Uradni list

Številka 106
Uradni list RS, št. 106/2006 z dne 13. 10. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 106/2006 z dne 13. 10. 2006

Kazalo

4576. Odlok o lokacijskem načrtu za obrtno-poslovno cono Arclin, stran 10805.

Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) ter 12. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 82/98, 69/02) je Občinski svet Občine Vojnik na seji dne 11. 10. 2006 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu za obrtno-poslovno
cono Arclin
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Vojnik – prostorski plan Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 99/99, 79/04) sprejme lokacijski načrt za obrtno-poslovno cono Arclin (v nadaljevanju LN).
2. člen
Določbe tega odloka dopolnjujejo:
A) Tekstualni del:
1. Strokovne podlage
2. Izvleček iz planskega akta
3. Obrazložitev
4. Opis prostorske ureditve
5. Urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje objektov in ureditev
6. Rešitve komunalne infrastrukture
7. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
8. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
9. Nova parcelacija
10. Etapnost izvajanja prostorske ureditve
11. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta
12. Smernice in mnenja nosilcev urejanja naselja
13. Seznam sprejetih aktov in predpisov, ki so bili pri pripravi izvedbenega prostorska akta upoštevani
B) grafični del
1. Ureditveno območje na digitalnem
načrtu parcel                                            M 1: 2500
2. Ureditveno območje na geodetskem načrtu               M 1: 1000
3. Prikaz namenske rabe iz planskega akta                M 1: 1000
4. Prikaz prostorske ureditve                            M 1: 1000
5. Rešitve prometne in komunalne
infrastrukture                                           M 1: 1000
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami                      M 1: 1000
7. Načrt parcelacije                                     M 1: 1000
8. Geodetsko zazidalna situacija                         M 1: 1000
9. Prereza                                                M 1: 500
II. OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
3. člen
Meja območja lokacijskega načrta meji na zahodni strani z regionalno cesto RII-430/0282 Višnja vas-Celje in obstoječo poslovno-stanovanjsko pozidavo naselja Arclin, na južni strani s krakom potoka Dajnica, kmetijskimi površinami in stanovanjsko pozidavo, na vzhodni strani s stanovanjsko sosesko, na severni strani s kompleksom psihiatrične bolnice Vojnik.
Lokacijski načrt se pripravi za območje, ki sega na del zemljišča k.o. Vojnik trg parc. št. 795, 943, 944, 950, 949, 948, 947, 946, 945, 951, 952d, 956/3d, 956/4. 956/2, 956/1, 957/2, 957/1, 793, 794, 792/1, 789, 791, 775, 776, 774, 769/1d, 767/2d, 768, 767/1d, 762/1, 763, 762/2.
d - pomeni delno.
Izven območja lokacijskega načrta poteka izvedba priključitve območja na vodovodno, telefonsko, KRS, plinovodno in cestno omrežje. Območje priključevanja, dograjevanja obstoječega omrežja, poteka po parcelah št.: 859/2, 769/1, 770 k.o. Vojnik trg.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA
IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4. člen
Obravnavno območje obrtno-poslovne cone bo razdeljeno na dve prostorski ureditvi:
– prostorska ureditev obrtno-poslovne cone »A«
– prostorska ureditev obrtno-poslovne cone »B«
5. člen
Na območju LN so dovoljene naslednje vrste dejavnost:
 
Prostorska ureditev obrtno-poslovne cone »A«
Vzhodni del obrtno-poslovne cone – gradbene parcele A1-A18
– stanovanjska dejavnost
Gradbene parcele B1-B4
– terciarne dejavnosti (po tem odloku so trgovina, promet, obrt in ostale poslovne dejavnosti za mirno obrt)
Prostorska ureditev obrtno-poslovne cone »B«
Severna prostorska enota – gradbene parcele D1-D4
– terciarne dejavnosti (po tem odloku so trgovina, promet, storitve, obrt in ostale poslovne dejavnosti za mirno obrt). Južni del objektov na gradbenih parcelah D1-D4 je za hrupnejšo dejavnost, pod pogojem, da hrup ne presega mejne vrednosti kazalcev hrupa.
Osrednja in južna prostorska enota – gradbene parcele E1-E13
– terciarne dejavnosti (po tem odloku so trgovina, promet, storitve, obrt, servis, proizvodnja in ostale poslovne dejavnosti za hrupnejšo obrt). Obremenitev okolja s hrupom ne sme presegati mejne vrednosti kazalcev hrupa.
Zahodna prostorska enota – gradbene parcele C1-C3
– terciarne dejavnosti (po tem odloku so trgovina, promet, storitve, gostinstvo, obrt in ostale poslovne dejavnosti za mirno obrt)
Prostorska enota pod varovanim koridorjem- gradbene parcele P1-P4
– prometna in komunalna dejavnost.
6. člen
Na območju LN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novega objekta
– redna investicijska in vzdrževalna dela
– spremembe namembnosti
– spremembe rabe
– rušitve in nadomestne gradnje
– dozidave in nadzidave objektov
– rekonstrukcija objektov.
7. člen
Na območju LN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– poslovni objekti
– stanovanjski objekti
– pomožni objekti
– gradbeni in inženirski objekti (cestna in komunalna infrastruktura)
– zelene parkovne površine.
8. člen
Stanovanjski objekti prostorske ureditve obrtno-poslovne cone »A«:
Na obravnavanem območju se zgradi 18 enodružinskih stanovanjskih objektov, ki so označeni na gradbenih parcelah od »A1-A18«. Gradijo se kot tampon cona med obstoječo stanovanjsko sosesko in obrtno-poslovno cono.
– lega objektov: po geodetski zazidalni situaciji.
– horizontalni gabariti: minimalni osnovni horizontalni gabarit 10.00m x 8.00m do maksimalno 16.00m x 10.00m, oziroma tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike z razmerjem stranic vsaj 1:1.25. Na osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne, do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/3 osnovnega objekta brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov. Dovoljena je zasnova objekta v obliko črke »L« pod pogojem, da višina prizidka ne presega višino osnovnega objekta, tlorisna zasnova ne presega 50% osnovnega objekta. Osnovni objekt je definiran z gradbeno linijo.
– vertikalni gabarit: maksimalni višinski gabarit P+1, dovoljena je izvedba P+M.
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna.
– kota pritličja: po geodetski zazidalni situaciji.
– kolenčni zid: max.1.20m.
– streha: streha bo v osnovi dvokapnica ali večkapnica z možnostjo kombinacij ostalih oblik streh, katerih skupna površina ne presega ½ površine osnovne strešine. Naklon strehe bo 30º-40º, prekrita bo s kritino rdeče ali temne barve.
Strehe nad svobodno oblikovanimi volumni so lahko ravne, polkrožne, večkapne ter manjšega naklona kot osnovna strešina.
– fasada: finalna obdelava fasad mora biti klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah, dovoljena izvedba balkonov in lož.
– oblikovanje odprtin: svobodno.
– osvetlitev podstrešja: strešna okna in/ali frčade.
– zunanja ureditev gradbene parcele: manipulacijske površine se tlakujejo. Ostali del gradbene parcele se hortikulturno uredi. Ograje so max. višine 0.80m zasajena oziroma postavljena na parcelno mejo razen ob javni cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
Na severni strani se na gradbenih parcelah »A4 in A5«, ob meji vplivnega območja kulturnega spomenika (Vojnik – Psihiatrična bolnišnica s parkom), zasadi zeleni pas širine 15.00m do 18.00m. Zasadi se zelena cenzura na vzhodni strani gradbenih parcel A9, A10, A14, A15, A17, A18, tako kot je prikazano v grafični prilogi št. 4. Prikaz prostorske ureditve.
9. člen
Poslovni in poslovno-stanovanjski objekti prostorske ureditve obrtno-poslovne cone »A«
Na obravnavanem območju se zgradi štiri objekte za poslovno in poslovno-stanovanjsko dejavnost, ki so na gradbenih parcelah označeni od »B1-B4«. Objekti so zasnovani tako, da je vzhodni del poslovno-stanovanjski, zahodni pa poslovni za mirno dejavnost.
– lega objektov: po geodetski zazidalni situaciji.
– horizontalni gabariti: okvirni gabarit 31.00m x 18.00m, oziroma tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike. Na osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne, do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/3 osnovnega objekta. Ker vsebina posameznih predvidenih objektov ni natančno določena, so možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se ne spreminja določena gradbena linija, razmerje pozidanosti gradbene parcele ter, da je zagotovljena požarna varnost objekta.
– vertikalni gabarit: maksimalni višinski gabarit P+1, dovoljena je izvedba P+M.
– konstrukcija: dovoljena je kombinacija – monolitna in montažna, betonska, jeklena in klasična zidana.
– kota pritličja: po geodetski zazidalni situaciji.
– kolenčni zid: max.1.20m.
– streha: streha na poslovno-stanovanjskem, vzhodnem, delu objekta bo dvojna enokapnica, naklona 12º, na poslovnem pa ravna, minimalnega naklona, skrita za masko. Dovoljeno je poenotenje strehe celotnega objekta, pod pogojem, da vsi objekti na gradbenih parcelah od »B1-B4« sledijo enaki zasnovi strehe.
– fasada: je lahko klasični omet ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz vlaknasto cementnih plošč in stekla. Možna pa je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog.
– oblikovanje odprtin: svobodno.
– zunanja ureditev gradbene parcele: parkirišča se lahko tlakujejo, ostale manipulacijske površine pa se asfaltirajo. Manipulacijske površine poslovnega dela se z izvedbo opornega zidu višine do 1.40m ločijo od manipulacijske površine poslovno-stanovanjskega dela objekta. Oporni zid mora biti obložen z naravnim kamnom. Na mesto opornega zidu lahko se izvede brežina ali rampa naklona do 10%.
10. člen
Prostorska ureditev obrtno poslovne cone »B«
Obravnavano območje je razdeljeno na 5 prostorskih enot:
– severna prostorska enota, gradbene parcele »D1-D4«
– osrednja prostorska enota, gradbene parcele »E1-E8«
– južna prostorska enota, gradbene parcele »E9-E13«
– zahodna prostorska enota, gradbene parcele »C1-C3«
– prostorska enota pod varovanimi koridorji elektroenergetskega omrežja gradbene parcele »P1-P4«.
11. člen
Severna, osrednja in južna prostorska enota
Na obravnavanem območju se zgradi 16 poslovnih objektov, od tega štirje objekti ob severni meji, na gradbenih parcelah »D1-D4«, oziroma ob meji vplivnega območja kulturnega spomenika (Vojnik – psihiatrična bolnišnica s parkom), v osrednjem delu osem poslovnih objektov na gradbenih parcelah »E1-E8« in štirje poslovni objekti v južnem delu na gradbenih parcelah »E10-E13«.
Na gradbeni parceli E9 se zgradi infrastrukturni objekt – zbirni center kosovnih odpadkov. Na platoju zbirnega centra se postavijo zabojniki volumna 5–20m3, bivalni kontejner, sanitarni boks, kontejner za zbiranje akumulatorjev in posodi za posebne odpadke. Gradbena parcela E9 se ogradi z žično ograjo.
Na gradbenih parcelah »E1-E8« se lahko objekti združijo v smeri sever-jug, oziroma gradijo do meje gradbene parcele, pod pogojem, da je obeh gradbenih parcel en lastnik, ter da je zagotovljena požarna varnost objekta.
Pred pričetkom gradnje objektov na gradbenih parcelah »E1 in E2« je predvidena rušitev dveh stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij.
– lega objektov: po geodetski zazidalni situaciji.
– horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetsko zazidalni situaciji. Ker vsebina posameznih predvidenih objektov ni natančno določena, so možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene parcele ter, da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest.
– vertikalni gabarit: Objekti bodo grajeni višine od 6.00m do maksimalno 11.00m (P+1). Višina etaž mora biti prilagojena tehnološkem načrtu, zaradi tega etažnost pri teh objektih ni omejena, dovoljena je izvedba medetaž, oziroma objekt je lahko zasnovan iz več etaž, pod pogojem da ne presega maksimalno določeno višino 11.00m.
– konstrukcija: dovoljena je kombinacija – monolitna in montažna, betonska, jeklena in klasična zidana.
– kota pritličja: po geodetski zazidalni situaciji.
– streha: streha bo ravna, minimalnega naklona, skrita za masko. Dovoljena je izvedba drugačnih oblik streh s svetlobnimi trakovi in kupolami, pod pogojem, da vsi objekti na gradbenih parcelah v nizu sledijo enaki zasnovi streh. Na strehi je dovoljena postavitev tehnoloških naprav, pod pogojem, da so skriti za masko, oziroma da ne presegajo določeno maksimalno višino objekta.
– fasada: je lahko klasični omet ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz vlaknasto cementnih plošč in stekla, oziroma je lahko obložena s fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna pa je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog.
– oblikovanje odprtin: svobodno.
– zunanja ureditev gradbene parcele: parkirišča se lahko tlakujejo, ostale manipulacijske površine pa se asfaltirajo. Na severni strani na gradbenih parcelah »D1-D4« se ob meji vplivnega območja kulturnega spomenika (Vojnik – psihiatrična bolnišnica s parkom) ter med načrtovano stanovanjsko pozidavo obrtno poslovne cone »A« in gradbeno parcelo »D4« zasadi zeleni pas širine 14.00m do 18.00m.
12. člen
Zahodna prostorska enota
Na obravnavanem območju, na gradbenih parcelah C1-C3 se zgradi tri poslovne objekte.
Na gradbeni parceli »C2« se ruši stara stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje.
– lega objektov: po geodetski zazidalni situaciji.
– horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetsko zazidalni situaciji. Na osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne, do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/3 osnovnega objekta. Ker vsebina posameznih predvidenih objektov ni natančno določena, so možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene parcele ter, da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest.
– vertikalni gabarit: maksimalni višinski gabarit P+2, dovoljena je izvedba P+1.
– konstrukcija: dovoljena je kombinacija – monolitna in montažna, betonska, jeklena in klasična zidana.
– kota pritličja: po geodetski zazidalni situaciji.
– streha: streha bo ravna, minimalnega naklona, skrita za masko. Dovoljena je izvedba drugačnih oblik streh, pod pogojem, da vsi objekti na gradbenih parcelah od »C1-C3« sledijo enaki zasnovi streh. Na strehi je dovoljena postavitev tehnoloških naprav, pod pogojem, da so skriti za masko.
– fasada: je lahko klasični omet ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz vlaknasto cementnih plošč in stekla. Možna pa je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog.
– oblikovanje odprtin: svobodno.
– zunanja ureditev gradbene parcele: parkirišča se tlakujejo, manipulacijske površine pa se asfaltirajo, ostali del gradbene parcele pa se hortikulturno uredi.
13. člen
Prostorska enota pod varovanimi koridorji elektroenergetskega omrežja
Pod varovanim koridorjem elektroenergetskega omrežja, gradbene parcele »P1-P4«, se gradijo gradbeni in inženirski objekti- parkirišča za avtobuse, tovorna in osebna vozila. Zasnova parkirnih mest na posameznih gradbenih parcelah se lahko spremeni, pod pogojem, da sprememba ne vpliva na vsebinski koncept lokacijskega načrta.
14. člen
Pomožni objekti
Na območju lokacijskega načrta je dovoljena gradnja pomožnih objektov. To so: nadstrešnice, skladišča, garaže, vrtne ute, nadstrešnice, zimski vrtovi in podobno.
Na gradbenih parcelah »A1-A18« se gradijo nadstrešnice, garaže, vrtne ute, zimski vrtovi kot prizidek k osnovnem objektu ali kot samostojni objekt, tlorisnega gabarita do 30m2.
Objekti so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina pomožnih objektov mora biti enaka naklonu strehe in kritini osnovnega objekta, razen pri zimskem vrtu, kjer so strehe prosojne (steklene).
Ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta.
Na ostalih gradbenih parcelah je dovoljena gradnja nadstrešnic in skladišča za potrebe osnovnega objekta.
Gradijo se znotraj gradbene parcele, tlorisnega gabarita do 120m2, višina do 4.00m merjeno od terena do kapi in razpona nosilnih delov do 3.00m, če razpon nosilnih delov presega 3.00m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.
Objekti so lahko lesene, zidane, AB, ali kovinske konstrukcije. Oblikovanje pomožnih objektov, naklon, kritina morajo biti enaki kot pri osnovnem objektu.
15. člen
Infrastrukturni objekti
Infrastrukturni objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo ter objekte in naprave za zveze in telekomunikacije (parkirišča, plinski rezervoarji, trafo postaje, ekološki otoki, reklamne table in podobno) ter postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke).
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– Trafo postaje so tipske izvedbe.
– Plinski rezervoarji in tehnični plin za potrebe proizvodnje se postavijo znotraj gradbene parcele in ogradijo z žično ograjo.
– Ekološki otok se postavi na betonsko podlago, ogradi z leseno, netransparetno ograjo višine 2.00m ter zazeleni z visokim in nizkim grmičevjem.
– Reklamne table s komercialnim namenom je dovoljeno postaviti.
– Ograje za poslovne objekte in parkirišča: dovoljena je postavitev na parcelno mejo, izvedba je žična, višine do 2.5m, za stanovanjske objekte in poslovno-stanovanjske so ograje lesene ali v obliki žive meje, višine max.0.80m zasajena oziroma postavljena na parcelno mejo razen ob javni cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
– Oporni zidovi so maksimalno višine do 1.40m, so betonske izvedbe, obloženi s kamnom, zgradijo se do gradbene parcele.
16. člen
Gradbena parcela
Nova parcelacija je določena v grafični prilogi št. 7. Načrt parcelacije.
Dovoljen odmik objektov od sosednjih parcelnih mej je 4.00m. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom.
Obodna parcelacija lokacijskega načrta v naravi ni zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog katastrskega načrta v merilu 1: 2880, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi nove gradbene parcele.
Gradbena parcela za poslovni objekt je lahko pozidana 50%, kar vključuje glavni objekt in pomožni objekt, pod pogojem, da je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, glede na predvideno dejavnost, za stanovanjske objekte je razmerje 40% pozidane napram 60% nepozidane površine. Pri določanju razmerja se upošteva bruto etažna površina pritličja.
V 29. členu tega odloka je dovoljena združitev zadrževalnih bazenov, kar pomeni, da bo možna gradnja dveh zadrževalnih bazenov. V tem primeru je dovoljena sprememba velikosti gradbenih parcel, ki mejijo na gradbeno parcelo zadrževalnega bazena in se prikaže v projektni dokumentaciji z načrtom gradbenih parcel. Del povečane gradbene parcele se uporablja kot funkcionalna površina k predvidenem objektu.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
17. člen
Za potrebe LN Obrtna poslovna cona Arclin je bila izdelana strokovna podlaga za infrastrukture urejanje območja: Idejna zasnova komunalne in energetske infrastrukture (Hidrosvet d.o.o., junij 2006).
Prometno omrežje
Izvede se rekonstrukcija regionalne ceste R2 – 430, odsek 0282 Višnja vas – Celje z izvedbo levega zavijalnega pasu in cestnega priključka za obrtno poslovno cono.
Cestni priključek se prilagodi niveleti regionalne ceste z radiji krivin r=12.00m, širina vozišča je 6.00m.
Ob regionalni cesti in priključni cesti se izvede hodnika za pešce minimalne širine 1.55m. Načrtovani objekti so oddaljeni več kot 8.00m od roba asfalta regionalne ceste, parkirišča in manipulacijske površine pa več kot 5.00m od notranjega roba predvidenega hodnika za pešce.
Obstoječa stanovanjska hiša št. 49, ki je zunaj območja lokacijskega načrta se bo priključevala na regionalno cesto preko nove priključne ceste in dovoza.
Na območju prostorske ureditve obrtno poslovne cone »B« se izvede nova asfaltirana cesta, širine vozišča 6.00m. Ob dovozni cesti med gradbenimi parcelami »D in E« in »E in B« se izvede enostranski hodnik za pešce, minimalne širine 1.55m.
Za potrebe prostorske ureditve obrtno poslovne cone »A« se izvede nova dovozna asfaltirana cesta s priključkom na lokalno cesto na vzhodni strani območja lokacijskega načrta. Izvede se cestni priključek, širine vozišča 5.00m z radiji krivin r=7.00m.
Ob priključni dovozni cesti se izvede enostranski hodnik za pešce minimalne širine 1.55m.
Sredi območja prostorske ureditve »A« se izvede nova dovozna cesta s krožiščem na severni in južni strani. Nova dovozna cesta je širine vozišča 5.00m z obojestranskim hodnikom za pešce, minimalne širine 1.55m.
Z novih načrtovanih prometnic do posameznih objektov, oziroma gradbenih parcel se izvedejo novi cestni priključki.
Izvedeta se dve tlakovani peš povezavi med prostorsko ureditvijo obrtno poslovne cone »A« in »B«, tako kot je prikazano v grafičnih prilogah z oznako v legendi št. 8.
V sklopu gradbene parcele mora investitor, glede na predvideno dejavnost zagotoviti ustrezno število parkirnih mest.
Prometne površine na obravnavanem kompleksu morajo biti opremljene s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo.
18. člen
Vodovodno omrežje
Za oskrbo pitne in požarne vode se za obravnavano območje izvede novo vodovodno omrežje brez slepih priključkov s priključkom na obstoječe javno vodovodno omrežje Lž Φ175mm, ki poteka po regionalni cesti.
Varuje se koridor 4.00m od osi magistralnega vodovoda na vsako stran. Novi objekti so locirani z upoštevanjem varovanega koridorja, zgornje etaže objektov pa se lahko izvedejo konzolno nad vodovodom, pod pogojem da je možno nemoteno vzdrževanje obstoječega vodovoda.
Trasa načrtovanega vodovodnega omrežja poteka v glavnem po vozišču načrtovanih prometnic, zato je predvidena dodatna zaščita.
Od novega vodovoda se izvedejo odcepi do posameznih uporabnikov z vodomernimi jaški, ki bodo locirani izven objekta na vedno dostopnem mestu.
Na območju lokacijskega načrta je predvidena izvedba hidrantnega omrežja s postavitvijo 13 nadzemnih hidrantov.
Trase obstoječega in predvidenega vodovoda in lokacije hidrantov so razvidne iz grafične priloge št. 5. Rešitev prometne in komunalne infrastrukture.
19. člen
Kanalizacijsko omrežje
Na obravnavanem območju se izvede ločeni kanalizacijski sistem.
Fekalne vode se z obravnavanega območja odvajajo preko predvidene fekalne kanalizacije in revizijskih jaškov v obstoječo kanalizacijo št. 500108.
Končna dispozicija fekalnih vod je obstoječa čistilna naprava Škofja vas.
Fekalna kanalizacija je premera DN 250 s trasnim potekom v glavnem po prometnih površinah, globina izvedbe je na koti 1.80m pod terenom.
Meteorne vode z obravnavanega območja se preko peskolovov, lovilcev olj, zadrževalnikov in predvidene meteorne kanalizacije speljejo v obstoječi vodotok Dajnica, na južni strani območja lokacijskega načrta.
Meteorni kanal se izvede ob fekalnem kanalu v horizontalnem odmiku 1,5m.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00, 106/01).
Trase obstoječe in predvidene kanalizacije so razvidne iz grafične priloge št. 5. Rešitev prometne in komunalne infrastrukture.
20. člen
Električno omrežje
Varuje se varovani koridor obstoječega visokonapetostnega električnega omrežja DV 2x10kV Ljubečna – Vojnik in DV 2x110kV Slovenske Konjice – Selce. Načrtovani objekti se locirajo zunaj varovalnih koridorjev, in sicer za 10kV 2x7.50m, za 2x 110kV pa 2x15.0m. Znotraj varovanega koridorja je dovoljena izvedba manipulacijskih prometnih površin, parkirišč za avtobuse, tovorna in osebna vozila ter izvedba javne komunalne in energetske infrastrukture.
Kompleks obrtne cone Vojnik se napaja z električno energijo iz dveh novih transformatorskih postaj TP OPC ARCLIN I IN TP OPC ARCLIN II.
Dovod do transformatorske postaje TP OPC ARCLIN I se izvede iz srednje napetostnega daljnovada 10kV Ljubečna. Od SN droga do transformatorske postaje se izvede 6x cev fi 110. Obstoječi drog SN voda se dogradi oziroma zamenjal, tako da bo možno novi transformatorski postaji zazankti v SN omrežje.
Priključek na prostozračni SN vod se izvede z zemeljskim kablom 6 x N2XS(F)2Y 1x150mm2 20kV (XHE 49). Z enakim kablom se izvede povezava med transformatorskimi postajami.
Transformatorska postaja TP OPC ARCLIN I se izdela gradbeno za transformatorja 2x1000kVA, električno pa se bo opremila 1x1000kVA.
Transformatorska postaja TP OPC ARCLIN II se kompletno (gradbeno in električno) izvede za predvideno moč 2x1000kVA.
Transformatorski postaji se povežeta s SN kalovodom, ki bo položen ob cesti v zanki, tako da bo obkrožil kompleks B v katerem se nahajajo proizvodni objekti. Takšno zankanje omogoča postavitev dodatne TP v objektih, v primeru večje porabe.
Vsi predvideni poslovni objekti se napajajo iz novih transforormatorskih postaj preko nizkonapetostnih kablovodov.
V stanovanjskem delu kompleksa ob dovozni cesti se izvedejo samostoječe razdelilne omarice (PS 4 NT).
Nizkonapetostni električni kabelski izvodi, ki bodo položeni od TP do predvidenih samostoječih razdelilnih omaric, bodo izvedeni z zemeljskima kabloma.
Iz razdelilnih prostostoječih omaric (PS 4 NT) se izvedejo varovani nizkonapetostni kabelski izvodi z električnim zemeljskim kablom za vsak objekt.
Vsak objekt, ima na fasadi predvideno priključno merilno omarico PMO, ustrezne velikosti, glede na moč priključka. V PMO omarice se vgradijo varovalni element z omejevalnimi varovalnimi vložki, števec delovne energije in jalove energije (za večje porabnike) in prenapetostni odvodniki Protec C.
Na območju lokacijskega načrta se izvede kabelska kanalizacija med transformatorskimi postajami in objekti. V grafični prilogi št. 5. je prikazano število cevi med posameznimi jaški.
Na trasi bodo predvideni odcepni jaški za priključitev posameznih objektov. Merilna mesta porabe električne energije bodo na fasadi vsakega objekta.
Cevna kanalizacija se bo izdelala v globini 0,9m do zgornje cevi. Cevi bodo pod povoznimi površinami obbetonirane. Odcepni jaški bodo armirano-betonski s povoznim pokrovom.
Predvidena je osvetlitev območja s svetilkami na drogovih.
Lokacija načrtovanih objektov posega v obstoječe NN električno omrežje, zato je predvidena demontaža.
Na severnim delu OLN Arclin Vojnik je na gradbenih parcelah C1 in P2 predviden potek 2 x 110 kV kablovoda, ki bo vzankal predvideno RTP 110/20 kV Vojnik na daljnovod 2 x 110 kV Trnovlje – Slovenske Konjice. Za omenjeni kablovod je dovoljen minimalni odmik za gradnjo objektov 5m od osi kabelske kanalizacije. Omenjeni odmik velja samo za parceli C1 in P2 v OLN Arclin Vojnik.
Trasa obstoječega in predvidenega elektroenergetskega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 5. Rešitev prometne in komunalne infrastrukture.
21. člen
Telefonsko omrežje in KRS
Za priključitev obrtne cone na telefonsko omrežje je priključno mesto obstoječa TK omarica, ki stoji na desni strani regionalne ceste v bližini bencinskega servisa Petrol. Trasa priključitve se izvede vzporedno z regionalno cesto, do novega cestnega priključka za obrtno cono, kjer trasa zavije proti vzhodu prečka regionalno cesto in naprej poteka po območju lokacijskega načrta.
Pri prečkanju regionalne ceste se izvede kabelska kanalizacija. Po celotni trasi ob regionalni cesti se položijo rezervne PHD cevi 2x50 za možnost optičnih priključkov.
Na območju lokacijskega načrta se izvede kabelska kanalizacija za telefonsko omrežje in KRS.
Telefonska in KRS kabelska kanalizacija bosta izvedeni skupaj in potekata vzporedno z energetsko kabelsko kanalizacijo v predpisanem odmiku. Od kabelske kanalizacije do posameznih objektov, oziroma tipskih telefonskih omaric in omaric KRS so predvideni sekundarni vodi. Tipske telefonske omarice in omarice KRS se vgradijo v fasade objektov.
Trase telefonskega omrežja in KRS so razvidne iz grafične priloge št. 5. Rešitev prometne in komunalne infrastrukture.
22. člen
Plinovod, ogrevanje
Na obravnavanem območju je predvidena izvedba nizko tlačnega plinovodnega omrežja s priključkom na obstoječe plinovodno omrežje.
Pri izgradnji plinskega omrežja je potrebno upoštevati „Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom 16 bar“.
Do plinifikacije območja lokacijskega načrta se ogrevanje objekta lahko vrši iz lastne kotlovnice na tekoče gorivo (kurilno olje, utekočinjeni naftni plin). Rezervoarji za kurilno olje so lahko v objektu ali vkopani v zemljo. V sklopu gradbene parcele je dovoljena postavitev zunanjih rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin.
23. člen
Odpadki
Za komunalne odpadke se namestijo zabojniki za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se odvažajo na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
V obrtno poslovni coni »A« je predviden ekološki otok za ločeno zbiranje frakcij.
Na vsaki gradbeni parceli na območju lokacijskega načrta mora investitor postavit zabojnik za odpadke, tako da bo dostop do zabojnika vedno dostopen s specialnim vozilom za odvoz odpadkov.
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Vojnik.
Pri načrtovanju odjemnega mesta je potrebno upoštevati Odredbo o ravnanju z ločenimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).
V. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA
24. člen
Varstvo pred hrupom:
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
Po strokovni oceni o vplivih na okolje, izdelovalca SiEKO d.o.o., št. EKO-06-0115, da bo vpliv hrupa prisoten v času gradnje. Iz rezultatov modela hrupa pa je razvidno, da pred najbližjimi sosednjimi objekti ne pričakujemo preseganja kritične vrednosti kazalcev hrupa L(dvn) za III. stopnje varstva pred hrupom. Prav tako glede na medsebojno oddaljenost ne pričakujemo preseganja kritične vrednosti kazalcev hrupa L(dvn) za II. stopnje varstva pred hrupom pred objektom psihiatrične bolnišnice.
Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije.
Omilitvene in zaščitne ukrepe v času obratovanja, v kolikor bodo potrebni, bo mogoče določiti, ko bodo znane proizvodne dejavnosti in njihove tehnologij, bodisi kot skupne ukrepe ali za vsako proizvodno dejavnost posebej.
V smislu monitoringa hrupa je potrebno:
– meritve hrupa je potrebno izvesti v času intenzivnih gradbenih del na območju najbližjega stanovanjskega objekta. Če bi meritve pokazale preseganje dovoljenih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščite,
– skladno z 82. členom ZVO-1 je potrebno pred začetkom obratovanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za naprave iz 14. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05),
– upravljavec mora zagotoviti izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnim monitornigom hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 45/02), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 212/04). V primeru, da se pri prvih meritvah ugotovi, da je objekt nepomemben vir hrupa, nadaljnji obratovalni monitoring ni potreben.
Odprto parkirišče, na katerem letni pretok vozil ne presega milijon vozil v skladu s 3. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) ni vir onesnaževanja okolja s hrupom.
25. člen
Varstvo zraka
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 41/04-ZVO-1), Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98,105/00).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
Posebne omiltvene in zaščitne ukrepe v času obratovanja, v kolikor bodo potrebni, bo mogoče določiti, ko bodo znane proizvodne dejavnosti in njihove tehnologije, bodisi kot skupne ukrepe ali za vsako proizvodno dejavnost posebej.
V smislu spremljanja stanja kvalitete zraka so potrebne prve meritve in obratovalni monitoring iz načrtovanih dejavnostih v objektih (industrija, kurilne naprave …).
26. člen
Varstvo voda
Odvajanje odpadnih voda iz območja lokacijskega načrta mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– izgradnjo kanalizacijskega sistema območja
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
Končna dispozicija fekalnih vod je obstoječa čistilna naprava.
Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv v obstoječi vodotok.
V smislu monitoringa odpadnih voda je potrebno:
– skladno z 82. členom ZVO-1 je potrebno pred začetkom obratovanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za naprave iz 15. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05),
– meritve emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda – prve meritve in obratovalni monitoring (v kolikor bo v načrtovanih dejavnostih v objektih nastajala tehnološka odpadna voda).
27. člen
Ohranjanje narave
Na območju obravnavanega lokacijskega načrta ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZON-UPB).
Obstoječi elektro drog na delu zemljišča parc. št. 943 k.o. Vojnik trg se ohrani z gnezdom štorklje.
Hrup in vibracija ob izvajanju posegov bo v mejah dovoljenega. Javna razsvetljava se izvede tako, da gnezdo ne bo neposredno osvetljeno.
28. člen
Varstvo kulturne dediščine
Severni del območja lokacijskega načrta je zavarovan v sklopu OKV–OŠ 5, predvsem kot vplivno območje kulturnega spomenika (Vojnik – psihiatrična bolnišnica s parkom; EŠD-122221).
Izvede se zelena cenzura v širini 14.00-18.00m med parkom in pozidavo severnega dela območja lokacijskega načrta. Zelena cenzura se zatravi in zasadi drevored.
Najbližji načrtovani objekti so stanovanjski in poslovni za mirno dejavnost, dovoljena etažnost je P+1, maksimalna višina objekta je 11.00m.
Ker predstavlja obravnavano območje večjo odprto površino v vplivnem območju naselbinskega kulturnega spomenika, in ker so iz Vojnika znane arheološke najdbe, za katere natančnih najdiščih podatkov ni, je potrebno – skladno s 5. in 6. členom Zakona o ratifikaciji evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (Uradni list RS, št. 7/10. 4. 1999/21), ki pogodbenice zavezuje, da s primernim ukrepi zagotovijo možnost izvedbe predhodnih arheoloških raziskav in arheoloških pregledov-na obravnavanem območju izvesti ekstenzivni arheološki pregled.
Na osnovi rezultatov ekstenzivnega terenskega pregleda bodo podani naslednji arheološki kulturno varstveni pogoji.
29. člen
UPRAVLJANJE Z VODAMI
Odmik od vodnega zemljišča
Vsi načrtovani posegi v območju lokacijskega načrta so od parcelne meje vodotoka, oziroma od zgornjega roba brežine oddaljeni 5.00m.
Poplavna varnost
Območje lokacijskega načrta na južni strani meji s krakom potoka Dajnice, ki ob nastopu visokih voda s povratno dobo 100-let povzroča lokalne preplavitve na območju odvodnika.
Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin
Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih vod se izvedejo zadrževalniki padavinskih vod. Na južnem delu območja lokacijskega načrta pred iztokom meteorne kanalizacije v odprti odvodnik je predvidena izvedba treh zadrževalnih bazenov za vsako prostorsko enoto, ki pa se lahko po potrebi združujejo.
V primeru ureditve izpustov odpadnih padavinskih voda v vode morajo biti izpustne glave načrtovane pod naklonom brežine vodotoka in ne smejo segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztoka mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pod vodno erozijo.
30. člen
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Požar
Za zagotovitev požarne varnosti se zgradi hidrantno omrežje.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika, oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi – zid brez odprtin, v primeru eventualnih odprtin mora le-te biti izdelane iz ognje odpornega materiala.
Dostop gasilskim vozilom v primeru eventualnega požara je omogočen neposredno do objektov.
Potres
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan – Seiberg.
Vsi posegi v območju lokacijskega načrta morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega poročilo izdelovalca OZZING d.o.o., pod št. 617/06, maj 2006.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Obramba in zaščita
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji.
Elektromagnetno sevanje
Nadzemni vodi visoke napetosti so viri elektromagnetnega sevanja.
Načrtovani objekti so locirani izven varovalnih koridorjev VN daljnovodov. Znotraj varovanega koridorja so predvidne manipulacijske in prometne površine, gradnja parkirišč in izvedba javne komunalne in energetske infrastrukture.
Pri postavitvi in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04-ZVO-1) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
Glede na namensko rabo prostora se obravnavano območje, uvršča v območje z II. stopnjo varstva pred sevanjem.
Po strokovni oceni o vplivih na okolje omilitveni in zaščitni ukrepi ter monitoring v času gradnje in v času obratovanja niso potrebni.
31. člen
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.
32. člen
Arhitektonske ovire:
Upoštevati je potrebno pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).
– Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte je potrebno izvesti rampo za dostop in funkcionalno oviranje ljudi naklona 1:15.
VI. ETAPE IZVAJANJA
33. člen
I. etapa
– izgradnja komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov (cesta, kanalizacija, vodovod in elektrika)
II. etapa
– zgraditi objekte
– hortikulturno urediti gradbeno parcelo
Izgradnja komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov se lahko gradi v več etapah. Vsaka etapa oziroma prostorska enota mora biti komunalno opremljena skladno s pogoji tega odloka. Zlasti mora biti ustrezno urejeno odvajanje komunalnih voda s priključitvijo na javni kanalizacijski sistem in odvajanje odpadnih padavinskih voda z zadrževanjem.
Na območju lokacijskega načrta so posegi razdeljeni na več ožjih prostorskih enot, tako da se posegi v posameznih prostorskih enotah lahko izvajajo v več etapah, ki so med seboj časovno neodvisne.
VII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČA
34. člen
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
PRI IZVAJANJU LOKACIJSKEGA NAČRTA
35. člen
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor in izvajalec:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte ter odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču,
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
IX. TOLERANCE
36. člen
Na območju lokacijskega načrta so dovoljene naslednje tolerance:
– za horizontalni gabarit: novi poslovni objekti se lahko gradijo večjega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene parcele in določena gradbena linija. Novi poslovni objekti se lahko gradijo manjšega tlorisa, pri čemer ni omejitev v »-« pod pogojem, da se upošteva gradbena linija. Za gradnjo stanovanjskih objektov veljajo navedene tolerance v 8. členu tega odloka,
– za vertikalne gabarite: maksimalna višina objektov je 11.00m, minimalna znaša 6.00m,
– za kote pritličja in manipulativnih površin so tolerance ± 80cm, vendar kota manipulativnih površin in objekta na južnem delu območja LN ob kraku potoka Dajnica ne sme biti pod določeno varno poplavno koto, ki bo določena pri nadaljnjem projektiranju, na območju prostorske enote pod varovanimi elektroenergetskimi vodi pa se ne sme zmanjšati varnostna višina vodnikov,
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa,
– dovoljena združitev dveh uvozov pod pogojem, navedenim v prejšnji alineji,
– dovoljena je združitev ali delitev gradbenih parcel,
– v primeru združitve gradbenih parcel se lahko gradi en samostojni objekt pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti ter, da je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na predvideno dejavnost,
– v osrednji prostorski enoti na gradbenih parcelah »E1-E8« je dovoljenja je gradnja objektov do gradbene parcele v smeri sever-jug če je obeh gradbenih parcel isti lastnik,
– na gradbeni parceli E9 se lahko razporeditev spremljajočih objektov in zabojnikov spremeni, oziroma zbirni center prilagaja tehnološkem načrtu,
– pri komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta LN.
X. KONČNE DOLOČBE
37. člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Vojnik.
38. člen
Nadzor nad izvajanjem lokacijskega načrta izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.
39. člen
Za vse posege v prostor se mora pred izdelavo projektne dokumentacije pridobiti lokacijsko informacijo pristojnega občinskega organa za urejanje prostora Občine Vojnik. Po pogojih iz lokacijske informacije se predvideni objekti v projektni dokumentaciji urbanistično obdelajo skladno s tem odlokom in veljavno zakonodajo.
40. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35000-0045/2006/1(15)
Vojnik, dne 11. oktobra 2006
Župan
Občine Vojnik
Benedikt Podergajs l.r.