce,
– zahodni krak križišča, Vilharjeva cesta, kombinirani pas za naravnost in desno, poseben pas za leve zavijalce.
Določa se rekonstrukcija križišča s Črtomirovo ulico:
– križišče se semaforizira,
– severni krak križišča, Črtomirova ulica, enosmerna v smeri jug, kombinirani pas za vse smeri,
– južni krak križišča, dovoz do objektov v prostorski enoti P9, kombinirani pas za vse smeri,
– vzhodni krak križišča, Vilharjeva cesta, kombinirani pas za naravnost in desno, poseben pas za leve zavijalce,
– zahodni krak križišča, Vilharjeva cesta, kombinirani pas za naravnost in desno.
Določa se rekonstrukcija križišča z Novakovo ulico:
– križišče se semaforizira,
– severni krak križišča, Novakova ulica, kombinirani pas za vse smeri,
– vzhodni krak križišča, Vilharjeva cesta, kombiniran, pas za naravnost in desno,
– zahodni krak križišča, Vilharjeva cesta, pas naravnost, možnost zavijanja levo.
Določa se rekonstrukcija križišča z Šmartinsko in Topniško cesto:
– križišče se semaforizira,
– severni krak križišča, Topniška cesta, dva pasova naravnost, pas za leve in desne zavijalce,
– južni krak križišča, Šmartinska cesta, dva pasova naravnost, pas za leve in desne zavijalce,
– vzhodni krak križišča, Šmartinska cesta, kombinirani pas naravnost in desno, dva pasova za leve zavijalce,
– zahodni krak križišča, Vilharjeva cesta, dva pasova naravnost, pas za leve in desne zavijalce.
Cestna železnica poteka po severni strani Šmartinske ceste, prečka Topniško cesto in nadaljuje v podvoz po zahodni strani Šmartinske ceste.
Šmartinska cesta se rekonstruira na potezi med od ovinka ob slepem izteku Jenkove ulice, v podvozu pod železnico, preko križišča s Topniško ulico do vključno priključka Kolinske ulice. Rekonstrukcija Šmartinske ulice se določa zaradi spremembe situativnega in niveletnega poteka trase Šmartinske ceste, izgradnje cestne železnice, povečanja števila voznih pasov in pasov za pešce ter kolesarje.
Določa se normalni profil Šmartinske ceste (med Topniško cesto in Kolinsko ulico):
– vozišče                                  5 x 3,50 m
– ločilni pas                              1 x 1,20 m
– kolesarska steza (min)                      2 x 2 m
– pločnik (min)                               2 x 2 m
– zelenica                                    1 x 3 m
– cestna železnica                         1 x 6,80 m
-----------------------------------------------------
– skupaj                                      36,50 m
Določa se normalni profil Šmartinske ceste (podvoz):
– vozišče                                  6 x 3,25 m
– odmik (konstrukcija)                        1 x 3 m
– varovalni odmik                          3 x 0,50 m
– kolesarska steza (vzhod)                 1 x 1,75 m
– pločnik (vzh.)                           1 x 1,60 m
– kolesarska steza (zahod)                    1 x 2 m
– pločnik (zahod)                             1 x 2 m
– cestna železnica                         1 x 6,80 m
– peron cestne železnice                      2 x 3 m
-----------------------------------------------------
– skupaj                                      44,15 m
Določa se rekonstrukcija križišča z Grablovičevo cesto:
– križišče se semaforizira,
– severni krak križišča, Šmartinska cesta, dva pasova naravnost, pas za leve zavijalce,
– južni krak križišča, Šmartinska cesta, dva pasova naravnost, pas za desne zavijalce,
– vzhodni krak križišča, Grablovičeva ulica, dva pasova za leve zavijalce, pas za desne zavijalce.
Cestna železnica poteka po zahodni strani križišča in vanj ne posega.
Določa se ukinitev priključka Šmartinske ceste na mestu sedanjega slepega izteka Jenkove ulice.
Trg OF in Masarykova cesta se rekonstruira na potezi med Dunajsko cesto do ovinka ob slepem izteku Jenkove ulice. Določa se rekonstrukcija Trga OF in Masarykove ulice zaradi spremembe situativnega in niveletnega poteka trase Masarykove ceste, izgradnje cestne železnice, povečanja števila voznih pasov in pasov za pešce ter kolesarje. Na potezi med Dunajsko in Njegoševo cesto se ohranja sedanji južni rob vozišča. Cestišče se širi proti severu. Cestna železnica poteka vzdolž severnega roba vozišča Trga OF in Masarykove ceste. Od Njegoševe do priključka na rekonstruirano Šmartinsko cesto poteka Masarykova po novi trasi.
Določa se normalni profil Trga OF in Masarykove ceste (med Dunajsko in Maistrovo ulico)
– vozišče                             4 x 3,25 m
– ločilni pas zelenica                   1 x 4 m
– zelenica (jug)                         1 x 1 m
– zelenica (lokalno peron)               1 x 4 m
– kolesarska steza (min)                 2 x 2 m
– pločnik (min)                          2 x 2 m
– cestna železnica                    1 x 6,80 m
------------------------------------------------
– skupaj                                 36,80 m
Določa se rekonstrukcija križišča z Miklošičevo ulico:
– križišče se semaforizira,
– severni krak križišča, dovoz do objektov v prostorski enoti P1, kombinarani pas naravnost in desno, pas za leve zavijalce,
– južni krak križišča, Miklošičeva ulica, enosmerna za smer jug, dva pasova naravnost,
– vzhodni krak križišča, Trg OF, dva pasova za naravnost, en kombinirani z desnim zavijalcem, pas za leve zavijalce,
– zahodni krak križišča, Trg OF, dva pasova za naravnost, en kombinirani z desnim zavijalcem, pas za leve zavijalce.
Cestna železnica poteka po zahodni strani križišča in prečka severni krak križišča.
V izteku Kolodvorske ulice je predvidena navezava cestne železnice iz smeri Kolodvorska ulica na Trg OF. Cestna železnica prečka vozišče Trga OF v neposredni bližini načrtovanega prehoda za pešce. Prečkanje cestne železnice se semaforizira.
Določa se rekonstrukcija križišča z Resljevo cesto:
– križišče se semaforizira,
– severni krak križišča, dovoz do objektov v prostorski enoti P6, kombinirani pas za vse smeri,
– južni krak križišča, Resljeva cesta, kombiniran pas za naravnost in desno, pas za leve zavijalce,
– vzhodni krak križišča, Masarykova cesta, dva pasova naravnost, en kombinirani z desnim zavijalcem, pas za leve zavijalce,
– zahodni krak križišča, Masarykova cesta, dva pasova naravnost, en kombiniran z desnim zavijalcem, pas za leve zavijalce.
Cestna železnica prečka severni krak križišča.
Določa se rekonstrukcija križišča z Metelkovo ulico:
– križišče se semaforizira,
– severni krak križišča, dovoz do objektov v prostorskih enotah P6 in P7, kombiniran pas za vse smeri,
– južni krak križišča, Metelkova ulica, kombinirani pas za vse smeri,
– vzhodni krak križišča, Masarykova ulica, dva pasova naravnost, pas za desne zavijalce, pas za leve zavijalce,
– zahodni krak križišča, Masarykova cesta, dva pasova naravnost, pas za leve zavijalce in pas za desne zavijalce.
Cestna železnica prečka severni krak križišča. Cestna železnica prečka severni krak križišča in se odcepi na železniške tire, severno od objekta A7 in B7. Preko severnega kraka križišča se s trase cestne železnice ob Masarykovi predvidi uvoz avtobusa mestnega potniškega prometa na vozišče Masarykove ceste.
Določa se rekonstrukcija križišča z Maistrovo ulico:
– križišče se semaforizira,
– severni krak križišča, prehod za avtobus mestnega potniškega prometa na traso cestne železnice,
– južni krak križišča, Maistrova ulica, enosmerna za smer jug, dva pasova naravnost,
– vzhodni krak križišča, Masarykova ulica, dva pasova naravnost, en kombinirani z desnim zavijalcem, dva pasova za leve zavijalce,
– zahodni krak križišča, Masarykova cesta, dva pasova naravnost, pas za desne zavijalce.
Cestna železnica prečka severni krak križišča. Preko severnega kraka križišča se predvidi uvoz avtobusa mestnega potniškega prometa z vozišča Masarykove ceste na traso cestne železnice.
Določa se rekonstrukcija križišča z Njegoševo cesto:
– križišče se semaforizira,
– južni krak križišča, Njegoševa cesta, enosmerna za smer sever, pas za leve in desne zavijalce,
– vzhodni krak križišča, Masarykova ulica, štirje pasovi naravnost,
– zahodni krak križišča, Masarykova cesta, dva pasova naravnost.
Cestna železnica, ki poteka vzdolž severne strani Masarykove ceste prečka severni krak križišča. Cestna železnica poteka po zahodni strani Njegoševe ceste in prečka Masarykovo cesto. Preko severnega kraka križišča se predvidi uvoz avtobusa mestnega potniškega prometa na traso cestne železnice.
Mirujoči promet
Površine za mirujoči promet se zagotavljajo na prostem in v kleteh načrtovanih objektov. Parkirna mesta na prostem se zagotavljajo v okviru javnih prometnih in privatnih površin.
Za zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest je potrebno upoštevati naslednje normative:
– trgovina 1 PM/30–40 m2 koristne prodajne površine;
– pisarniški prostori 1 PM/30–40 m2 neto površine;
– kino 1 PM 5–10 sedežev, hotel 1 PM/ sobo oziroma 2 postelji;
– gostišča, restavracije 1 PM/8 sedežev;
– stanovanja 1,5 PM /enoto.
Glede na središčno lokacijo v mestu, možno souporabo parkirnih mest (časovno različne aktivnosti), dobro prometno dostopnost in visoko stopnjo javnih prevoznih sredstev se lahko pri dimenzioniranju potrebnega števila parkirnih mest uporabijo ustrezni redukcijski faktorji, pri čemer je treba vsaka odstopanja utemeljiti.
Javna parkirna mesta se zagotavljajo vzdolž Vilharjeve ulice, in sicer severno od objektov A2 in B2 (11 PM), na severni strani avtobusnega postajališča t.i. minutno parkiranje (5 PM), taxi vozila (8 PM) in vzhodno od križišča z Železno ulico (64 PM). Parkirna mesta ob Vilharjevi cesti so namenjena kratkotrajnemu parkiranju.
Javna parkirna mesta ob Vilharjevi cesti so predvidena v parkirni garaži pod objektom B2 ter garaži pod in nad avtobusno postajo. Dovoz do parkirnih mest ob avtobusni postaji je predviden posredno preko objekta B2.
Javna parkirna mesta za potrebe uporabnikov železnice se uredijo na vzhodni strani objekta obstoječe železniške postaje. Ob trasi mestne železnice se ob železniški postaji uredijo parkirna mesta za t. i. minutno parkiranje in taksi vozila.
Parkirna mesta za potrebe objektov se zagotavlja predvsem v kleteh objektov. Za objekte v prostorski enoti P10 je določeno število parkirnih mest predvidenih v okviru funkcionalnega zemljišča objekta na nivoju terena. Glede na namembnost objektov je treba zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za zaposlene oziroma stanovalce in obiskovalce. Zagotoviti je potrebno ustrezno število parkirnih mest za invalide.
Pri načrtovanju priključevanja garaž na javne prometne površine je treba upoštevati sledeče:
– Uvozi oziroma izvozi iz parkirnih objektov morajo biti načrtovani tako, da čim manj ovirajo promet na javnih cestah.
– Znotraj parkirnih objektov morajo biti prometni tokovi vodeni tako, da na mestu uvoza/izvoza ne pride do križanj uvoznih in izvoznih prometnih tokov. Uvozni in izvozni pasovi so praviloma enosmerni.
– Na mestu uvozov moramo izven javne prometne površine zagotoviti zadosten prostor – pas za čakanje vozil. Število in dolžina čakalnih pasov sta odvisna od kapacitete parkirnega objekta, namena uporabe (javni parkirni objekti, zasebni parkirni objekti), kapacitet kontrolnih naprav na mestu uvoza in geometrije pasov na mestu uvoza.
– Na mestu izvoza moramo zagotoviti primerno število izvoznih pasov, katerih število in dolžina je odvisna od podobnih parametrov kot veljajo za uvozne pasove. Pri izvoznih pasovih moramo posebej paziti, da vozila, ki čakajo na izvoz ne ovirajo vozil, ki uvažajo.
Intervencija, dostava
Do vsakega od predvidenih objektov v okviru območja urejanja mora biti zagotovljen dovoz z dostavnimi, intervencijskimi in komunalnimi vozili. Dovozi se zagotovijo preko internih obodnih cest ki potekajo med načrtovanimi objekti in železniškimi tiri. Intervencijske poti morajo dimenzijsko ustrezati veljavnim standardom.
Avtobusna postaja
Avtobusna postaja je locirana na severni strani železniške postaje ob Vilharjevi cesti. Namenjena je primestnemu, medkrajevnemu in mednarodnemu avtobusnemu prometu. Z načrtovano peš rampo in travelatorjem oziroma tekočo klančino v naklonu, ki omogoča uporabo invalidom, so komunikacije potnikov povezane s podzemno postajno dvorano železnice, peroni so prekriti z nadstrešnicami.
Avtobusna postaja je prometno navezana na javne prometne površine preko južnega kraka križišča Vilharjeva – Železna cesta. Znotraj avtobusne postaje je urejen enosmerni prometni režim. V okviru avtobusne postaje bo urejenih za avtobuse. Parkirna mesta so orientirana pod kotom 45 stopinj glede na smer vožnje in so prevozni. Parkirna mesta ob južni strani avtobusne postaje so orientirana vzdolžno glede na smer vožnje.
Mestni avtobusni potniški promet
Na vseh obodnih cestah obravnavanega ureditvenega območje potekajo linije mestnega avtobusnega potniškega prometa. Na ustreznih razdaljah so predvidena postajališča za avtobuse, ki se izvedejo kot samostojna ali v kombinaciji s postajališči cestne železnice, saj je kombinacija avtobusnih postajališč in postajališč mestne železnice tehnični in prometno možna. Lokacije postajališč so razvidne na grafičnih prilogah.
Cestna železnica
Načrtovana cestna železnica poteka po obravnavanem območju vzdolž severnega dela Trga OF in Masarykove ceste. Načrtovani so odcepi na Dunajsko, smer sever in jug, Kolodvorsko, smer jug, prehod na obstoječo državno železnico med objekti v prostorskih enotah P6 in P7 ter odcep na Njegoševo, smer jug.
Prostor dvotirnih prog zavzema širino 6.80 m, na mestih postajališč pa se razširi na 12,80 m. Na območju zazidalnega načrta so načrtovana štiri postajališča – na Trgu OF, na zahodnem delu Masarykove ceste ob Resljevi cesti, na vzhodnem delu Masarykove ceste ob Metelkovi ulici in v podvozu Šmartinske ceste pod železnico. Postajališča mestne železnice so niveletno za 35 cm višja od okoliškega terena in imajo dolžino najmanj 80 m.
Idejna višinska regulacija
Višinska regulacija terena se prilagaja obstoječemu terenu oziroma obstoječim niveletam cest in obstoječih zunanjih površin. Izjemo predstavlja niveleta Masarykove ceste od Njegoševe ceste, pod načrtovanim rekonstruiranim podvozom pod železniškimi tiri, do križišča Šmartinska – Vilharjeva – Topniška. Načrtovana niveleta je glede na sedanje stanje na mestu podvoza globja za ca 2 m. Na mestu podvoza se peš in kolesarska steza vodita denivelirano glede na načrtovano niveleto vozišča.
14. člen
(pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– Vsi objekti znotraj ureditvenega območja morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer: kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno, vročevodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov. Okoli celotnega obravnavanega območja se sklene obroč obstoječih in načrtovanih komunalnih kolektorjev v katerem je potrebno voditi vso potrebno komunalno in energetsko infrastrukturo razen plinovodnih in kanalizacijskih vodov.
– Kolikor ni možno zagotoviti napajanja samo preko komunalnega kolektorja, se izjemoma lahko dogradi še manjkajoče omrežje izven komunalnega kolektorja.
– Vsi komunalni vodi in komunalni kolektor morajo praviloma potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav.
– V primeru, da potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
– Trase komunalnih in energetskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur.
– Gradnja komunalnih naprav in objektov mora potekati usklajeno.
– Dopustne so spremembe tras komunalnega kolektorja, posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.
– Obstoječe komunalne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
Izgradnja komunalne infrastrukture se prilagaja posameznim etapam izgradnje načrtovanih objektov ter rekonstrukcije prometnih površin in sicer najmanj v delu, ki je potreben za napajanje načrtovanih objektov. Dopustne so delne in začasne ureditve, ki pa morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje.
V okviru razširitve podvoza pod železniškimi tiri na Šmartinski cesti, ki bo v delu potekal v obstoječem podvozu, je potrebno najprej zgraditi zahodni del podvoza, kamor se umesti komunalni kolektor z vsemi komunalnimi vodi iz vzhodnega dela in prestavi kanalizacijski zbiralnik.
Glede na veliko gostoto komunalnih vodov na obravnavanem območju je na krajših odsekih možen potek komunalnih vodov v isti trasi samo z vertikalnim odmikom po pogojih posameznih upravljavcev.
Na lokacijah napajalnih točk iz komunalnega kolektorja mora biti omogočen nemoten prehod v kleti objektov in zagotovljen ustrezen prostor za komunalne naprave in notranje razvode do posameznih uporabnikov. Potreben prostor naknadno določijo posamezni upravljavci komunalne infrastrukture.
15. člen
(komunalni kolektor)
Obstoječo mrežo komunalnih kolektorjev se dogradi po Trgu OF in Masarykovi cesti vse od komunalnega kolektorja po Dunajski cesti do Njegoševe ceste, preko podvoza na Šmartinski do obstoječega komunalnega kolektorja na Vilharjevi cesti. Za povezavo komunalnih kolektorjev po Vilharjevi in Masarykovi cesti se v vzhodnem delu Dunajske ceste izvede nov komunalni kolektor tik ob načrtovanih objektih v prostorskih enotah P1, P2 in P12a. Komunalni kolektor po Masarykovi cesti se bo navezoval na načrtovani komunalni kolektor po Njegoševi cesti.
Zaradi prestavitve dela Vilharjeve ceste je potrebno prestaviti zahodni del obstoječega kolektorja po Vilharjevi v novo traso ceste. Na križišču Dunajske in Tivolske ceste se poveže načrtovani kolektor z obstoječim.
V okviru načrtovani podhodov pod Vilharjevo in Trgom OF oziroma Dunajsko cesto se pri prečnem prehodu preko podhoda del vodov vodi v zaščitnih ceveh po stropu, del pa v dnu podhoda. Potrebno je zagotoviti zadostno število, premer in vrsto cevi, ločeno za energetske in TK kable. Vse cevi je potrebno ustrezno pritrditi z upoštevanjem teže kablov. Vzdolžni potek ob podhodu pa se lahko izvede kot del konstrukcije podhoda. V podhodu je vedno potrebno zagotoviti tudi obojestranski vhod v kolektor.
Svetla širina načrtovanega kolektorja je 2,4 m, višina 2 m. Na vseh odcepih in večjih prebojih se kolektor razširi za 2 m in zviša za 0,5 m, nadkritje nad kolektorjem je minimalno 1,5 m. Neposredno iz kolektorja je potrebno zagotoviti vodovodne odcepe za hidrante, ki se jih namesti tik ob kolektorju. V kolektorju je potrebno predvideti zadostno število polic za položitev kablov in vodov. Razporeditev komunalnih vodov ter križanj mora biti izvedena tako, da je omogočeno prosto gibanje po kolektorju. Na celotni mreži kolektorjev so že obstoječe in načrtovane napajalne točke, preko katerih se objekti napajajo z vso komunalno infrastrukturo, ki poteka v kolektorjih.
Trasa in dimenzije kolektorja iz prejšnjega odstavka se lahko smiselno spremenijo na podlagi naslednjih razlogov:
– končna rešitev oblik, dimenzij, kapacitet in programov samih objektov,
– posebnosti v času gradnje – obseg gradbene jame objektov,
– dinamika in terminski plan izgradnje,
– termin in način izgradnje mestne železnice,
– morebitni zapleti pri zagotavljanju zemljišč za gradnjo.
V okviru optimizacije rabe prostora je možen največji odmik od zasnovane trase na območju C2 in C3 med Metelkovo ulico in Njegoševo cesto in sicer v linijo kolesarske steze in hodnika za pešce ob objektih. V takšnem primeru je potrebno preveriti dolžine in možnosti priključevanja neposredno iz kolektorja pri posameznih upravljavcih komunalne infrastrukture.
Kolektor se lahko gradi fazno, in sicer vedno najmanj v obsegu ureditve javne ceste za posamezno fazo in najmanj v obsegu, ki zagotavlja napajanje posameznih prostorskih enot. V primeru fazne gradnje kolektorja je vedno potrebno zagotoviti bodisi začasno, bodisi že končno navezavo z zgrajenim odcepom kolektorja, ki bo omogočila povezavo z obstoječimi komunalnimi vodi.
Začasna priključitev objektov brez izgradnje kolektorja je dopustna samo v prostorski enoti P6 (v kolikor se bo te objekte zgradilo najprej), za prostorsko enoto P9 in že načrtovan objekt v P10.
16. člen
(kanalizacijsko omrežje)
Na obravnavanem območju je zasnovan mešan sistem kanalizacije.
Ureditve po posameznih cestnih odsekih in prostorskih enotah:
C1
– V križišču Dunajska cesta – Tivolska cesta se zgradi kanal DN500 do DN800.
C2
– V južnem voznem pasu Trga OF in Masarykove ceste se od načrtovanega komunalnega kolektorja do Kolodvorske ulice nadomesti obstoječ kanal s kanalom DN400 do DN600 oziroma DN700 do DN900 od Kolodvorske do Metelkove ulice.
– Po Kolodvorski ulici se zgradi ca 300 m kanalizacijskega zbiralnika DN1400 od križišča Kolodvorske ulice in Masarykove ceste do obstoječega zbiralnika v križišču Čufarjeve in Kolodvorske ulice.
– V severnem voznem pasu Trga OF se med Kolodvorsko ulico in Resljevo cesto ter Metelkovo ulico in Kotnikovo ulico, načrtuje kanal za odvajanje padavinskih voda s cestišč, ki se nato priključita južno na mešan kanal.
– Od Metelkove ulice do kanalizacijskega zbiralnika A3 se zgradi kanal DN500 do DN700.
– Za odvajanje padavinskih voda podvoza in dela Njegoševe ceste se zgradi kanal s črpališčem in navezavo na kanalizacijski zbiralnik A3 južno od podvoza.
C3
– Kanalizacijski zbiralnik A3 je potrebno prestaviti zaradi preureditve podhoda. Kota dna kanala se ne sme spreminjati. Prestavitev kanala se izvede v nekoliko dvignjen del za pešce in kolesarje v skrajnem zahodnem delu podhoda, tik ob komunalnem kolektorju. Minimalna kota kolesarske steze v podhodu je 290,4 m n.m.
– Preuredi se tudi vse navezave na zbiralnik A3 v križišču s Topniško, in sicer po Topniški in Šmartinski cesti ter nato DN1200 do novega zbirnega objekta na Vilharjevi od koder se nato zgradi DN1600 do obstoječega zbiralnika A3.
C4
– Zaradi načrtovanih objektov prostorskih enot P2, P5, P10 in P9 je potrebno prestaviti kanalizacijski zbiralnik A4, premera 2100 mm. Načrtuje se prestavitev v dimenziji DN2200 do 2400 v južni pločnik Vilharjeve ceste. Lokalna prestavitev ob načrtovanem objektu SŽ je že obravnavana v PGD projektih. Prečkanje kanalizacijskega zbiralnika A4 s podhodom pod Vilharjevo cesto se izvede s podvrtavanjem.
– Zaradi prestavitve kanalizacijskega zbiralnika A4 je treba izvesti prestavitev kanalizacijskega zbiralnika DN 1800 mm po Železni cesti tako, da bo priključitev izvedena zahodno od podhoda pod Vilharjevo cesto.
– Možne so delne prestavitve v načrtovano traso po posameznih prostorskih enotah z začasnimi navezavami na obstoječ kanalizacijski zbiralnik A4.
– Na skrajnem zahodnem delu se na območju prestavljene Vilharjeve ceste nadomesti kanal DN400 do DN500.
C1
– Na Dunajski cesti se iz Vilharjeve ceste zgradi krajši odsek DN300 do DN400, ki se nato po Dunajski priključi na nov zbirni objekt v točki priključitve prestavljenega zbiralnika A4 na obstoječi zbiralnik. Proti jugu se od te točke zgradi še krajši odsek kanala DN800.
P1 in P12a
– Za odvajanje padavinskih in odpadnih voda, je potrebno med objekti in načrtovanim komunalnim kolektorjem zgraditi sekundarni kanal, ki se navezuje na zbiralnik po Kolodvorski cesti.
P4
– Obstoječ objekt slovenskih železnic bo potrebno priključiti na nov kanal med načrtovanim komunalnim kolektorjem in objekti. Za odvajanje padavinskih voda je potrebno zgraditi kanal v servisni cesti in pod parkirišči. Obstoječi objekti se priključijo na nov kanal. Kanal se nato priključi na kanal v južnem pasu Trga OF v liniji Resljeve ceste.
P6 in P7
– Za odvajanje padavinskih in odpadnih voda je potrebno zgraditi kanal v servisni cesti med načrtovanimi objekti in železniškimi tiri. Načrtovani objekti se priključujejo na omenjeni kanal, ki odvaja padavinske in komunalne odpadne vode do zbiralnika na Kolodvorski ulici.
P8
– Objekti se priključujejo na sekundarni kanal, ki je zgrajen v servisni cesti v prostorski enoti P9.
P9
– Za odvajanje padavinskih in odpadnih voda je potrebno zgraditi kanal v servisni cesti med načrtovanimi objekti in železniškimi tiri. Načrtovani objekti se priključujejo na omenjeni kanal, ki odvaja padavinske in odpadne vode do zbiralnika A4 na Vilharjevi cesti.
P10
– Odvajanje padavinskih in odpadnih voda objekta A10 je že rešeno s projektno dokumentacijo. Objekt se neposredno priključuje na prestavljen kanalizacijski zbiralnik A4.
P5
– Območje se zaradi velikih količin meteorne vode navezuje neposredno na kanalizacijski zbiralnik A4.
P2
– Območje se navezuje na prestavljen sekundarni kanal v Vilharjevi cesti.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04) ter interni pravilnik Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija: TIDD01 – pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega kanalizacijskega sistema.
Pri odvajanju padavinskih voda s cestišč in drugih javnih površin je potrebno upoštevati: Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05). Padavinske vode se navezujejo na mešan kanalizacijski sistem.
Priključitev objektov je možna z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je možen le preko črpališča. Ostale pogoje priključevanja določi upravljavec kanalizacijskega omrežja. Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov. Pred zasipom novozgrajenih kanalov mora biti izvršen preizkus vodotesnosti. Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu z geotehničnimi pogoji. Dimenzije kanalov se določi na podlagi podatkov o obremenitvah v posameznem objektu oziroma prostorski enoti. Tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, strupene, vnetljive ali agresivne snovi, se morajo pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti po uredbah za posamezne dejavnosti.
17. člen
(vodovodno omrežje)
Obravnavano območje se z vodo oskrbuje iz centralnega vodovodnega sistema mesta Ljubljana.
Vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov. Pred zasipom novo zgrajenih vodovodov mora biti izveden tlačni preizkus. Vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji. Obstoječe vodovode, katerim je potekla amortizacijska doba, se obnovi. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki (Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06), Odlok o oskrbi z vodo (Uradni list RS, št. 17/06) ter interni pravilnik javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija: TIDD01 – pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema).
Načrtovani objekti se priključijo na obstoječe in novo vodovodno omrežje. Vodomerne jaške se izvede v objektih ali na funkcionalnem zemljišču posameznega objekta. Priključki so lahko maksimalne dolžine 50 m in ne smejo potekati pod pomembnejšimi prometnicami. Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Vsak lastnik oziroma upravljavec objekta ali dela objekta mora imeti svoj priključek, pri čemer se lahko priključki ločujejo tudi po dejavnostih. Ostale pogoje priključevanja določi upravljavec vodovodnega omrežja
Novogradnje in prestavitve v sklopu izgradnje cest in zagotavljanje potrebnih kapacitet za načrtovane objekte:
C1
– Priključitev iz načrtovanega kolektorja na Trgu OF in Masarykovi cesti na obstoječi NL DN100 v kolektorju na Tivolski cesti.
– V Kolektorju na Dunajski cesti v liniji prestavljene Vilharjeve ceste se preveže vodovod na obstoječi vod, ki se nadaljuje južno do načrtovanega povezovalnega kolektorja ob načrtovanih objektih na vzhodni strani Dunajske ceste. Vodovod sklene obroč z vodom v načrtovanem kolektorju na Masarykovi cesti.
C2
– V celotni Masarykovi cesti se vodi nov vodovod v načrtovanem kolektorju.
– Za ustrezno napajanje območja južno in Masarykove ceste, se v sklopu urejanja ceste zgradi nove sekundarne vodovode, pretežno v trasah obstoječih vodov. Omenjena zamenjava se izvede v celotni dolžini Masarykove ceste, razen med Kolodvorsko in Resljevo ulico, obstoječi vodi se ukinejo. Potrebno je zagotoviti morebitne nove povezave in priključke do obstoječih objektov.
– Na Masarykovi cesti med Kotnikovo in Metelkovo ulico je potrebno upoštevati projektno dokumentacijo PGD/PZI št. 40-182-00-2002, Hidroinženiring, september 2002. V Njegoševi cesti je potrebno upoštevati projektno nalogo št. projekta 2210V, 2888K, JP Vodovod – Kanalizacija, januar 2004. V Maistrovi ulici je potrebno upoštevati projektno dokumentacijo PGD/PZI št. 565/00 KONO, oktober 2000.
– Potrebna je prestavitev priključka za objekt Masarykova 28.
– Navezava na Njegoševo cesto poteka v načrtovanem priključku kolektorja v Njegoševo cesto.
C3
– Komunalni kolektor iz Masarykove preide na Šmartinsko cesto, vodovod se nadaljuje po kolektorju vse do obstoječega vodovoda v obstoječem kolektorju na Vilharjevi cesti.
– Ukine se obstoječi vod v Šmartinski cesti, v delu trase se nato zgradi nov vod do Bolgarske ulice po projektni nalogi št. 2089V, VO-KA, april 2002. Ukine se oba obstoječa vodovoda v vzhodnem delu podvoza vključno s celotnim pripadajočim odsekom do novih prevezav.
– Na južni strani podvoza pod železniškimi tiri je ob kolektorju potrebno zagotoviti prostor za blatnik.
C4
– V kolektorju na Vilharjevi ulici je že obstoječ primarni vodovod. Za napajanje objektov je praviloma potrebno izdelati sekundarni vodovod do priključkov. Neposredno priključevanje je dovoljeno le izjemoma, po navodilu upravljavca.
– V severozahodnem delu križišča Šmartinska – Topniška se v krajšem odseku obnovi obstoječi vod.
– V zahodnem delu Vilharjeve ulice se prestavi obstoječ vodovod v prestavljen odsek kolektorja.
Priključitve načrtovanih objektov so iz načrtovanih napajalnih točk na kolektorju. Kolikor bo zaradi lastniške strukture objektov potrebno zagotoviti večje število priključkov, se izvede dodatne preboje in priključitve neposredno iz kolektorja. Po potrebi se lahko izvede dodatne povezave iz obstoječega ali načrtovanega kolektorja.
Obstoječim objektom v prostorski enoti P4 je potrebno nadomestiti obstoječe priključke iz načrtovanega kolektorja.
V servisni cesti prostorske enote P7 se predvsem za zagotovitev ustreznega hidrantnega omrežja zgradi sekundar med načrtovano kanalizacijo in objekti. Sekundarno omrežje je namenjeno tudi priključevanju objektov. Sekundarni vodovod mora biti ustrezno zaščiten zaradi poteka v bližini železniških tirov.
Objekti v prostorski enoti P9 se priključujejo preko sekundarnega vodovoda izvedenega po obstoječem odcepu kolektorja na Vilharjevi. Med objekti in cesto se izvede sekundarni vodovod oziroma priključki glede na lastniško strukturo objektov in potrebno število priključkov. Priključitev V dela prostorske enote je iz napajalne točke načrtovanega kolektorja na Šmartinski cesti.
Za objekt v prostorski enoti P10, objekt Slovenskih železnic, je že izdelana projektna dokumentacije, v kateri je že načrtovana priključitev na vodovodno omrežje.
18. člen
(plinovodno omrežje)
Splošni pogoji za potek in gradnjo plinovodnega omrežja:
– Pri načrtovanju in priključevanju objektov je treba upoštevati: Pravilnik o načinu ogrevanja na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 131/03 in št. 84/05).
– Priključne plinovode za namen kuhe in druge tehnološke rabe se izvede iz obstoječih in prestavljenih plinovodov po Vilharjevi cesti, Trgu OF, Masarykovi in Šmartinski cesti. Okvirno predvidene priključne plinovode se trasno prilagodi odjemnim lokacijam in jih zaključi s fasadno plinsko omarico in glavno požarno pipo na fasadi objekta.
– Pri načrtovanju načrtovanih objektov in spremljajočih komunalnih vodov je treba upoštevati obstoječe plinovodno omrežje v smislu zaščite plinovodov v primeru večjih izkopov oziroma drugih posegov na obravnavanih prometnih površinah.
– Plinovod se preko podhoda vodi pod stropom.
– Za vse aktivnosti v zvezi z novo gradnjo plinovodnega omrežja, prestavitvami omrežja in priključevanjem objektov bo treba pridobiti Projektne pogoje s strani sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, to je JP Energetika Ljubljana.
– Pri projektnih in izvedbenih rešitvah je treba upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 10 bar (Uradni list RS, št. 26/02) in Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranje plinske napeljave (Energetika, maj 2006).
Potrebno bo izdelati nov priključni plinovod do obstoječega objekta slovenskih železnic od glavnega plinovoda na južni strani Masarykove ceste in ukiniti obstoječ plinovod v trasi načrtovanega zaradi izgradnje komunalnega kolektorja na delu njegove trase.
Zaradi prestavitve dela Vilharjeve ceste je potrebna prestavitev dela glavnega plinovoda DN200 od Dunajske ceste do Železne ulice. Glavni plinovod se prestavi v severni del Vilharjeve ceste. Prav tako je treba zaradi širitve oziroma ureditve Masarykove in Šmartinske ceste prestaviti glavno plinovodno omrežje izven cestišča v nevozne površine.
19. člen
(vročevodno omrežje)
Splošni pogoji za potek in gradnjo vročevodnega omrežja:
– Pri načrtovanju in priključevanju objektov je treba upoštevati: Pravilnik o načinu ogrevanja na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 131/03 in št. 84/05).
– Lokacije vseh priključkov za namen ogrevanja, priprave tople sanitarne vode in hlajenja so na napajalnih točkah iz obstoječega kolektorja in novih kolektorjev, ki se jih zgradi kot predpogoj za izvedbo glavnega vročevodnega omrežja za oskrbo Potniškega centra. Za namen prilagoditve odcepnih mest bližje točkam odjema energije se po potrebi izvede dodatne izhode iz kolektorja. Izhodi iz kolektorjev predstavljajo zgolj glavna odcepna mesta, od katerih bo treba v nadaljnjih aktivnostih izvesti ustrezne priključne vročevode do lokacij toplotnih in/ali hladilnih postaj.
– Trasni poteki, število in dimenzije vročevodnih priključkov bodo v nadaljnjih fazah projektiranja korigirane skladno z dejansko predvideno ureditvijo območja, določitvi priključnih mest (lokacij toplotnih in hladilnih postaj), potrebnih kapacitet na odjemnih mestih.
– Za vse aktivnosti v zvezi z novo gradnjo vročevodnega omrežja, prestavitvami omrežja in priključevanjem objektov bo treba pridobiti Projektne pogoje s strani upravljalca vročevodnega omrežja, to je JP Energetika Ljubljana.
– Pri projektnih in izvedbenih rešitvah je treba upoštevati Tehnične zahteve za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb (Energetika, junij 2005).
– Predvideno je hlajenje vseh objektov na območju Potniške postaje. Način hlajenja se določi v fazah nadaljnjega projektiranja in ob upoštevanju Pravilnika.
– Za način ohlajanja preko vročevodnega sistema je potrebno zagotoviti prostor ustrezne velikosti in primerne nosilnosti. Odvod odpadne toplote iz hladilnih agregatov v okolico je možno izvesti s hladilnimi stolpi ali z izkopom vodnjakov in uporabo podtalnice. Hladilne stolpe je potrebno namestiti na odprtem prostoru, dimenzije in mase hladilnih stolpov ter ostalih potrebnih notranjih instalacij je potrebno upoštevati že v fazi projektiranja objektov. Za ustrezno obratovanje hladilnih stolpov je potrebno zagotoviti ustrezne kapacitete pitne vode in ustrezne moči električne energije. Način odvajanja odpadne toplote preko podtalnice je pred nadaljnjimi fazami projektiranja potrebno preveriti s strani pristojnega ministrstva.
– Pri načrtovanju objekta je potrebno predvideti mesto in način vnosa in namestitve opreme. Potrebno je načrtovati kombinacijo hladilnih postrojev, to je absorpcijskih in električnih hladilnih agregatov.
V obstoječem oziroma prestavljenem komunalnem kolektorju na Vilharjevi se dogradi vročevod premera DN200, od novozgrajenega priključka na glavni vročevod DN700 proti zahodu do križišča z Dunajsko cesto. Vročevod se nato nadaljuje v dimenziji DN250 v južno smer v novozgrajenem kolektorju na V strani Dunajske ceste in nadalje po načrtovanem kolektorju na Trgu OF in Masarykovi cesti in se zaključi v obstoječem črpališču JP Energetika.
Izvede se tudi povezava v dimenziji DN250 predvidenega vročevoda iz dela prostorske enote P1 po načrtovanem kolektorju do obstoječega vročevoda DN250 na zahodni strani križišča Dunajska – Tivolska cesta.
Zaradi načrtovane izgradnje podzemnega parkirišča pod predvideno avtobusno postajo je potrebna prestavitev 100 m obstoječega vročevoda DN700 proti severu. Vročevodni vertikalni jašek premera ca. 8 m in globine ca. 15 m se ohranja, le na nivoju terena se objekt ustrezno preoblikuje. Ukine se vhod v jašek, površino nad njim pa omeji/zaščiti pred javnim prometom. Pri načrtovanju kletne ureditve pod avtobusno postajo se zagotovijo ustrezni odmiki kleti od obstoječega vertikalnega jaška. Predvidi se način gradbene zaščite jaška in prilagodi gradbena dela tako, da jašek v času izvedbe kletne ureditve ne bo poškodovan niti podvržen nevarnosti rušitve cevno izvedenega betonskega vertikalnega jaška z vgrajenimi cevnimi vročevodi 2X DN 700 mm. Na spodnjem nivoju kletne ureditve se uredi nov dostop (vrata) do obstoječega vertikalnega jaška za namen dostopa v jašek in nadzora ter vzdrževanja vročevodnega omrežja. Manipulativni dostop do vročevodnega jaška mora biti zagotovljen s severne strani z Vilharjeve ceste z ustrezno utrjenimi voznimi površinami. Za potrebe vzdrževanja mora biti omogočen dostop z avtodvigalom. Nad vročevodnim jaškom ne sme biti nikakršnih objektov, dodatnih ploščadi, nadstrešnic, parkirnih prostorov itd. Nadkritje nad vročevodnim jaškom se na novo uredi na način ustrezno hidroizolacijsko zaščitenih demontažnih krovnih plošč in na javni površini omejeno in opremljeno s prometnimi ovirami in s tem namenjeno zgolj pohodni površini.
Zgradi se vročevod predvidoma premera DN250 od obstoječega priključka na Metelkovi ulici do kolektorja. Po kolektorju v zahodno smer se nadaljuje v dimenziji DN150 do zahodnega dela PE P6. Proti vzhodu se v kolektorju vodi v dimenziji DN250 do odcepa kolektorja severno od železniške proge, po katerem preide na vzhodno stran Šmartinske ceste, kjer se naveže na obstoječi vročevod. Na južni strani podvoza se ravno tako izvede povezava na obstoječi vročevod. Na Šmartinski cesti je predvidena prestavitev vročevoda in priključni vročevod preko novo urejene Šmartinske ceste.
Vsa prestavitvena in priključitvena dela na vročevodnem omrežju bo možno izvajati zgolj v času izven ogrevalne sezone.
20. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Splošni pogoji za potek in gradnjo elektroenergetskega omrežja:
– Pri postavitvi transformatorske postaje (v nadaljevanju TP) je treba upoštevati zakonska določila. TP se ne sme nahajati v neposredni bližini prostorov, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje. Pri postavitvi TP in vodenju srednjenapetostnih kabelskih tras je treba upoštevati določila Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
– Priključitev predvidenih TP in objektov se izvede po smernicah upravljavca elektroenergetskega omrežja.
– Vse nove trase elektroenergetskih povezav se izvedejo kot kabelske kanalizacije z obbetoniranimi cevmi in vlečnimi jaški ustreznih dimenzij.
Preureditve obstoječega omrežja:
– Zaradi gradnje Šmartinske ceste in podvoza Šmartinske ceste pod železniško progo bo potrebno nadomestiti z novimi vse tangirane kable, ki bodo položeni v novo kabelsko kanalizacijo, ki bo zgrajena po Grablovičevi, Bolgarski in Šmartinski cesti; v novi kolektor in v obstoječo kabelsko kanalizacijo do ograje Kolinske. Od ograje Kolinske do transformatorske postaje bo potrebno zgraditi novo kabelsko kanalizacijo.
– Zaradi gradnje avtobusnega postajališča bo potrebno položiti vse nadomestne kable v nadomestno kabelsko kanalizacijo na trasi Resljeva ulica – Cigaletova ulica.
– Zaradi gradnje podhoda pod Masarykovo cesto bo potrebno položiti vse nadomestne kable na trasi Cigaletova ulica – Slovenska cesta v novi kolektor.
– Ob južni strani Trga OF in Masarykove ceste je obstoječa kabelska kanalizacija. Cevi kabelske kanalizacije so na nekaterih delih trase zelo visoko tik pod asfaltom pločnika, kar onemogoča nižanje terena zaradi lokalnega širjenja cestišča. Zato je potrebno lokalno prestaviti kabelsko kanalizacijo med Resljevo cesto in Kolodvorsko ulico. V ostalih delih je potrebno v primeru širitve ali poglabljanja cestišča kabelsko kanalizacijo ali jaške ustrezno zaščititi ali prestaviti.
– V prestavljen del kolektorja na Vilharjevi cesti se položi nadomestna kabla.
Vzporedno z obstoječo betonsko kabelsko kanalizacijo, ki poteka pod železniškimi tiri, s kabli med TP 065 Masarykova 15 in TP 552 Topniška 43, se zgradi novo kabelsko kanalizacijo. Gradnja ne sme bistveno posegati v same tire oziroma onemogočati železniškega prometa. Gradnja ni potrebna, v kolikor se pred potrebo po omenjeni povezavi, zagotovi povezava po načrtovanem komunalnem kolektorju preko podhoda na Šmartinski.
Za zagotovitev potrebnih moči za napajanje obravnavanega območja je potrebno dograditi manjkajočo kabelsko kanalizacijo na trasi RTP Žale – RP Likozarjeva. V ta namen bo potrebno zgraditi kabelsko kanalizacijo od Črtomirove do Topniške ulice, nato pa ob Ulici Luize Pesjakove, Fabianijevi ulici in ob Belokranjski ulici do obstoječe kabelske kanalizacije, ki je zgrajena v Knobleharjevi ulici.
Projektirani 10 kV kabli bodo na območju Potniškega centra Ljubljana položeni v obstoječo in projektirano kabelsko kanalizacijo in v obstoječ in projektirani komunalni kolektor.
Vse nove in obstoječe TP je potrebno povezati v ustrezno 10kV omrežje. Za vse prevezave v nizkonapetostnem omrežju in za položitev nadomestnih priključnih kablov je potrebno pridobiti soglasja in skleniti pogodbe o služnosti z lastniki zemljišč in objektov.
Obstoječe transformatorske postaje:
– Naslednje transformatorske postaje (TP) na obravnavanem območju ostanejo nespremenjene:
– TP 097 Železniška postaja (1 x 400 kVA)
– TP 356 Postavljalnica SŽ Vilharjeva 18 (dva transformatorja 1 x 250 kVA)
– Naslednje TP na obravnavanem območju se zaradi rušitve objektov porušijo. V kolikor so nanje navezani tudi objekti, ki se ne rušijo je potrebno zagotoviti nemoteno oskrbo le-teh v času gradnje in jih prevezati na nove TP:
– TP 757 PPC Trg OF 5 (1 x 630 kVA),
– TP 065 Masarykova 15 (1 x 630 kVA),
– TP ŽUL Vilharjeva 2 (1 x 630 kVA in 1 x 250 kVA).
– Ker bo zaradi načrtovanega objekta v PE 11 onemogočen dostop do obstoječe TP 198 Gospodarsko razstavišče (2 x 1000 kVA) je potrebno le-to prestaviti, hkrati se jo še razširi na 3 x 1000 kVa za potrebe novih objektov.
Splošne zahteve, ki morajo biti upoštevane pri določitvi lokacije in pri projektiranju gradbenega dela transformatorske postaje:
– Zagotoviti je potrebno čim bolj enostaven transport transformatorjev in ostale opreme do transformatorske postaje.
– Zagotoviti je potrebno neoviran dostop osebja distributivnega podjetja v TP zaradi kontrole, preklopov, vzdrževanja in nujnih posegov. Dostop naj bo zagotovljen brez uporabe elektronskih kartic.
– Zagotoviti je potrebno enostaven dovod kablov do transformatorske postaje.
– Zagotoviti je potrebno ustrezno velikost transformatorskih prostorov.
– Pri načrtovanju je potrebno upoštevati navodila in tehnične predpise distributivnega podjetja.
– Pri izbiri lokacije za transformatorsko postajo ter trase za priključni 10 kV kabel je potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, 70/96).
– Posamezna TP mora imeti, poleg transformatorjev za potrebe večjih porabnikov, ki bodo imeli meritve na visokonapetostni strani, še prostor za distribucijski transformator, ki bo napajal manjše porabnike, ki bodo imeli meritve na nizkonapetostni strani.
– Kolikor se nadaljnjih fazah projektiranja ugotovi, da je bolj smotrna druga lokacija od predlagane v grafičnem delu ZN, se TP lahko locira kamorkoli znotraj gabaritov načrtovanih objektov posamezne PE. Ravno tako se lahko po potrebi zmanjša ali zveča število TP. Pri čemer je potrebno upoštevati navodila distributerja ter načrtovane napajalne točke iz kolektorjev.
Načrtovane transformatorske postaje:
P1
Načrtovani sta dve novi transformatorski postaji in sicer: TP 1 – 01, moči 2x630kVA z zagotovitvijo možnosti povečave na 2x1000kVA in TP 2 – 01, 2x1000 kVA z zagotovitvijo možnosti povečave na 2x1600 kVA.
P2
Načrtovani sta dve novi transformatorski postaji, in sicer: TP 1 – 02 in TP 2 – 02, obe moči 2 x 1000 kVA.
P12a
Načrtovana je nova transformatorska postaja TP P.D. moči 3 x 1000 kVA.
P6
Načrtovana je nova transformatorska postaja TP 03 moči 2 x 630 kVA. z zagotovitvijo možnosti povečave na 2 x 1000 kVA.
P7
Načrtovane so tri nove transformatorske postaje, in sicer: TP 1 – 04, moči 1 x 1000 kVA ter TP 2 – 04 in TP 3 – 04, obe moči 2 x 630 kVA z zagotovitvijo možnosti povečave na 2 x 1000 kVA.
P9
Načrtovani sta dve novi transformatorski postaji in sicer TP 1 – 05, moči 2 x 1000 kVA in TP 2 – 05, moči 2 x 1000 kVA.
P5
Načrtovana je nova transformatorska postaja TP A.P., moči 2 x 630 kVA.
P10
Za objekt A10 je že po izdelani projektni dokumentaciji načrtovana TP SŽ – Digital galery, moči 3 x 1000 kVA.
P11
Načrtovani sta dve transformatorski postaji in sicer: nova transformatorska postaja ter nadomestna transformatorska postaja TP 1 – G.R., moči 3 x 1000 kVA, ki bo nadomestila obstoječo transformatorsko postajo TP 198 Gospodarsko razstavišče in zagotovila potrebno moč za nove objekte in TP G.R.1, moči 1 x 630 kVA z zagotovitvijo možnosti povečave na 1 x 1000 kVA.
Posegi na visokonapetostnem omrežju:
– Visokonapetostni 110 kV kabel v Šmartinski cesti ne sme biti poškodovan ali ogrožen z izvajanjem gradbenih del. Vsa gradbena dela v bližini kabla je potrebno izvajati ob stalnem nadzoru predstavnika Elektro Ljubljane. Izkope v bližini kabla je potrebno izvajati ročno. Pred kakršnim koli posegom v obstoječ podvoz na Šmartinski cesti je potrebno prestaviti omenjeni kabel v novo kabelsko kanalizacijo.
– Skozi osrednji del podvoza na Šmartinski cesti je potrebno zgraditi kabelsko kanalizacijo v katero bo položen nadomestni 110 kV kabel. To kabelsko kanalizacijo je potrebno zgraditi od obstoječega križišča Masarykove in Šmartinske ceste, ter na drugi strani podvoza preko Šmartinske ceste v park v smeri Kolinske ulice. Na obeh koncih se izvede večja kabelska jaška notranjih dimenzij 5,50 x 2,50 x 1,80 m, kjer bosta spojena obstoječi in nadomestni 110 kV kabel, na trasi se zgradi še dva vmesna jaška.
V primeru večjih potreb po naročeni moči posameznih objektov bo potrebno naročiti in izdelati novelacijo Elaborata št. 06/05, izdelovalec Elektro Ljubljana, d.d., ter si na podlagi le-tega pridobiti pozitivno mnenje.
21. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
Vse obstoječe telekomunikacijske povezave preko Trga OF in Masarykove ceste se priključi na projektiran komunalni kolektor.
Na Vilharjevi cesti se obstoječi kabli, ki potekajo po delu opuščenega kolektorja, prestavijo v projektirani kolektor. V celotni dolžini Vilharjeve ceste se na južni strani ob gradnji kanalizacijskega zbiralnika A4 ukine obstoječo kabelsko kanalizacijo. Vse nadomestne povezave se izvede v obstoječem kolektorju. Dogradi se manjkajoče odseke kabelske kanalizacije do kolektorja.
Priklop posameznih območij oziroma objektov se na TK omrežje predvidi preko navezave na komunalni kolektor. Razvod TK kablov se izvede po posameznem podkletenem delu po kabelskih policah garaže.
Navezave posameznih prostorskih enot na telekomunikacijsko omrežje:
– Za območje prostorskih enot P1, P2 in P12A se zgradi nova telefonska centrala, locirana v pritličju z ločenim vhodom in minimalnimi sanitarijami.
– Prostorske enote P6, P7, P8 in P9 se priklopijo na obstoječo telefonsko centralo na Metelkovi ulici. Povezave posameznih sklopov zazidave na obstoječe TK omrežje se izvede preko projektiranega komunalnega kolektorja ter povezav obstoječe TK kabelske kanalizacije, ki poteka po Masarykovi cesti.
– Prostorski enoti P5 in P10 se priklopita na obstoječo telefonsko centralo Zupančičeva jama. Objekti se priklopijo na obstoječe TK omrežje preko obstoječe kabelske kanalizacije in komunalnega kolektora na Vilharjevi cesti.
Zaradi gradnje nove avtobusne postaje na Vilharjevi cesti bo potrebno obstoječi optični kabel obstoječe avtobusne postaje podaljšati do nove avtobusne postaje. Novi optični kabel bo položen v novi kolektor do prostorske enote P5.
22. člen
(javna razsvetljava in semaforizacija)
Splošni pogoji za potek in gradnjo javne razsvetljave in semaforizacije:
– Vse javne vozne, parkirne, pohodne in manipulativne površine je treba opremiti z javno razsvetljavo. Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
– Za izvedbo javne razsvetljave se uporabijo tipski in odobreni elementi, kar omogoča enostavno vzdrževanje. Razsvetljava mora ustrezati zahtevam podanim v priporočilih SDR PR 5/2 ter smernicam glede varovanja okolja v smislu preprečevanja vsiljene svetlobe.
– Omrežje javne razsvetljave bo priključeno na obstoječe omrežje javne razsvetljave, energetsko pa se bo napajalo iz načrtovanih TP na obravnavanem območju. Javna razsvetljava bo izvedena s podzemno kabelsko kanalizacijo, vlečnimi in priključnimi jaški ter svetilkami.
– Vsa križišča bodo semaforizirana.
Zaradi potreb po povezavi sistemov javne razsvetljave se v načrtovani in obstoječi komunalni kolektor obravnavanega območja namesti kable javne razsvetljave.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO
NARAVNIH DOBRIN
23. člen
(varstvo okolja)
Varstvo tal in vode
Dosledno je potrebno upoštevati Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04 in 7/06, v nadaljevanju Uredba).
Glede na dejstvo, da obravnavano območje leži v širšem vodovarstvenem območju z oznako VVO III, je potrebno za vse posamezne posege, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda, na podlagi 150. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) in v skladu z določili Uredbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pridobiti vodno soglasje.
Objekte ali naprave v širšem vodovarstvenem območju je potrebno graditi nad srednjo gladino podzemne vode. Izjemoma je dovoljena gradnja, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kakor 10 odstotkov. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje.
V času gradnje je potrebno upoštevati naslednje ukrepe:
– Material za nasipanje terena mora biti inerten oziroma brez škodljivih primesi.
– Za začasne prometne in deponijske površine se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna in utrjena.
– Gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in vode zaradi izlitja goriva ali olja, popravila ali točenje goriva v gradbene stroje pa se mora izvajati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih delovnih prostorih.
– Izvajalec del je dolžan z nevarnimi kemikalijami in nevarnimi odpadki na gradbišču ravnati v skladu z veljavnimi predpisi in preprečiti škodljive vplive na tla, vode in okolje nasploh. Zagotovljeno mora biti ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje teh snovi, z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi, prostor pa mora biti tudi zaščiten pred atmosferskimi vplivi. Izvajalec del mora med drugim zagotoviti, da so na območju gradbišča skladiščene najmanjše možne količine pri gradnji uporabljanih nevarnih kemikalij in sicer čim krajši čas. Za skladiščenje nevarnih kemikalij naj se uporablja originalna embalaža, posode za skladiščenje pa morajo biti zaprte in ustrezno označene (oznaka nevarnosti).
– Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali v kanalizacijo.
– Predvidijo se nujni ukrepi za odstranitev in začasno ali trajno odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi. Nevarni materiali lahko nastanejo pri nezgodah na tehnoloških površinah (na primer razlitje pogonskega goriva). Onesnaženi material (onesnažena tla ali druge odpadke) je potrebno preiskati skladno z določili Pravilnika o ravnanju z odpadki z namenom, da se opredeli pravilni način odstranitve. Preiskavo izvede ustrezna strokovna institucija, pooblaščena s strani Ministrstva za okolje in prostor.
– Predvidijo se nujni ukrepi za odstranitev in začasno ali trajno odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi. Nevarni materiali lahko nastanejo pri nezgodah na tehnoloških površinah (na primer razlitje pogonskega goriva). Onesnaženi material (onesnažena tla ali druge odpadke) je potrebno preiskati skladno z določili Pravilnika o ravnanju z odpadki z namenom, da se opredeli pravilni način odstranitve. Preiskavo izvede ustrezna strokovna institucija, pooblaščena s strani Ministrstva za okolje in prostor.
– Z gradbenimi odpadki je potrebno ravnati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03, 41/04, 50/04 (62/04 – popr.) in Pravilnikom o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00, 41/04, 43/04).
V času uporabe in obratovanja objektov je potrebno upoštevati naslednje ukrepe:
– Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali v kanalizacijo.
– Tehnološke vode se pričakujejo predvsem iz nadomestnega poslovno servisnega objekta, ki je predviden ob Vilharjevi cesti med podhodom in centralno postavljalnico. Potrebno jih je predhodno prečistiti in odvajati v kanalizacijo.
Varstvo zraka
Ureditveno območje skladno s Sklepom o določitvi in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/03), spada v območje SI L, ki je uvrščeno v II. stopnjo onesnaženosti.
V času gradnje je potrebno iz transportnih in gradbenih površin preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu.
Varstvo pred hrupom
Območje zazidalnega načrta za območje Potniškega centra Ljubljana se nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom (Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96, 59/02 – ZJZ, 41/04 – ZVO-1).
V času gradnje in uporabe objektov je potrebno zagotoviti pasivno zaščito pred hrupom, ki presega dovoljeno raven.
Elektromagnetno sevanje
Obravnavano območje se po Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) uvršča v območje z II. stopnjo varstva pred sevanjem.
Transformatorske postaje in drugi viri elektromagnetnega sevanja morajo biti nameščene v čimvečji oddaljenosti od prostorov, v katerih se zadržujejo ljudje (tako osebje, kot tudi obiskovalci). Investitor mora pri načrtovanju novih transformatorskih postaj izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene in hkrati omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja.
Odstranjevanje odpadkov
Investitorji so dolžni ravnati z odpadki, ki nastanejo v času gradnje in obratovanja objektov, v skladu s Pravilnikom o o ravnanju z odpadki.
V času priprav na gradnjo (vključene so tudi rušitve) in izvajanju gradnje, je za različne posege v ureditvenem območju pričakovati različne odpadke, zato je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za določen poseg potrebno izdelatu načrt ravnanja z gradbenimi odpadki in po potrebi tudi načrt rušenja.
Zbirna mesta za komunalne odpadke je potrebno locirati v objekte.
24. člen
(varstvo kulturne dediščine)
V območju zazidalnega načrta se nahajajo območja in objekti, pri katerih so dopustni le posegi, katerih cilj je vzdrževanje in prenova objektov, oziroma vzpostavitev originalnega stanja:
1. Gospodarsko razstavišče
Na področju Gospodarskega razstavišča morajo biti vsi posegi skladni z njegovo kulturnozgodovinsko, urbanistični in arhitekturno vrednostjo.
2. Pokopališče Navje
Ureditveno območje PCL-ja ne posega v območje Navja. Pokopališče ostaja v današnji obliki in velikosti.
3. Poslopje glavne železniške postaje
4. Vodna zbirnika
Vodna zbirnika se prestavi na novo lokacijo.
5. Del območja, ki je razglašeno za arheološki spomenik
Pred začetkom zemeljskih del je potrebno obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine zaradi arheološkega nadzora. Pred pričetkom del je potrebno območje arheološko raziskati.
6. Neubergerjeva vila
Zaradi razširitve Vilharjeve se dovoljuje odvzem dela pripadajoče parcele v ta namen.
7. Paviljon na Dunajski 8 in Žabkarjeva tovarna
Zaradi poteka nove trase Vilharjeve se dovoli odstranitev Paviljona na Dunajski 8 in Žabkarjeve tovarne.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
25. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami)
Poplavna ogroženost in meteorne vode
Območje predvidenih ureditev po Oceni ogroženosti MOL zaradi poplav ne spada v poplavno ogrožena območja.
Meteorna voda se po programski rešitvi JP Vodovod – Kanalizacija odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.
Potresna ogroženost
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, pri čemer je potrebno upoštevati ojačitev prve plošče objektov.
Vsa zaklonišča oziroma zaklonilna mesta, ki se bodo izgubila s predvidenimi rušitvami, se morajo nadomestiti v novih objektih.
Intervencijske poti in površine
Cestno omrežje znotraj ureditvenega območja predstavlja tudi izvedbo intervencijskih poti. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
Varstvo pred požarom (hidrantno omrežje)
Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi gradnje novih objektov ne sme poslabšati.
Upoštevati je potrebno prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, da bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Zahteve po požarni vodi se opredeli v požarni študiji, ki je sestavni del projektne dokumentacije. Zagotavljanje požarne vode je omejeno s kapacitetami vodooskrbnega omrežja, zato je potrebno za večje objekte poleg hidrantnega omrežja načrtovati tudi požarne bazene. Hidranti na javnem vodovodnem omrežju morajo biti na medsebojni oddaljenosti ca. 80 m in minimalno 5 m od objektov. Kolikor med objekti ni ustreznih površin, kjer bi se izvedlo javno vodovodno omrežje (kleti, privatne površine) je potrebno zgraditi interno hidrantno omrežje.
Intervencijske poti in pozicije hidrantov so razvidne iz grafične karte: » 3.6 Načrt intervencijskih poti«.
VII. NAČRT PARCELACIJE
26. člen
(načrt parcelacije)
Parcelacija zemljišča je določena na kartah: »2.2 Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel na geodetskem načrtu« in »2.3 Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel na katastrskem načrtu«.
Ureditveno območje sestavljajo parcele:
P1            13.853 m2
P2            18.857 m2
P3a            3.305 m2
P3b            1.273 m2
P4             7.205 m2
P5            11.192 m2
P6            10.034 m2
P7            16.720 m2
P8             6.733 m2
P9            11.192 m2
P10           15.385 m2
P11           25.058 m2
P12a          28.067 m2
P12b          80.912 m2
P13            5.256 m2
P14            3.626 m2
C1            22.979 m2
C2            42.675 m2
C3            17.614 m2
C4            22.831 m2
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka.
27. člen
(javno dobro)
Kot javno dobro se obravnavajo zemljišča, ki jih razmejuje regulacijska linija.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE ZAZIDALNEGA NAČRTA
28. člen
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
Posegi znotraj ureditvenega območja se lahko izvajajo etapno po posameznih prostorskih enotah ali njihovih delih, če gre za funkcionalne ali gradbeno-tehnično zaključene celote.
Načrtovane ureditve omogočajo naknadno poglabljanje tirnega omrežja.
V prostorski enoti P2 je objekt železniške infrastrukture (probnica), ki se v prvi fazi gradnje ohranja in do dogovora o prestavitvi (med investitorjem in HSŽ oziroma AŽP) smiselno vključi v predvideno novogradnjo.
29. člen
(drugi pogoji in zahteve za izvajanje zazidalnega načrta)
V času gradnje je treba zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini.
Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve, ne bo posegala na zemljišča zunaj ureditvenega območja.
Investitor mora sodelovati pri izvedbi tiste javne infrastrukture, ki je potrebna za realizacijo objektov v ureditvenem območju v skladu s programom opremljanja zemljišča.
Investitorji morajo v času gradnje zagotoviti nemoteno delovanje sosednjih objektov.
Investitorji so sočasno z izgradnjo objektov dolžni zagotoviti gradnjo oziroma prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno delovanje obstoječih objektov v času med in po gradnji.
Najprimernejše strokovno ustrezne arhitekturne rešitve za predvidene objekte in površine v prostorskih enotah P6, P7, P9 in P11 se pridobijo z javnim natečajem.
Za predvidene objekte in površine v prostorskih enotah P1, P2, P3a, P3b, P5 in P12a se pridobivanje najprimernejših strokovno ustreznih arhitekturnih rešitev določi v urbanistični pogodbi, v kateri bodo opredeljene medsebojne obveznosti v okviru javno – zasebnega partnerstva.
IX. KONČNE DOLOČBE
30. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka PP (potniška postaja) (Uradni list SRS, št. 18/84 in št. 27/84) in določila naslednjih odlokov, ki se nanašajo na ureditveno območje iz tega odloka:
– Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B1 Bežigrad – zahod (Uradni list RS, št. 27/92) v delih, ki se nanašajo na del območja urejanja BS1/1,
– Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B2 Bežigrad – vzhod (Uradni list SRS, št. 27/87, 15/89, Uradni list RS, št. 27/92) v delih, ki se nanašajo na dele območij urejanja BO2/1, BR2/1, BS2/1, BS2/2, CO4/2,
– Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja v občini Ljubljana Center (Uradni list RS, št. 35/92) v delih, ki se nanašajo na dele območij urejanja CO2/3, CO5/1, CO5/20, CO6/1, CS6/2 in CT4/1,
– Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja CO5/2 Plinarna, CO5/3 Zdravstveni dom in CO5/4 Vojašnica 4. julija (Metelkova) (Uradni list RS, št. 72/98, 41/02),
– Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja v delu prostorske celote C2 – Ožje mestno središče (Uradni list RS, št. 49/95) v delih, ki se nanašajo na dela območij urejanja BO2/1, CO2/2,
– Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B3 Savsko naselje (Uradni list SRS, št. 27/87, 15/89, Uradni list RS, št. 27/92,63/99) v delih, ki se nanašajo na del območja urejanja BS3/1,
– Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M1 Zelena jama – Nove Jarše (Uradni list SRS, št. 3/88, Uradni list RS, št. 2/91, 56/92, 49/95, 66/95, 40/97, 63/99) v delih, ki se nanašajo na del območja urejanja MT1/1-1,
– Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za del prostorske celote C6 Vodmat (Klinični center – sever, Medicinska fakulteta) (Uradni list RS, št. 74/99) v delih, ki se nanašajo na del območja urejanja CI6/9.
31. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelek za urbanizem,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Center in Bežigrad,
– četrtnih skupnostih Center in Bežigrad.
32. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3508-4/2005-6
Ljubljana, dne 18. septembra 2006
Županja
Mestne občine Ljubljana
Danica Simšič l.r.