Uradni list

Številka 106
Uradni list RS, št. 106/2006 z dne 13. 10. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 106/2006 z dne 13. 10. 2006

Kazalo

4574. Odlok o lokacijskem načrtu »Livada« Loče, stran 10797.

Na podlagi 12. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1), ter 7. in 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 31/99, 19/01 in 100/02) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 34. redni seji dne 5. 10. 2006 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu »Livada« Loče
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt »Livada« Loče za ureditev športnih površin s parkiriščem in avtobusnim postajališčem za potrebe osnovne šole Loče ter stanovanjska zazidava v skladu s programom priprave (Uradni list RS, št. 7/06).
Lokacijski načrt je izdelal BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p. s številko projekta 08/05-LN/05, v aprilu 2006.
2. člen
(sestavni deli občinskega lokacijskega načrta)
Vsebina lokacijski načrta iz prejšnjega člena:
 
I. SPLOŠNI DEL:
– registracija podjetja
– potrdilo o pridobljenem statusu pooblaščenega prostorskega načrtovalca
– izjava odgovornega prostorskega načrtovalca
          II. ODLOK
          III. KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA:
     1.0. NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA
     1.1. Izsek iz plana                                             M 1:5000
     1.2. Izsek iz PUP                                               M 1:1000
     1.3. Kopija katastrskega načrta – delovni izris                 M 1:1000
     1.4. Geodetski načrt stanja terena                               M 1:500
     2.0. NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA Z NAČRTOM PARCELACIJE
     2.11. Načrt gradbenih parcel                                    M 1:1000
     2.11a Načrt gradbenih parcel – zahodni del                       M 1:500
     2.2. Prikaz prostorske ureditve z ureditvenim območjem           M 1:750
     2.3. Tehnični elementi za zakoličenje objekta in gradbenih       M 1:500
     parcel
 3. NAČRT UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR S PRIKAZOM VPLIVOV IN
 POVEZAV S SOSEDNJIMI OBMOČJI
     3.3. Prometno tehnična situacija                                 M 1:500
     3.4. Zasnova projektnih rešitev energetske, komunalne in druge   M 1:750
     gospodarske infrastrukture s priključevanjem
     3.5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave in
     obrambo
     3.6. Prerezi in pogledi
     3.7. Etapnost izvedbe in tolerance
IV. SEZNAM PRILOG LN:
IV/1 POVZETEK ZA JAVNOST
IV/2 IZVLEČEK IZ STRATEŠKEGA PROSTORSKEGA AKTA
2.1 Prostorski plan občine.
IV/3 OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV LOKACIJSKEGA NAČRTA
1. Opis prostorske ureditve.
2. Ureditveno območje lokacijskega načrta.
3. Umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji.
   3.1. razmestitev predvidenih dejavnosti.
   3.2. razporeditev javnih in skupnih površin z njihovo funkcionalno in oblikovno zasnovo.
   3.3. lega objekta s funkcionalnimi, tehničnimi in oblikovnimi rešitvami in površinami.
   3.4. lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje objekta z ureditvijo njegove okolice!!!
   3.5. tehnični pogoji za higienske in zdravstvene zahteve, seizmološke, hidrološke in druge geotehniške zahteve glede na varnost pred požari, pogoji za neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam – javni značaj.
   3.6. Pogoji oblikovanja objekta – gabariti s prerezi in tlorisi.
   3.7. Pogoji za ozelenitev in ureditev okolja.
4. Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja objekta nanjo.
5. Rešitev in ukrepi varstva okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
7. Načrt parcelacije.
8. Etapnost izvedbe prostorske ureditve.
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta.
10. Roki za izvedbi prostorskih ureditev in za pridobitev zemljišč.
IV/5 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA IN ANALIZA SMERNIC
5.1 Seznam nosilcev urejanja prostora, ki so sodelovali pri pripravi OLN.
5.2 Analiza smernic.
5.3 Smernice nosilcev urejanja prostora.
5.4 Mnenja nosilcev urejanja prostora.
IV/6 OCENA STROŠKOV ZA IZVEDBO LOKACIJSKEGA NAČRTA
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
3. člen
(ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta)
V območju obravnave lokacijskega načrta »LIVADA« v naselju Loče pri Poljčanah je v zahodnem delu ob Dravinji predvidena gradnja športnega igrišča s funkcionalnim servisnim objektom za potrebe Osnovne šole Loče in parcelacija za gradnjo do deset (10) stanovanjskih objektov. Ureditev območja pred šolo predvideva gradnjo parkirišča za osebna vozila in avtobusno postajališče s pešpotjo, ki bi povezovala območje šole z območjem za šport in rekreacijo ob Dravinji.
Območje se ureja z naslednjimi dokumenti:
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjeno v letih 1993, 1994 in Družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990–1998; dopolnitev v letu 2001 (Uradni list RS, št. 75/04) – v zasnovi namenske rabe prostora je območje namenjeno za šport in rekreacijo ter območje za centralne dejavnosti.
Po odloku o PUP za dele naselij (kjer so že realizirani prostorski izvedbeni načrti in kjer bodo taki načrti izdelani v naslednjem srednjeročnem obdobju) Slovenske Konjice, Zreče, Loče in Vitanje znotraj mej ureditvenih območij naselja (Uradni list SRS, št. 22/89) – PUP I 14 – ………….
a) Meja območja lokacijskega načrta in meja obdelave je določena z obodno parcelacijo in z navedbo parcel. Za realizacijo lokacijskega načrta obravnavamo naslednje parcele znotraj območja obdelave.
Opis meje območja poteka po obodu od izhodiščne točke A v severnem vogalu območja obdelave ob reki Dravinji, na meji parc. št. 856/1 k.o. Loče v smeri urinega kazalca proti vzhodu. Meja poteka po severni stranici parc. št. 856/1, prečka makadamsko pot parc. št. 821/1 in poteka po njeni severni stranici do javne lokalne ceste parc. št. 820/1 in poteka po njeni severni stranici do območja predvidenega prehoda za pešče, kjer se obrne proti jugu, prečka 856/21 do 856/7 in jo zaobjame po severni in vzhodni stranici ter prečka 261/1, 858/2, 261/3, 262/1 ter 260/1, na kateri se meja zasuče proti zahodu do zahodne stranice parcele 260/1, kjer se na prehodu 820/3, 858/1 priključi lokalni cesti 865/11, jo prečka in nadaljuje pot po južni meji parc. št. 856/18, 856/17 v smeri proti zahodu približuje parc. št. 18/2. Meja poteka po celotnem obodu parcele 18/2 najprej proti jugu, potem proti jugozahodu, kjer se na zahodni strani dotakne reke Dravinje. Po zahodni stranici parc. št. 18/2 in parc. št. 867/1 se meja obdelave zaključi v izhodiščni točki.
b) Ureditveno območje obsega naslednje parcele št:
18/2, 856/1, 821/1, 856/17, 856/18 za območje ob Dravinji ter območje ob šoli parc. št. 856/12, 858/1, 856/7, 261/1-del, 260/1-del, 261/3-del, 262/2-del, 858/2, 856/21-del, 856/22, 856/11-del, 820/1-del, vse k.o. Loče.
c) Površina ureditvenega območja obsega cca 27956 m2, od tega:
– 10275m2 za šport in rekreacijo,
– 6647m2 za stanovanjsko zazidavo,
– 3000m2 priobalni pas,
– 1708m2 dovozna cesta 2-2 in komunalna parcela z obračališče in ekološki otok,
– 2726m2 dovozna cesta 1-1 s parkiriščem in s pločnikom – pešpotjo,
– cca 3600m2 za parkirišče pred šolo z avtobusnim postajališčem in pločnikom.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
4. člen
(umestitev načrtovane ureditve)
a) Razmestitev predvidenih dejavnosti.
Območje za šport in rekreacijo – pretežni del – 39% in predstavlja gradnjo športnih igrišč (mali nogomet, košarka, rokomet, odbojka, funkcionalni objekt, tekaška steza, skok v daljino …).
Stanovanjska namembnost – manjši del – 25% predvideva gradnjo do 10 stanovanjskih objektov na parcelah velikih od 600–700m2.
Parkirišče, avtobusno postajališče za šolski avtobus, pešpot – 13% kot funkcionalna povezava med Osnovno šolo in športnim igriščem.
Ceste, komunalne ureditve – 12% – dovozna cesta 1 in 2, ekološki otok.
Priobalni pas širine 15m vzdolž levega brega Dravinje – nezazidljivo območje 11%.
b) Razporeditev javnih in skupnih površin z njihovo funkcionalno in oblikovno zasnovo.
Javne površine so bodoča dovozna cesta 1-1, ki bo povezovala obstoječe naselje z novo zazidavo ter cesta 2-2 v novi zazidavi. Ob dovozni cesti 1-1 se uredi pešpot za potrebe dostopa do območja za šport in rekreacijo in javno parkirišče.
V skrajnem jugozahodnem delu območja se uredi komunalna površina za izvedbo kanalizacijskega sistema naselja in obračališče na koncu slepe ulice – ceste 2-2.
c) Lega objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo.
Stanovanjski objekti so na predlagano parcelacijo umeščeni vzporedno s cesto oziroma na parcelne meje, od meje oddaljeni 5.25 m. Elementi zakoličbe so podani v situaciji. Struktura pozidave sledi drobni morfološki strukturi naselja. Dostopi v objekte so iz ceste z dovozom iz vzhodne oziroma zahodne strani.
Lega športnih objektov bo natančno določena v projektni dokumentaciji, znotraj območja predvidenega za šport in rekreacijo.
Parkirišče za osebna vozila se uredi na razpoložljivi površini pred šolo z delno rekonstrukcijo obstoječe komunalne ureditve.
Ob avtobusnem postajališču se uredi pločnik za pešce, ki se s prehodom za pešce preko lokalne ceste poveže s predvidenim pločnikom ob novi dovozni cesti do območja športnih površin.
d) lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje objektov z ureditvijo njihove okolice in enostavni objekti
Stanovanjski objekti so dvoetažni, s pritličjem in izkoriščenim podstrešjem – mansardo gabarita 10.00 m x 12.00 m, s toleranco v območju zazidave, ki jo določa gradbena parcela in gradbena linija. Strehe so simetrične dvokapnice naklona 35° do 40°.
Garaže in drugi objekti za lastne potrebe so kot enostavni objekti urejeni na parceli skladno s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04). Območje predvideno za stanovanjsko pozidavo z dovozno cesto 2-2- se zaradi poplavnega območja dvigne nad nivo poplavnih vod. Nulte kote objektov so predvidene na višini krone nasipa opuščene železniške proge Zreče – Poljčane, kar znaša ±0.00 = 273.50 m do 274.00 m nad morjem. To predstavlja nasip obstoječega terena višine 2.0 m do 3.0 m.
Objekti za šport in rekreacijo so inženirski objekti z utrjeno igralno površino v predpisani strukturi na nivoju terena. Območje je ograjeno z zaščitno ograjo višine 4,0 m. Funkcionalni in servisni objekt z garderobami je postavljen v vzhodni vogal območja. Površine med igrišči se intenzivno zatravijo.
Dovozna cesta 1-1 se višinsko prilagaja terenu in poteka od odcepa z lokalno cesto v vzhodnem delu (cca 274.30 m) do križišča s cesto 1-1 (višina cca 273.50) z vzdolžnim padcem 0.8%. Proti Dravinji se niveleta spusti do nadmorske višine cca 272.00 m. Niveleta cesta 2-2 poteka na višini predpisanega nadvišanega terena. Cesti se izvedeta v TPP 5.0m. Ob cesti 1-1 se uredi pločnik za pešce – pešpot – in možnost parkiranja osebnih vozil pravokotno na vozišče.
Na parceli, ki je predvidena za komunalno urejanje, se postavijo objekti za predviden sistem ureditve kanalizacije naselja Loče in uredi se obračališče za osebna in komunalna vozila (smetarnik, gasilski avto …).
5. člen
(drugi dovoljeni posegi)
V območju je razen prikazanih in opisanih objektov dovoljeno:
– postavljati enostavne objekte skladno s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04).
6. člen
(merila in pogoji za posege v prostor)
A) MERILA IN POGOJI ZA GRADITEV POSAMEZNEGA OBJEKTA ALI POSEGA V PROSTOR:
(1) Območje za šport in rekreacijo.
– objekti za šport in rekreacijo:
– igrišče za mali nogomet, košarko, rokomet, odbojka
– tekaška steza 100 m, skok v daljino …
– funkcionalni objekt (garderobe, sanitarije, umivalnice, pisarna …)
– parkiranje se zagotovi na parkirišču ob dovozni cesti in pred funkcionalnim objektom.
Športni objekti se po razpoložljivi površini razporedijo skladno z izdelano projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Stanovanjska zazidava – območje individualnih stanovanjskih hiš.
V jugovzhodnem območju obravnave bi se izgradilo v dveh vrstah na vsako stran dovozne ceste na gradbenih parcelah velikih cca 600 m2 do največ 10 individualnih stanovanjskih hiš. Objekti so višine P + M, oddaljeni 6.0 m od vozišča javne ceste (gradbena črta je 5.25 m od meje).
Zaradi visoke podtalnice oziroma poplavnega območja je nivo pritličja stanovanjskih objektov predviden na nasipu, predvidoma na višini krone opuščene železniške proge. Varovanje območja pred visokimi vodami bo obdelano za celotno območje obdelave in prikazano v strokovnih podlagah, kjer bodo proučene visokovodne razmere in podana rešitev protipoplavne varnosti.
S soglasjem soseda je lahko odmik objekta od meje min. 2.0 m. Odmiki do osi obstoječega komunalnega voda je min. 1.50 m oziroma ga predpiše upravljavec posameznega voda (vodovod, TK vod, kanalizacija …).
Parkiranje osebnih vozil je urejeno v sklopu vsake gradbene parcele.
Dovozna cesta je vrste MP za projektirano hitrost 30 km/h z voznim pasom 1 x 3.5 m in obojestranskima bankinama 2 x 0.75 m, tipskega prečnega profila TPP je 5.0 m.
Ob stanovanjski zazidavi se predvidi prostor za ločeno zbiranje odpadkov – ekološki otok. Na komunalni parceli, ki je predvidena v skrajnem južnem delu zazidave ob reki Dravinji, se uredi obračališče za avtomobile. Prostor na parceli dopušča ureditev potrebne komunalne opreme za bodoč sistem zbiranja odpadnih vod za naselje Loče.
(3) Območje parkirišča za osebna vozila in avtobusno postajališče s peš povezovalno potjo med šolo in igriščem
– parkirišče za osebna vozila za potrebe šole in športnega igrišča,
– avtobusno postajališče za potrebe Osnovne šole Loče
– povezovalna pešpot,
– za potrebe krožne vožnje avtobusa iz smeri jug proti severu se rekonstruira dovozna cesta,
– obstoječi pločnik ob avtobusnem postajališče se podaljša preko lokalne ceste proti severu in zahodu do športnih površin ter proti vzhodu mimo novega parkirišča do šole,
– ureditev prehoda čez LC 440360 Loče–Križni vrh in novega cestnega priključka na LC za ureditev dovozne ceste 1 do območja za šport in rekreacijo.
B) OSTALA SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE NA OBMOČJU LN:
1. Lega in velikosti objektov so razvidni iz grafičnih prilog (Prikaz prostorske ureditve na katastrskem načrtu). Objekt se lahko gradi ob gradbeni črti znotraj območja opredeljenega za zazidavo, ki je določeno v odmiku 4.0 m do soseda.
2. Ureditev okolice objektov.
Ureditev okolice posameznih objektov in posegov se natančno opredeli v projektni dokumentaciji za izvedbo. Ureditve okolice individualnih hiš je individualno. Načrt ureditve okolja z zasaditvenim načrtom je sestavni del projektne dokumentacije za območje športa in rekreacije.
Na območju je možno postaviti enostavne objekte, otroška igrišča skladno s predpisi.
3. Tolerance
V grafični prilogi »Tehnični elementi za zakoličenje objektov in gradbenih parcel« so določeni tlorisni in višinski gabariti objektov. Natančne dimenzije se določijo v projektni dokumentaciji. Možno je zmanjšanje in povečanje tlorisnih gabaritov v zazidalnem območju. Pri individualnih hišah ne priporočamo izvedbe kleti.
Možno je združevanje stanovanjskih gradbenih parcel in gradnja dupleks objektov.
Tolerance pri parcelaciji so možne po odmeri nove dovozne ceste 1-1, kjer je širina parcele odvisna od projektne dokumentacije.
Vse stacionaže in dimenzije prometnih površin, objektov ipd., navedene v tem lokacijskem načrtu se natančno določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Odstopanja so dopustna v primeru, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geodetskih, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ali zaradi spremembe programskih rešitev, poiščejo takšne tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega, okoljskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki so podali smernice in mnenja k lokacijskemu načrtu.
4. Velikost gradbenih parcel
Velikost gradbenih parcel je opredeljena v grafični prilogi »Tehnični elementi za zakoličenje objektov in gradbenih parcel«. Ob spremembi posega v prostor skladno z dovoljenimi tolerancami je dovoljena tudi sprememba gradbenih parcel. Možno je združevanje stanovanjskih gradbenih parcel in gradnja dupleks objektov.
5. Javne površine v območju
Javna površina v območju obravnave bo dovozna cesta 1-1 do območja za šport in rekreacijo s peš potjo in slepa ulica – dovozna cesta 2-2 – do stanovanjske zazidave, ki se odcepi od dovozne ceste 1 ter parcela za ureditev komunalne opreme in ekološki otok.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
7. člen
(prometna ureditev)
Prometna ureditev območja:
V sklopu območja obdelave se izvedejo naslednje ceste:
– dovozna cesta 1-1 do območja za šport in rekreacijo s pravokotnim parkiriščem in ureditvijo 5.0 m širokega cestnega priključka na lokalno cesto LC 440360 Križni vrh – Loče.
– Izdela se novi dovoz do obstoječe hiše parc. št. 254/2 k.o. Loče,
– povezovalna pešpot med šolo in območjem za šport in rekreacijo
– dovozna cesta 2-2 do stanovanjskih hiš z obračališčem,
– parkirišče pred šolo,
– avtobusno postajališče.
 
Mirujoči promet
Za potrebe parkiranja je potrebno v celoti izgraditi vse predvidene parkirne in manipulativne površine. Parkirišče je predvideno ob dovozni cesti 1-1 za obliko direktnega parkiranja (pravokotno) na vozišče (do 30PM). Večje parkirišče do 42 PM je predvideno na območju obravnave 2. Skupna kapaciteta predvidenih parkirnih mest na javnih površinah za osebna vozila znaša približno 70PM. Ureditev je razvidna iz grafičnih prilog. Od navedenega števila parkirnih mest se 5% (1-2PM) nameni invalidnim osebam.
Pešpot je širine min. 1.60m in poteka ob parkirišču in ob dovozni cesti 1 do območja za šport in rekreacijo.
 
Prometni režim
Prometni režim ostane nespremenjen, krožni promet za avtobus poteka v smeri jug proti severu, rekonstruirajo se elementi dovozne ceste.
Novi cestni priključek na lokalno cesto je prometno podrejen.
8. člen
(komunalna, energetska in druga infrastruktura)
Predmetni lokacijski načrt podaja konceptualne rešitve priključevanja. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve prostorskega akta. Zaradi tega so dopustna odstopanja od predlaganih rešitev (sprememba tras, zasnove…), ki so strokovno in ekonomsko utemeljene in v okviru dopustnih toleranc.
 
Komunalna infrastruktura:
Vodooskrba
Na območju obravnave je zgrajen javni tranzitni vodovod DN 150 mm/4 bare, ki je v upravljanju JKP Slovenske Konjice d.o.o. in ga je potrebno prestaviti na traso nekdanje železniške proge. Individualne stanovanjske hiše se bodo oskrbovale iz javnega vodovoda preko razvodnega obrežja, ki ga je potrebno na novo zgraditi z upoštevanjem presekov cevovodov za potrebe hidrantnega omrežja.
 
Odvajanje odpadnih voda
Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati:
– smernice in hidravlične sheme izgradnje kanalizacije iz projekta Sanacijski program odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju občine Slovenske Konjice, IEI d.o.o. št. proj. 14/K-98.
– Ohranitev lokacije predvidenega zemljišče za potrebe izgradnje razbremenilnega objekta, zadrževalnega bazena deževnih vod in objekta za dušenje odtoka.
– Izgradnja ločenega sistema kanalizacije za novo gradnje in ohranitev mešanega sistema kanalizacije za obstoječo pozidavo.
 
Padavinska kanalizacija
Za padavinske vode iz asfaltnih površin se predvidi lasten sistem odvajanja preko razbremenilnikov in lovilcev olj, z iztokom v meteorno kanalizacijo. Čiste padavinske vode iz streh se zberejo v kanalizaciji in odvajajo direktno v Dravinjo.
 
Energetska infrastruktura:
Za napajanje predvidenih objektov bo potrebno:
– zgraditi nizkonapetostni kabelski razvod iz transformatorske postaje 20/0,4 kV TO Loče 3 (t-542),
– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za nizkonapetostni kabelski razvod,
– pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bo potekala trasa NN razvoda.
 
Druga infrastruktura:
TK
Obravnavano območje prečka obstoječe TK omrežje, ki ga je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti na osnovi projektne rešitve. Za predvideno priključitev novih objektov na TK omrežje je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo.
 
CATV
Predvidena je priključitev na obstoječe vode CATV oziroma satelitski sistem.
 
Ogrevanje
Predviden je individualni način ogrevanja na lahko kurilno olje, plin ali bio maso oziroma je znotraj območja predvideno ogrevanje iz daljinskega ogrevanja naselja Loče. Prosto stoječe cisterne je potrebno primerno zakriti bodisi z zasaditvijo ali ograjo.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
9. člen
(varovanje okolja)
Varovanje voda
Območje obravnavano v lokacijskem načrtu ni v vodovarstvenem pasu.
Določiti je potrebno način oskrbe prebivalstva z zdravstveno ustrezno pitno vodo in varno vodo oskrbo, urediti ravnanje z odpadki, tudi s komunalnimi odpadnimi vodami, (zbiranje, odstranjevanje...) na način, ki ne ogroža zdravja (10. do 13. člen pravilnika o zdravstveni ustreznosti vode – Uradni list RS, št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/00 in (9. člen Zakona o nalezljivih boleznih – Uradni list RS, št. 69/95).
Predvidena oskrba s pitno vodo bo zagotovljena s priključkom na obstoječi javni vodovod, ki je v upravljanju JKP Slovenske Konjice d.o.o.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04). Za obravnavano območje je načrtovan ločen sistem odvajanja za padavinske in komunalen odpadne vode iz objektov.
 
Vpliv na vodni režim
1. Pri izdelavi lokacijskega načrta »Livada« v Ločah je potrebno prikazati predvidene ukrepe varovanja pred visokimi vodami, ki naj bodo obdelani za celotno območje obdelave in prikazani v strokovnih podlagah, kjer bodo proučene visokovodne razmere in podana rešitev protipoplavne varnosti.
2. Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati 37.člen ZV (Uradni list RS, št. 67/02), ki določa, da na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen v posebnih primerih, kadar gre za objekte grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov za rabo voda, zagotovitev varnosti in dr.
3. Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. členom in 37. členom ZV-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka, 15 m pri vodotokih 1. reda. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v označiti in kotirati.
4. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, če le-ta obstaja.
5. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo(Uradni list RS, št. 47/05).
6. Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1 in sicer, na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).
7. Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, ceste ...) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. (V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti ogroženi brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah).
8. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
9. Na iztoku v vodotok je potrebno načrtovati AB iztočno glavo v območju iztoka na predvideti protierozijsko zavarovanje dna in brežine z lomljencem.
 
Varovanje zraka
Upoštevati je potrebno določila Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), Uredbe o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
 
Varstvo pred hrupom
Območje spada v III. stopnjo varstva pred hrupom.
Za varstvo pred hrupom je potrebno zagotoviti predpisano zaščito za zmanjšanje hrupa do največje dovoljene ravni. Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati vse predpise za varstvo pred hrupom. Upoštevati je potrebno Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) in Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96).
 
Ravnanje z odpadki
Na zemljišču je potrebno urediti ustrezno dimenzionirani ekološki otok za zbiranje in odvoz odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke. Ureditev ekološkega otoka je skladna z določilom veljavnega občinskega odloka za odpadke (Uradni list RS, št. 75/04), za ločeno zbiranje odpadkov, z vizualno in mehansko zaščito proti vetru.
 
Odvod padavinskih voda
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, naj se speljejo direktno v kanalizacijo in naprej v odvodni jarek, odvodnjo padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin pa je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj.
 
Odvod odpadnih voda
Odpadne vode se zbirajo v zaprtih prekatnih greznicah brez odtoka, ki jih je potrebno prazniti v ČN oziroma izdela se en skupni objekt, ki se po izgradnji ČN uporabi kot razbremenilni objekt za padavinske vode.
10. člen
(ohranjanje narave)
Območje obravnave sega na posebno varstveno območje (Natura 2000) SPA Dravinjska dolina (SI5000005), vendar ne v bistvene dele habitatov kvalifikacijskih vrst, zaradi česar je vpliv plana na varstvene cilje varovanega območja zanemarljiv. Zaradi navedenega za predmetni plan ni treba izvesti presoje sprejemljivosti vplivov skladno z določbami 101. člena ZON-UPB2.
Splošne varstvene usmeritve za naravno vrednoto:
Hidrološka naravna vrednota
– Na hidrološki naravni vrednoti se dejavnosti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto.
– Gradnja objektov in nameščanje naprav za različne namene (hidroenergetske, vodnogospodarske, rekreacijske, turistične in druge) se izvaja tako, da objekti in naprave zlasti ne povzročijo spremembe ali bistvene spremembe kakovosti ali količine vode, hitrosti pretoka, prostorske in časovne razporeditve voda, smeri toka na naravni vrednoti.
Konkretne varstvene usmeritve za naravno vrednoto: DRAVINJA (evid. št. 4495 V).
Na območju naravne vrednote je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati tudi naslednje konkretne varstvene usmeritve,
– gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja na način in v takem obsegu, da se ohranijo ugodni pogoji za obstoj obrežne vegetacije,
– na območju, ki je neposredno namenjeno gradnji stanovanjskih objektov, igrišč, parkirišče in ceste, naj se v primeru utrjevanja podlage material nasipa v količinah in v obsegu ter na način, ki bistveno ne spreminja vlažnostnih razmer območja,
– krčitev vlagoljubne obvodne vegetacije naj se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa in grmičevje, oziroma v primeru močno oviranega pretoka vendar tako, da se odstranijo le debla in veje (pušča se panje in korenine),
– odlaganje kakršnih koli materialov v strugo in na brežino vodotoka (odpadki od gospodinjstev, kmetijstva, industrije, gradnje), naj se ne izvaja,
– posegi v vodni in obvodni prostor, ki bi spremenil vodni režim in s tem posledično vplival na hidrološke in ekosistemske značilnosti, na se ne izvajajo.
– V primeru nujnosti utrjevanja brežin zaradi bočne erozije, naj se brežina utrjuje s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, leseni piloti).
– Življenjske razmere na rastišču obrežne vegetacije naj se ohranja nespremenjene, zato naj se ne odstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava debla oziroma površine nad koreninami, s hojo, vožnjo ali kako drugače ne tepta tal, spreminja višine podtalnice, kislosti oziroma Alkalnosti tal, spušča škodljivih tekočin ali plinastih snovi ter ne odlaga odpadkov.
– pri gradnji javne infrastrukture se prednostno izkoriščajo obstoječi koridorji. Novih koridorjev naj se ne načrtuje, razen če te ne ogrožajo sestavine biotske raznovrstnosti.
– ureditev na območju naj ne omejuje dostopa do vode.
– Vode se praviloma ne odvzema, izjemoma se je odvzema toliko, da v obdobju, ko je naravno stanje voda najnižje, lahko preživijo najbolj občutljive živali.
– Da se prepreči onesnaženje vod, naj se za vsak objekt zgradi nepropustna večprekatna greznica ali pa naj se za vse objekte zgradi kanalizacijsko omrežje, ki se konča s čistilno napravo.
– Po opravljenih zemeljskih delih naj se neutrjene površine čim prej ozelenijo z zasaditvijo avtohtonih dreves grmovnic in trav.
– Brežina Dravinje na meji ureditvenega območja, ki je sedaj brez obrežne vegetacije, se zasadi z ustreznimi drevesi (bela in krhka vrba, siva jelša) in grmovnimi vrstami (rdeča vrba in vrste iz rodu Prunus sp.). Nato se brežino prepusti sukcesivni zasaditvi in se je ne ureja.
 
Splošne varstvene usmeritve za ekološko pomembno območje:
– Stoječih in tekočih vod se ne onesnažuje.
– Ohranja naj se naravna struktura habitatnega tipa z naravno dinamiko njegovega spreminjanja (nastajanje erozijskih zajed).
– Vodnogospodarska dela naj se ne opravlja v razmnoževalnem času živali.
– Čiščenje brežin se opravlja v eni sezoni enoobrežno ali na krajših odsekih dvoobrežno.
– Ohranjajo na se poplavna območja in obvodni pasovi vegetacije.
 
Konkretne varstvene usmeritve za ekološko pomembno območje: DRAVINJSKA DOLINA (Koda: 441000)
Na območju ekološko pomembnem območju je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati tudi naslednje konkretne varstvene usmeritve;
– Ponoči se na območju ne osvetljuje, v primeru osvetljevanja v naseljih, ki so v vplivnem območju, pa se osvetljuje časovno omejeno in z dodatnimi tehničnimi rešitvami, ki prostorsko omejujejo svetlobo; uporablja naj se svetlobo valovne dolžine, ki je najmanj moteča za živali.
– Kmetijske površine naj se gnoji s hlevskim gnojem; naj se ne uporablja mineralnih gnojil in gnojevke.
– Na območju naj se ne uporablja herbicidov in pesticidov.
– Dostop do vode naj se ne omejuje z ograjami in živimi mejami, razen če gre za varnostne naprav ali za zaščito delovnih površin v bližini.
Splošne varstvene usmeritve za posebno varstveno območje Natura 2000: DRAVINJSKA DOLINA (Koda: SI5000005).
 
Splošne varstvene usmeritve za posebno varstveno območje Natura 2000:
Na posebnem varstvenem območju Natura 2000 je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati splošne varstvene usmeritve:
– ohranja se naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst;
– čas izvajanja posegov se prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin;
– pri živalih se upošteva čas razmnoževalnih aktivnosti, omogoči se vzrejanje mladičev, razvoj negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik in prezimovanje;
– pri rastlinah se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
Konkretne varstvene usmeritve za posebno varstveno območje Natura 2000: DRAVINJSKA DOLINA (Koda: SI5000005)
Na posebnem varstvenem območju Natura 2000 je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati konkretne varstvene usmeritve, ki so navedeni za evid. št. 4495 V in Kodo: 441000.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za ohranjanje naravne vrednote navedene ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za lokacijski načrt »Livada« Loče (ZRSVN, OE Celje, februar 2006), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Slovenske Konjice«.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom in je ta načrtovan na naravni vrednoti, je potrebno skladno s 105. členom ZON, pred pričetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje in prostor.
11. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Južni del območja, kjer je predvidena gradnja individualnih stanovanjskih hiš, je sestavni del zavarovanega jedra naselja Loče (EŠD #19115). Iz kulturnovarstvenega vidika je gradnja možna pod naslednjimi pogoji:
– Urbanistični koncept pozidave mora slediti kontinuiteti obstoječe gradnje in načinu urejanja naselja, razen tega novo pozidana cona ne sme negativno vplivati na kvalitetno veduto na naselje.
– Objekti morajo biti pritlični, lahko imajo izrabljeno podstrešje.
– Mase objektov morajo biti tradicionalne, tlorisni gabariti pa podolgovati. Možno je planirati samostojne stoječe stanovanjske hiše in duplekse.
– Strehe morajo biti simetrične dvokapnice krite z opečno kritino.
– Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva tega prostora, lahko pa se dopolni z modernimi arhitekturnimi detajli.
– Finalna obdelava fasad mora biti klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah.
Površine predvidene za šport in rekreacijo ter parkiranje so izven zavarovanega območja in ne vplivajo na zavarovano, pozidano strukturo naselja.
12. člen
(trajnostna raba naravnih dobrin)
Zavarovanje plodne zemlje
Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem. Deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
13. člen
(varstvo pred požarom)
Pri pripravi prostorskega akta mora pripravljalec skladno s 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja (zagotovljeno po dovozni cesti, zunanjih površinah),
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (odmiki med objekti so 8.0 m),
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila (površine za gasilce so dovozna pot in utrjeno dvorišče pred objektom),
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (urejeno bo hidrantno omrežje).
Pri načrtovanju prostorskega akta se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov (tehnoloških postopkov pri stanovanjski gradnji ni!),
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji (hidrant).
VII. NAČRT PARCELACIJE
14. člen
(parcelacija)
Tehnični elementi, ki omogočajo prenos novih mej gradbenih parcel in objektov v naravo, so razvidni iz grafične priloge št. 2.3 – Tehnični elementi za zakoličenje objektov in gradbenih parcel.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
15. člen
(etapnost izvedbe)
Prva faza: Izvede se parcelacija predvidenega območja. Zgradi se dovozna cesta 1 in 2 in parkirišče ob cesti pred šolo. Območje se komunalno opremi.
Druga faza: zgradijo se posamezni stanovanjski objekti in dograjuje se območje za šport s posameznimi športnimi igrišči in s funkcionalnim objektom.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
16. člen
– Investitor zgradi javne ceste s pločnikom in parkirišča ter postajališče za šolski avtobus.
X. KONČNE DOLOČBE
17. člen
(prenehanje veljavnosti nekaterih veljavnih
prostorskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega lokacijskega načrta preneha veljati v tem ureditvenem območju odlok o PUP za dele naselij (kjer so že realizirani prostorski izvedbeni načrti in kjer bodo taki načrti izdelani v naslednjem srednjeročnem obdobju) Slovenske Konjice, Zreče, Loče in Vitanje znotraj mej ureditvenih območij naselja (Uradni list SRS, št. 22/89) – PUP I 14-.
18. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti LN)
Po prenehanju veljavnosti občinskega lokacijskega načrta se ureditveno območje, za potrebe izdelave prostorskega reda, ohrani v velikosti in obliki kot je opredeljeno s tem lokacijskim načrtom.
19. člen
(vpogled občinskega lokacijskega načrta)
Lokacijski načrt je stalno na vpogled na:
– Občini Slovenske Konjice.
20. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-0022/2006-3(121)
Slovenske Konjice, dne 5. oktobra 2006
Župan
Občine Slovenske Konjice
Janez Jazbec l.r.