Uradni list

Številka 107
Uradni list RS, št. 107/2006 z dne 17. 10. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 107/2006 z dne 17. 10. 2006

Kazalo

4597. Odlok o lokacijskem načrtu Industrijsko-poslovne cone Podskrajnik – II, stran 10912.

Na podlagi 23. in 72. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 08/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1), 18. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 03/00) in Programa priprave za občinski lokacijski načrt »Industrijsko-poslovna cona Podskrajnik – II« (Uradni list RS, št. 02/06) je Občinski svet Občine Cerknica na 19. redni seji dne 5. 10. 2006 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu Industrijsko-poslovne cone Podskrajnik – II
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se, v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 100/04), sprejme občinski lokacijski načrt Industrijsko-poslovne cone Podskrajnik – II (v nadaljnjem besedilu lokacijski načrt), ki ga je izdelalo podjetje RRD, Regijska razvojna družba d.o.o., Ljubljanska 76, 1230 Domžale, št. proj. 13/06 v juniju 2006. Skladno odločbi MOP RS, št. 35409-86/2005-JL z dne 15. 2. 2006 v postopku priprave lokacijskega načrta ni potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje.
2. člen
(vsebina lokacijskega načrta)
Lokacijski načrt vsebuje besedilo in kartografski del.
(A)     Besedilo obsega:
I.      Splošne določbe
II.     Opis območja:
        – opis prostorske ureditve
        – ureditveno območje
III.    Umestitev prostorske ureditve
        – opis vplivov in povezav s sosednjimi območji
        – namembnost območja lokacijskega načrta
        – opis rešitev načrtovanih objektov in površin
IV.     Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
        – usmeritve za urbanistično oblikovanje
        – usmeritve za arhitektonsko oblikovanje
        – usmeritve za krajinsko oblikovanje
V.      Zasnova gospodarske infrastrukture
        – prometno priključevanje območja
        – prometno urejanje znotraj območja
        – splošna merila in pogoji komunalnega urejanja
        – odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda
        – oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje
        – oskrba s plinom
        – oskrba z električno energijo
        – telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez
        – ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje
VI.     Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanja narave, varstvo
        kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
        – tla
        – ukrepi za zaščito voda
        – varovanje naravnih vrednot
        – varovanje kulturne dediščine
        – varstvo pred hrupom
        – varstvo zraka
VII.    Rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi
        nesrečami
        – varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred
        požarom
VIII.   Etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje lokacijskega načrta
        – etapnost izvedbe
        – obveznosti v času gradnje
        – razmejitev financiranja prostorske ureditve
        – dovoljena odstopanja
IX.     Posegi izven območja lokacijskega načrta
        – komunalna in energetska infrastruktura
X.      Seznam prilog k lokacijskemu načrtu
XI.     Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
        lokacijskega načrta
XII.    Končne določbe
 
    (B) Kartografski del vsebuje:
1.    NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA, ki ga sestavljajo načrti:
1/1   Izsek iz kartografskega dela dolgoročnega plana                M 1:5000
1/2   Programska zasnova območja Podskrajnik – II                    M 1:2000
1/3   Kopija načrta parcel                                           M 1:2000
1/4   Geodetski načrt                                                 M 1:500
1/5   Lega prostorske ureditve v širšem območju (ortofoto)           M 1:2000
 
2.    NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA Z NAČRTOM PARCELACIJE, ki ga
      sestavljajo
      načrti:
2/1   Ureditveno območje s prikazom površin načrtovanih
      trajnih in začasnih objektov                                   M 1:1000
2/2   Grafični prikaz vplivnega območja na posameznih parcelah       M 1:1000
2/3   Ureditveno območje z mejo in lego v širšem
      območju (pregledna topografska karta)                          M 1:2000
2/4   Načrt parcelacije in etapnost izvedbe                          M 1:1000
 
3.    NAČRT UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR, ki ga
      sestavljajo načrti:
3/1   Razporeditev javnih in skupnih površin z njihovo
      funkcionalno in oblikovno zasnovo                              M 1:1000
3/2   Lega objektov na zemljiščih, tehnični pogoji in
      usmeritve za projektiranje, regulacijski elementi in
      lege objektov na zemljišču                                     M 1:1000
3/3   Vplivi načrtovane prostorske ureditve na urbane in
      krajinske strukture in povezave s sosednjimi območji           M 1:2000
3/4   Zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture             M 1:1000
3/5   Situacija komunalnih vodov                                     M 1:1000
3/6   Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje
      narave ter trajnostno rabo naravnih dobrin                     M 1:2000
II. OPIS OBMOČJA
3. člen
(opis prostorske ureditve)
Z lokacijskim načrtom se določajo merila in pogoji za prostorske ureditve oziroma gradnje v območju industrijsko-poslovne cone Podskrajnik – II.
Območje se nahaja med obstoječo regionalno cesto, ki povezuje Cerknico z avtocesto Koper–Ljubljana, novonačrtovano obvoznico na jugu ter obkroža že deloma realizirano (gospodarska javna infrastruktura) industrijsko-poslovno cono. Sestavljeno je iz troje funkcionalnih celot, ki bodo, upoštevajoč izgradnjo obvoznice, in po zaključku eksploatacije kamnoloma tudi s sanacijo spremenjeno njegovo namembnost, predstavljale sodobno urejeno industrijsko poslovno cono.
4. člen
(ureditveno območje)
Ureditveno območje lokacijskega načrta s svojimi tremi funkcionalnimi celota mi (FC1, FC2 in FC3) obsega sledeče parcelne številke in dele parcelnih številk 366/2, 366/4, 366/5 k.o. Dolenja vas ter parc. št. 2590/4, 2590/63 in 2590/64 k.o. Cerknica.
Površina novonačrtovanih ureditev območja industrijsko-poslovne cone Podskrajnik – II znaša 12,3985 ha.
III. UMESTITEV PROSTORSKE UREDITVE
5. člen
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Načrtovana prostorska ureditev je vpeta v do sedaj še nepozidano krajino gozdnih pobočij ob kamnolomu in pričeti prvi fazi cone, njena realizacija se navezuje na že realiziran in infrastrukturno opremljen plato cone in se prilagaja obstoječim in načrtovanim robnim ureditvam.
Izven ureditvenega območja lokacijskega načrta, opredeljenega v predhodnem členu tega odloka, se s tem odlokom ureja tudi območja pripadajočih nujno potrebnih delov obvoznice, priključkov na obstoječe infrastrukture ter novogradenj komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture in navezave na obstoječe prometnice. Za zagotovitev komunalne opremljenosti cone je potrebno območje urejanja priključiti na komunalno infrastrukturo, ki se nahaja tudi izven ureditvenega območja. Poteki teh priključkov so določeni v grafičnem delu lokacijskega načrta. Poleg teh zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja lokacijskega načrta možno vključiti še dodatne parcelne številke v kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije komunalne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže to za potrebno.
6. člen
(namembnost območja lokacijskega načrta)
Ureditveno območje lokacijskega načrta je namenjeno izgradnji proizvodno-poslovne cone s poudarkom na formiranju storitvenih, trgovskih, gostinskih, poslovnih, obrtnih, skladiščnih in okolju prijaznih proizvodnih dejavnosti ter površinam namenjenih parkiranju. Dovoljene so le dejavnosti za katere v skladu z Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje oziroma ustrezno uredbo, ki bi eventuelno nadomestila to uredbo, ni obvezna presoja vplivov na okolje.
Lokacija je namenjena razvoju oziroma širitvi poslovno proizvodnih in skladiščnih dejavnosti že pričetega dela cone, ki bo služil s svojo trgovsko in proizvodno dejavnostjo tudi prebivalcem širšega zaledja tega dela regije. To daje območju urejanja še poseben poudarek atraktivnosti.
7. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Umestitev načrtovane cone sledi planskim usmeritvam. Izhaja iz prevladujoče funkcije območja in se prilagaja uporabnikom prostora. Ureditveno območje se deli na več funkcionalnih celot in sicer na troje funkcionalnih celot s prevladujočo poudarjeno stavbno strukturo (FC1, FC2 in FC3) in na funkcionalno celoto pretežno prometne infrastrukture (FCI). Podrobnejša delitev je opredeljena v nadaljevanju.
(1) FC1, funkcionalna celota na vzhodu območja leži neposredno ob regionalni cesti R212 na severovzhodu in obstoječim kamnolomom na jugozahodu. Funkcionalna celota FC1 se z zbirno cesto D, ki predstavlja podaljšek prečne ceste III., na severozahodu navezuje na obstoječi plato cone Stara vojašnica, na jugovzhodu pa na obstoječo cono Podskrajnik I. Na zbirno cesto D se navezuje dvoje krakov prečnih cest I. in II. Funkcionalna celota vključuje devetnajst novih gradbenih parcel ter v predelu vzdolž obstoječe regionalne ceste in načrtovanega koridorja obvoznice zeleni obcestni pas z vizualno bariero visokoraslega drevja.
(2) FC2, funkcionalna celota na jugozahodu območja leži med novonačrtovano obvoznico na katero se, preko osrednje načrtovanega krožnega križišča tudi prometno navezuje, med obstoječim kamnolomom na zahodu in obstoječim platojem cone v izgradnji na severu na katero je prometno vezana preko dvoje prometnic glavne (A) ter vzporedne (B) zbirne ceste območja. Funkcionalna celota vključuje petnajst novih gradbenih parcel, od katerih nekatere predstavljajo funkcionalno zaokrožitev obstoječih gradbenih parcel znotraj območja, ki se že ureja, večina pa predstavlja novonačrtovane samostojne gradbene parcele. Od načrtovane obvoznice na jugu ta del industrijsko poslovne cone deli pas deloma preoblikovane obstoječe topografije terena, kjer se ohranja oziroma nadomešča obstoječo visokoraslo drevesno vegetacijo.
(3) FC3, funkcionalna celota na severozahodu območja predstavlja zgolj smiselno zaokrožitev obstoječe cone, ki tako funkcionalno zaokroži nekaj svojih sicer že prej načrtovanih gradbenih parcel, ter ob zahodnem robu vzporedne zbirne ceste B pridobi tudi nekaj novih gradbenih parcel. Skupno je v okviru FC3 določenih osem gradbenih parcel.
IV. LOKACIJSKI POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
8. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanje)
(1) Industrijsko poslovna cone Podskrajnik – II leži na topografsko izredno razgibanem terenu, ki pa se ga z izravnavami zemeljskih mas uredi v oblikovno enotne platoje, ki slede, predvsem v jugozahodni funkcionalni celoti FC2 generalni konfiguraciji terena tako, da se ob obeh prečnih cestah I in II izoblikuje troje vzporednih, a višinsko različnih platojev.
Lega v prostoru narekuje varovanje in renaturacijo robnih zelenih vegetacijskih barier predvsem z vzhoda, severa in juga, ki omilijo poglede na območje urejanja, tako z regionalne ceste R212 kot obvoznice.
(2) Tlorisni in vertikalni gabariti stavb
Tlorisni gabariti stavb so v lokacijskem načrtu opredeljeni z maksimalnimi gabariti stavb (z gradbenimi mejami stavb), ki so prikazani v kartografskem delu načrta. Glede na nujnost prilagoditve novooblikovanih zemljiških parcel razpoložljivemu prostoru, v katerega je umeščenih troje funkcionalnih celot, so tudi površine namenjene stavbam različne. Opredeljene so z velikostjo posamezne gradbene parcele (funkcionalne enote), znotraj katere se vselej ohranja robni nepozidani pas širine 8,00 metra. Preostanek je, ob upoštevanju vrste omejitvenih faktorjev (zagotovitev zadostnih površin za mirujoči promet, manipulacijo tovornih in osebnih vozil, peš dostopi, ipd.) namenjen gradnji stavb. Vertikalni gabariti stavb so večinoma omejeni z višino 12,00 m, razen stavb na vedutno neizpostavljenih legah, kjer se dopušča max višina 20,00 m nad koto urejenega terena, znotraj tako oblikovanega volumna je možna izvedba več etaž, pri čemer pa so bruto površine stavb in specifika dejavnosti neposredno vezani z zagotovitvijo zadostnih površin za mirujoči promet zaposlenih in obiskovalcev. Lokacije višjih stavb so opredeljene v kartografskem delu lokacijskega načrta.
(2.1.) V FC1 se severno od zbirne ceste D določa osem oziroma devet stavb (Fe1/1a in Fe1/1b,c ter Fe2 – Fe8), možni maximalni tlorisi so razvidni iz kartografskega dela ter območje namenjeno izgradnji potrebnih infrastrukturnih objektov (Fe1/19). Južno od zbirne ceste D se določa med dvoje prečnih cest postavljenih troje sklopov stavb s skupno desetimi stavbami (Fe1/9 – Fe1/18) z možnimi maximalnimi tlorisi razvidnih iz kartografskega dela.
(2.2.) V FC2 je na troje višinsko različnih platojev formiranih prav tako troje sklopov stavb in sicer od Fe 2/1 do 2/4, od Fe 2/5 do 2/9 in od Fe2/10 do 2/15 z možnimi maximalnimi tlorisi razvidnih iz kartografskega dela. Spodnji plato gradbenih parcel predstavlja zaokrožitev obstoječih gradbenih parcel že začetega dela cone.
(2.3.) V FC3 je določenih več funkcionalnih enot od Fe 3/1 do 3/8, pri čemer večina smiselno zaključuje začet sistem gradnje že infrastrukturno končanega dela cone, z možnimi maximalnimi tlorisi razvidnih iz kartografskega dela.
(3) Ograje, ki razmejujejo posamezne funkcionalne enote oziroma gradbene parcele in so postavljene na parcelno mejo so enotne, tipske iz žičnega pletiva; višina ograj je maksimalno 1,80 m, razen ograj ob meji z godom, ki so višine 2,0 m. Ob ograjah so z notranje strani dovoljene strižene živice iz avtohtonih vrst ter v predelih višinskih interpolacij tudi enotne drevesne vrste.
(4) V funkcionalnih enotah je dovoljena gradnja enostavnih pomožnih objektov za lastne potrebe (le nadstreške in rezervoarje za UNP) ter postavitve ograj, začasnih objektov in urbane opreme v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči oziroma ustreznim predpisom, ki bi eventuelno nadomestil ta pravilnik.
(5) Usklajenost projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z določili lokacijskega načrta v posebnem delu potrdi načrtovalec LN pred izdajo gradbenega dovoljenja.
9. člen
(usmeritve za arhitektonsko oblikovanje)
Odlok določa tudi arhitektonska načela oblikovanja stavb znotraj območja industrijsko poslovne cone Podskrajnik – II. Za stavbe veljajo naslednja skupna določila oblikovanja:
(1) nakloni strešin so načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjo meteorne vode s streh; možne so tudi enokapnice oziroma dvokapnice, vendar morajo imeti venec tako, da dajejo izgled ravne strehe; izbor kritin in barva kritin mora biti načeloma enotna;
(2) možni so poudarki in nadstreški ob glavnih vzhodih ter nadstreških nad nakladalnimi rampami; nadstreški nad glavnimi vhodi lahko segajo tudi preko določenih gradbenih linij in meja;
(3) napušči streh niso dovoljeni; strehe so načeloma skrite za fasadnimi elementi oziroma oblogami fasad;
(4) stavbe so lahko grajene klasično ali montažno;
(5) na gradbenih parcelah je dovoljena gradnja enostavnih pomožnih objektov za lastne potrebe (le nadstreške in rezervoarje za UNP) ter postavitve ograj, začasnih objektov in urbane opreme (določilo 4. odstavka prejšnjega člena) v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (oz. ustreznim predpisom, ki bi eventuelno nadomestil ta pravilnik), če so oblikovno skladni z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe.
10. člen
(usmeritve za krajinsko oblikovanje)
Za območje obravnave se določa nekaj skupnih usmeritev za krajinsko oblikovanje:
(1) Na vseh robnih predelih, predvsem pa ob regionalni cesti R212 in obvoznici, se določa obvezna zasaditev z linijsko avtohtono drevesno vegetacijo (ob regionalni cesti lipa);
(2) V območju višinskih izravnav terena v FC2 se določa obvezna zasaditev z avtohtono vegetacijo podobno sosednjemu gozdu vključno z ureditvijo gozdnega robu;
(3) Ob glavni zbirni cesti A se določa zeleni obcestni koridor z obojestransko zasaditvijo visokorasle linijske drevesne vegetacije;
(4) Prav tako se v okviru vplivnega območja vzdolž obstoječe glavne zbirne ceste se ob gradbenih parcelah določa obcestni koridor (zelenica), ki je namenjen izgradnji javne infrastrukture in se redno vzdržuje.
Določajo se tudi merila in pogoji za oblikovanje okolice stavb, in sicer:
(1) Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Strehe nad pomožnimi objekti morajo biti izvedeni na enak način kot nad osnovno stavbo. Rezervoarji naj bodo po možnosti skriti za zelenjem;
(2) manipulativne in parkirne površine na gradbenih parcelah morajo biti utrjene v proti prašni izvedbi, ustrezno odvodnjavane in z robniki ločene od zelenic;
(3) padavinske vode s streh se ponika v ponikovalnice;
(4) padavinske vode iz utrjenih površin, predhodno očiščene, je speljati v meteorno kanalizacijo;
(5) za ograjevanje parcel v območju cone se uporablja ograje iz žičnega pletiva. Vstopna in uvozna vrata se v takih primerih obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna;
(6) urbana oprema in objekti oziroma predmeti, ki urejajo javne površine morajo biti v območju oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja in infrastrukturnega omrežja. Za posamezne gradbene parcele območja naj se oglaševanje izvaja na osnovi enotnega koncepta. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad stavbami. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 metra nad pohodno površino;
(7) montažni začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi in naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente niso dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru;
(8) javne in poljavne površine ter zelenice znotraj stavbnih karejev oziroma gradbenih parcel je potrebno urejati v skladu s prostorsko-likovnimi značilnostmi prostora. Pohodne površine naj se tlakujejo glede na namen površin;
(9) pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pod poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
V. ZASNOVA GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
11. člen
(prometno priključevanje območja)
Območje industrijsko-poslovne cone Podskrajnik – II se na obstoječi sistem prometnic priključuje posredno preko že realizirane zbirne ceste A obstoječe cone, ki se navezuje na regionalno cesto R212, z novo zbirno cesto D pa se direktno navezuje na obstoječo cono Poskrajnik I. Po izgradnji obvoznice pa se celotna cona naveže še na obvoznico preko osrednjega krožnega križišča, na katerega je priključena s severa glavna zbirna cesta A celotnega kompleksa industrijsko poslovne cone.
12. člen
(prometno urejanje znotraj območja)
Prometno urejanje območja izhaja iz internega koncepta prometne infrastrukture, ki temelji na zagotovitvi kvalitetne pretočnosti in dostopnosti do vseh gradbenih parcel. Prometno hrbtenico območja določa glavna zbirna cesta A, ki napaja celotno območje in povezuje dvoje tranzitnih, robnih prometnih sistemov, območje cone z regionalno cesto R212 preko obstoječega priključka na R212 na severu ter območje cone z obvoznico na jugu. Nanjo se preko troje prečnih cest z oznakami I, II in III navezuje dvoje vzporednih zbirnih cest, zahodno, vzporedno z glavno, vzporedna zbirna cesta B in vzhodno vzporedna zbirna cesta C. Navezava območja Poskrajnik II. in Stara vojašnica z obstoječo cono Poskrajnik I. je določena v podaljšku prečne ceste III. z zbirno cesto D.
Vse prometnice znotraj cone so širine 7,00 m z ustrezno dimenzioniranim obcestnim koridorjem.
Za vse štiri zbirne in tri prečne ceste veljajo naslednja določila:
(1) prometnice morajo biti izvedene v asfaltni izvedbi;
(2) vozne površine so zaključene z dvignjenim robnikom (max višine 15 cm);
(3) uvozi do gradbenih parcel so predvideni v širini 6,0 m (10,0 m) preko pogreznjenih robnikov;
(4) vse povozne površine se odvodnjava v sistem meteorne kanalizacije;
(5) prometnice morajo biti opremljene z vertikalno in horizontalno signalizacijo;
(6) vzdolžni skloni prometnic in radiji v križiščih morajo biti prilagojeni najzahtevnejšim vozilom (vlačilci, kamioni …);
(7) vsi hodniki za pešce so asfaltirani ali kako drugače enotno tlakovani;
(8) vse peš površine namenjene pešcem morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom;
(9) invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce na cestah poglobljene robnike;
(10) vse ostale obcestne javne površine, ki niso namenjene prometu ali hoji morajo biti zatravljene in hortikulturno urejene.
13. člen
(splošna merila in pogoji komunalnega urejanja)
Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in so v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih gospodarskih infrastruktur.
Vse sekundarno razvodno omrežje mora biti medsebojno usklajeno izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
Načrtovana komunalna oprema gradbenih parcel obsega: dovoz, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, plin in telefon.
Vsem gradbenim parcelam je potrebno omogočiti priključke za vse energente.
14. člen
(odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda)
Komunalno opremljanje območja je zagotovljeno in deloma že izvedeno. Glede na kapaciteto območja se določa navezava na obstoječe sisteme, ki se ustrezno rekonstruirajo in dograde.
V območju poslovne cone Podskrajnik – II se komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode odvajajo organizirano v ločenem sistemu.
Interna sanitarna in meteorna kanalizacija na območju morata biti zgrajeni vodotesno.
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu s 92. členom ZV (Uradni list RS, št. 67/02). Tehnološke vode je potrebno pred izpustom v javno kanalizacijo očistiti do takšne mere, da je možno nadaljnje čiščenje na javni čistilni napravi. V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode v skladu z okoljsko zakonodajo.
Padavinske vode s streh stavb se morajo speljati preko peskolovcev v ponikovalnice, iz utrjenih površin pa preko lovilcev olj v ponikovalnice. Ponikovalnice morajo biti pravilno dimenzionirane in locirane na gradbenih parcelah.
Padavinske vode z glavne zbirne ceste in prečne ceste se preko cestnih požiralnikov opremljenih s peskolovi in lovilci olj vodi v meteorne kanale, ki potekajo v javnih površinah (pod prometnicama). Padavinske vode se z utrjenih površin območij FC3 in spodnjega območja FC2 odvede v obstoječo meteorno kanalizacijo. Z zgornjega dela območja FC2 (do dograditve prečne ceste I preko kamnoloma) se meteorne vode začasno odvedejo v obstoječo meteorno kanalizacijo. Po dograditvi meteorne kanalizacije v prečni cesti I se zgornje območje FC2 poveže na nov meteorni kanal.
Padavinske vode se z območja FC1 priključijo na nov meteorni kanal, ki odvaja vodo izven območja industrijske cone. Nanj se priključi po dograditvi še območje kamnoloma in po prevezavi še zgornji del območja FC2.
Območje FC3 in spodnje območje FC2 se priključi na obstoječo sanitarno kanalizacijo v vzporedni zbirni cesti B in prečni cesti II, ki odvajata vodo na obstoječo čistilno napravo, ki se nahaja na zemljišču parc. št. 3600 k.o. Dolenja vas.
Območje FC2 se priključi na sanitarno kanalizacijo na prečni cesti I. Do izgradnje povezovalne kanalizacije po prečni cesti I, preko območja kamnoloma, se sanitarna voda s tega območja začasno odvaja v obstoječo čistilno napravo. Po dograditvi prečne ceste I preko območja kamnoloma se sanitarna kanalizacija v križišču z glavno zbirno cesto A preveže na novo sanitarno kanalizacijo v prečni cesti I, ki odvede sanitarno vodo s tega območja v novo čistilno napravo na območju gradbene parcele Fe1/19.
Območje FC1 se s sanitarnim kanalom poveže na na novo ČN.
15. člen
(oskrba z pitno vodo in hidrantno omrežje)
Za oskrbo s pitno vodo je potrebno upoštevati strategijo vodooskrbe v Občini Cerknica.
Oskrba s pitno vodo se zagotavlja iz javnega vodovodnega omrežja.
Dograditve vodovodnega omrežja je praviloma potrebno zgraditi v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zaprte sisteme.
Poleg odcepov za priključitev posameznih objektov na vodovodno omrežje je predvidena tudi postavitev osmih nadzemnih hidrantov premera fi 100 mm na medsebojni osni razdalji do 80m za zagotavljanje požarne varnosti.
Za vsako stavbo je predviden samostojen hišni vodovodni priključek.
Območje FC3 se napaja iz obstoječega vodovodnega sistema.
Spodnji del območja FC2 se napaja iz obstoječega vodovodnega sistema položenega po prečni cesti II. Zgornji del območja FC2 se napaja iz vodovoda v prečni cesti I. Po dograditvi prečne ceste I na območju kamnoloma se vodovod iz območja FC1 poveže z območjem FC2 v zanko.
Območje FC1 se napaja iz obstoječega vodovoda v zbirni cesti D. Na delu preusmeritve zbirne ceste na križišču s prečno cesto II se del vodovoda ukine in trasira po novi trasi zbirne ceste D.
Novi cevovodi bodo potekali po javnih površinah, tako, da bo omogočen stalen dostop in vzdrževanje cevovodov. Pri prečkanju vodovoda z drugimi komunalnimi vodi ali prometno infrastrukturo bo vodovod izveden v zaščitnih ceveh. Na vsaki gradbeni parceli mora biti lociran zunanji vodomerni jašek.
16. člen
(oskrba s plinom)
V območju industrijsko poslovne cone Podskrajnik – II se določa oskrba objektov z utekočinjenim naftnim plinom (UNP). Zgrajeno bo plinovodno omrežje v koridorjih ob cestnem telesu, skladiščenje plina je določeno v obstoječi coni na zemljišču parcelne številke 3623 k.o. Dolenja vas. Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje bo možna pod pogoji, ki jih določi pooblaščeni upravljavec plinovoda.
Izjemoma pa se dovoljuje ogrevanje prostorov in sanitarne vode z drugimi obnovljivimi okolju prijaznimi viri energije, ki ne smejo čezmerno obremenjevati okolja, investitor pa mora ves čas obratovanja zagotavljati obratovalni monitoring.
17. člen
(oskrba z električno energijo)
Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Objekte je potrebno priključiti na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije ter v skladu z idejnimi rešitvami srednjenapetostnega elektro omrežja (Elektro Ljubljana).
Priključek je že izveden na TP SN 20 daljnovod/kablovod Zelše.
Za priklop načrtovanih objektov na območju, ki ga obravnava lokacijski načrt je potrebno:
(1) zgraditi nizkonapetostne priključke od transformatorskih postaj, ki sta locirani na območju poslovne cone »Stare vojašnice« do predvidenih objektov po predhodno izdelani projektni dokumentaciji, oziroma v kolikor iz omenjenih transformatorskih postaj ne bo možno zagotoviti ustreznih elektroenergetskih razmer;
(2) zgraditi dodatni dve transformatorski postaji na 20/0,4 kV z ustreznim 20 kV in nizkonapetostnim priključkom, na območju FC2 in na območju FC1;
(3) izvesti kablitev obstoječega 20 kV nadzemnega daljnovoda po predhodno izdelani projektni dokumentaciji.
Območje FC3 in spodnji plato stavb v območju FC2 se napaja iz obstoječe trafopostaje na parceli 3560 k.o. Dolenja vas.
Preostali del FC2 se priključi na novo TP, ki se nahaja ob gradbeni parceli FC2/4.
Območje FC1 se priključi na novo TP, ki se nahaja ob gradbeni parceli Fe1/10.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne predvidene objekte v območju lokacijskega načrta si morajo posamezni investitorji pridobiti od upravljavca Elektro Ljubljana d.d. soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
Območje bo opremljeno tudi z omrežjem javne razsvetljave. Javna razsvetljava bo potekala v zelenici ob glavni zbirni cesti v trasi SN kablov, enako tudi ob ostalih zbirnih in prečnih cestah. Drogovi javne razsvetljave morajo biti postavljeni neposredno na notranjem robu pločnika tako, da ne bodo predstavljala ovire.
Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno območje cone z enotno visokimi kandelabri tipske oblike. Prižigališče javne razsvetljave je v transformatorskih postajah.
Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve značilne za okolje. Če kvalitetne rešitve za območje še ne obstajajo, je potrebno v prostor umestiti takšne svetilke, ki bodo skladne z okoljem in bodo zanj predstavljale kvalitetno rešitev.
18. člen
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez)
Določa se zemeljski razvod telekomunikacijskega omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja, iz obstoječega TK omrežja. Za priključitev novih objektov na telekomunikacijsko omrežje v območju urejanja bo zgrajena nova kabelska kanalizacija na nasprotni strani ceste kot energetska kabelska kanalizacija. V kanalizaciji bo razvod telefonksih kablov in istočasno razvod kablov kabelske televizije.
Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste (zaščitne cevi).
Pri določanju lege stavb od TK omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe. Za vključitev objektov na TK omrežje je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
19. člen
(ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje)
Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Javna higiena se zagotavlja z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije ter z določitvijo treh ekoloških otokov. Na območju transporta zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti.
Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov iz proizvodnih dejavnosti mora biti ločeno od komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
20. člen
(tla)
Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno v okviru industrijsko poslovne cone Podskrajnik – II izvesti vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in priključki na kanalizacijski kolektor, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno.
V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila 28. člena tega odloka, ter predpise iz področja varovanja okolja.
Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in živice.
Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če ne izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek.
21. člen
(ukrepi za zaščito voda)
Ker so posegi predvideni na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode (režim 4), je potrebno pri načrtovanju in izvedbi dosledno upoštevati vse pogoje iz veljavnih odlokov oziroma uredb za predmetno območje, in sicer:
(1) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano (5. člen ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
(2) Ker so posegi predvideni v vodovarstvenem območju zajetij pitne vode (režim 4), je potrebno pri načrtovanju in izvedbi dosledno upoštevati vse pogoje iz veljavnih odlokov oziroma uredb za predmetno območje.
(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z zakonodajo.
(4) Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem.
(5) Za čas gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda ali podtalnice, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje.
(6) Zagotoviti je potrebno, da se po končani gradnji odstranijo vse za potrebe gradnje postavljeni provizorji in odstranijo vsi ostanki začasnih deponij. Predvideti je potrebno ustrezno krajinsko in protierozijsko ureditev vseh prizadetih površin.
22. člen
(varovanje naravnih vrednot)
Na in ob območju, ki ga obravnava lokacijski načrt območja Podskrajnik – II se nahajajo zavarovani območji Notranjski regijski park, drevored Planina–Martinjak, naravna vrednota Rakek–Cerknica–drevored, območje pričakovanih naravnih vrednot – območje karbonatnih kamnin in ekološko pomembno območje – osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, zato je potrebno upoštevati v nadaljevanju podane usmeritve.
(1) Za območje Notranjskega regijskega parka se upoštevajo varstveni režimi določeni z Odlokom o Notranjskem regijskem parku (Uradni list RS, št. 75/02), za drevored Planina–Martinjak pa varstveni režim določen v 7. členu Odloka o razglasitvi dreves in drevoredov za naravne znamenitosti (Uradni list RS, št. 2/92).
(2) Na območju naravne vrednote drevoreda Rakek–Cerknica je pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov potrebno upoštevati varstveni režim, naveden v 7. členu Odloka o razglasitvi dreves in drevoredov za naravne znamenitosti (Uradni list RS, št. 2/92).
(3) Pri načrtovanju posegov in dejavnosti na obravnavanem območju je potrebno upoštevati varstvene usmeritve za ekološko pomembna območja, ki so bile podane v Naravovarstvenih smernicah za pripravo odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana Občine Cerknica (3-III-55/3-O-03/AG, Ljubljana, marec 2003).
(4) Med zemeljskimi deli lahko pride do odkritja potencialnih geomorfoloških podzemnih naravnih vrednot. V skladu z 22. členom Zakona o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 02/04) in 74. členom ZON je potrebno o odkritju potencialne geomorfološke podzemne naravne vrednote obvestiti pristojno strokovno organizacijo.
(5) Na območju ekološko pomembnega območje je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati tudi naslednje konkretne varstvene usmeritve:
(a) posebna skrb naj bo posvečena predvsem sprotnemu ustreznemu odstranjevanju organskih odpadkov na ekološko pomembnem območju in v njegovi neposredni bližini;
(b) smetnjaki naj bodo nameščeni na ustrezna mesta oziroma namestijo naj se taki smetnjaki, da bo živalim preprečen dostop do smeti;
(c) začasni smetnjaki oziroma morebitni razpršeni odpadki (predvsem organski), nastali v obdobju gradnje, naj se po koncu izvedbe predvidenih del odstranijo iz ekološko pomembnega območja in deponirajo na ustrezna za to določena mesta;
(d) za deponiranje odvečnega gradbenega in odkopnega materiala, naj se izberejo ustrezna za to določena mesta, zunaj ekološko pomembnega območja.
(6) V bližini območja, ki se ureja z obravnavanim občinskim lokacijskim načrtom, se nahaja še več območij ohranjanja narave (naravne vrednote, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja), zato naj se izkopnega materiala niti začasno niti stalno ne deponira na teh območjih.
Poleg zgoraj navedenega pa je, glede na to, da so načrtovani posegi določeni v območju obstoječih gozdnih površin, potrebno zagotoviti še dodatne ukrepe kot sledi.
(1) V skladu z 21. členom Zakona o gozdovih ZG-1 (Uradni list RS, št. 30/93 in 67/02) mora investitor pred posegom v gozd in gozdni prostor pridobiti dovoljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora, k dovoljenju pa pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
(2) Drevje, predvideno za posek, je v skladu s 17. členom ZG-1 (Uradni list RS, št. 30/93 in 67/02) potrebno označiti. Označitev opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove Slovenije iz Krajevne enote Postojna, po pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij.
(3) Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94).
(4) Ker se bo zaradi krčitve gozda pojavil nov gozdni rob v gozdovih s poudarjeno biotopsko in estetsko funkcijo, je potrebno ta nov gozdni rob, ki je nastal s krčitvijo gozda, oblikovati tako, da bo vertikalno in horizontalno zaprt (GGN GGO Postojna, Uradni list RS, št. 70/03).
(5) Novozgrajene zgradbe morajo biti, zaradi varstva premoženja in ljudi pred nekontroliranim rušenjem dreves, od gozdnega roba oddaljene vsaj eno drevesno višino.
(6) Dostopov do gozda po gozdnih vlakah in poteh, ki vodijo preko območja IPC Podskrajnik – II po izgradnji le-te ne sme zapirati (GGN GGO Postojna, Uradni list RS, št. 70/03).
(7) Zaradi varnosti pred zahajanjem prostoživečih živali na območje industrijsko-poslovne cone se ob meji z gozdom cono zavaruje z 2 m visoko ograjo iz žičnega pletiva.
23. člen
(varovanje kulturne dediščine)
Na območju, ki ga obravnava lokacijski načrt, ni evidentiranih enot kulturne dediščine, zato ukrepi za varovanje kulturne dediščine niso potrebni.
24. člen
(varstvo pred hrupom)
Obravnavano območje bo po izgradnji stavb sodilo v območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
Območje cone je v prostor umeščeno tako, da ne povzroča čezmernih obremenitev delovnega okolja. Na vseh robnih delih je načrtovan pas visoke drevesne vegetacije, ki vizuelno in protihrupno varuje neposredno okolje.
25. člen
(varstvo zraka)
Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
(1) predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
(2) preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
(3) vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
26. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)
Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine. Zagotovljeni so tudi zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni ustrezni drugi ukrepi (požarna ločitev). Na vodovodnem omrežju bo zaradi zagotovitve zadostne količine požarne vode, zgrajeno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
27. člen
(etapnost izvedbe)
Prvo etapo predstavlja izgradnja potrebne prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture.
V drugo etapo sodijo gradnje stavb. Druga faza se lahko izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne. Vsaka gradbena parcela lahko predstavlja svojo etapo.
Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka dosedanji. Možne so le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.
28. člen
(obveznosti v času gradnje)
V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje obveznosti:
(1) pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
(2) zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
(3) promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju (predvsem na regionalni cesti R212) ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
(4) sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);
(5) v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času čezmerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
(6) zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
(7) v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev čezmernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
(8) v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanja usposobljene službe;
(9) zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
(10) sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje cone prekinjene ali poškodovane.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
29. člen
(razmejitev financiranja prostorske ureditve)
Razmejitvene investicije pri izgradnji prometne, komunalne in druge infrastrukture cone se določi skladno s predpisi in opredeli v programu opremljanja.
30. člen
(dovoljena odstopanja)
Pri realizaciji tega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo druge rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega in okolje-varstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Znotraj funkcionalnih celot je dovoljeno gradbene parcele združevati pod pogojem, da se na združeni parceli ohranja robni nepozidani pas širine 8,00 m, ter da se skladno odločbi MOP RS s tem ne bodo načrtovali ali določali posegi v okolje za katere se sicer zahteva izvedba presoje vplivov na okolje.
Gradbeno parcelo Fe1/1 je možno deliti na dve parceli v skladu s kartografskim delom lokacijskega načrta.
Dovoljena so odstopanja do +2,00 m nad dovoljenim vertikalnim gabaritom za tehnične dele stavb, pri čemer morajo biti razdalje med stavbami takšne, da zagotavljajo 45° kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov in požarni odmik.
Dovoljena odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov zunaj območja lokacijskega načrta in ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov so ±5.00 m. Dovoljena odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov na območju lokacijskega načrta, razen ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov, so lahko tudi večja, vendar ne smejo vplivati na zasnovo delov stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev.
Odstopanja iz prvega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije delovnega področja v katera spadajo ta odstopanja.
IX. POSEGI IZVEN OBMOČJA LOKACIJSKEGA NAČRTA
31. člen
(komunalna in energetska infrastruktura)
Območje se na oskrbovana omrežja komunalne in energetske infrastrukture priključuje tudi izven meje območja lokacijskega načrta. Izven meje lokacijskega načrta posegajo tudi priključki na obstoječe javno prometno omrežje. Poteki tras priključkov so razvidni iz kartografskega dela lokacijskega načrta.
X. SEZNAM PRILOG K LOKACIJSKEMU NAČRTU
32. člen
(priloge)
Lokacijski načrt ima naslednje priloge:
(1) povzetek za javnost;
(2) izvleček iz strateškega akta;
(3) obrazložitev;
(4) strokovne podlage;
   – geodetski načrt
   – smernice nosilcev urejanja prostora
(5) program opremljanja.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI LOKACIJSKEGA NAČRTA
33. člen
(usmeritve)
Po realizaciji s tem lokacijskim načrtom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora, in sicer:
(1) ohranjati zeleno bariero na zahodnem, vzhodnem in južnem delu območja;
(2) ohranjati lipov drevored ob regionalni cesti;
(3) ohranjati gradbeno linijo ob glavni zbirni cesti iz obstoječega dela cone;
(4) ohranjati zeleni obcestni koridor ob zbirni cesti.
XII. KONČNE DOLOČBE
34. člen
(vpogled)
Lokacijski načrt je na vpogled vsem zainteresiranim na Občini Cerknica.
35. člen
(nadzorstvo)
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor, Inšpekcija za prostor.
36. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-11/2005
Cerknica, dne 5. oktobra 2006
Župan
Občine Cerknica
Miroslav Levar l.r.