Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/2006 z dne 31. 7. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/2006 z dne 31. 7. 2006

Kazalo

3540. Uredba o lokacijskem načrtu za vplivno območje plazu Šmihel v Mestni občini Nova Gorica, stran 8710.

Na podlagi sedmega odstavka 28. člena Zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (Uradni list RS, št. 3/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o lokacijskem načrtu za vplivno območje plazu Šmihel v Mestni občini Nova Gorica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za lokacijski načrt)
(1) S to uredbo se ob upoštevanju Odloka o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) sprejme lokacijski načrt za vplivno območje plazu Šmihel v Mestni občini Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt).
(2) Lokacijski načrt je izdelalo podjetje Projekt, d.d., Nova Gorica, pod številko projekta 7477/2 v juliju 2006.
2. člen
(vsebina uredbe)
(1) Ta uredba določa obseg ureditvenega območja, zasnovo rešitev vodnogospodarskih objektov in urbanističnega ter krajinskega oblikovanja, zasnovo projektnih rešitev za komunalno in energetsko urejanje območja, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, odstopanja in nadzor nad izvajanjem določb te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v lokacijskem načrtu, ki je na vpogled v Ministrstvu za okolje in prostor ter v prostorih Mestne občine Nova Gorica.
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega zemljišča oziroma dele zemljišč s parc. št.: *541, *543, *545, *546, *547/1, *547/2,*547/3, *547/4, *548, *550, *551, *552, *553, *558, *561, *618, 4837/3, 4840/1, 4840/2, 4840/3, 4841, 4842/3, 4842/4, 4844/1, 4845/2, 4845/4, 4845/5, 4849, 4850, 4859, 4864, 4867, 4868/1, 4868/2, 4869, 4871, 4873, 4874, 4875, 4876, 4878, 4881, 4883, 4979/1, 4979/2, 4985, 4987/1, 4987/2, 4990/2, 4991, 4992, 4994, 4995, 4997/1, 4997/2, 5000, 5003, 5005, 5006, 5066/2, 5067, 5222/1, 5222/2, 5222/3, 5222/4, 5227/2, 5230/1, 5421/1 in 5479, vse k.o. Šmihel.
(2) Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega:
– območje vodnogospodarskih infrastrukturnih objektov s spremljajočimi ureditvami (pilotni steni, kamnita zložba, podporni zid, odvodnjavanje, sanacija cest, zasaditev);
– objekte in druge nepremičnine, predvidene za odkup, sanacijo ali rušenje;
– začasne ureditve (delovni plato, začasne prestavitve komunalnih vodov, začasni gospodarski objekt).
(3) Trajne ureditve vodnogospodarskega infrastrukturnega objekta s spremljajočimi ureditvami se izvedejo na teh zemljiščih oziroma delih zemljišč s parc. št.:
– pilotna stena A: 4873, *547/4, *552, 5222/3, 4867, *618 in 5222/1, vse k.o. Šmihel;
– pilotna stena B: 4979/2 in 4985, vse k.o. Šmihel;
– spremljajoče ureditve: *541, *543, *546, *547/1, *547/2, *547/4, *548, *552, *553, *558, *561, *618, 4840/2, 4842/3, 4845/4, 4849, 4867, 4868/1, 4868/2, 4873, 4874, 4878, 4979/1, 4979/2, 4985, 4987/1, 4991, 4992, 4995, 4997/1, 5000, 5005, 5066/2, 5067, 5222/1, 5222/2, 5222/4, 5227/2, 5230/1 in 5479, vse k.o. Šmihel.
(4) Objekti in druge nepremičnine, predvidene za odkup, sanacijo ali rušenje, ležijo na zemljiščih oziroma delih zemljišč s parc. št.: *541, *543, *547/2, *547/3, *547/4, *548, *550, *551, *552, *553, *618, 4867, 4868/1, 4868/2, 4869, 4871, 5222/1, 5222/2, 5222/3, 5222/4 in 5227/2, vse k.o. Šmihel.
(5) Začasne ureditve se izvedejo na zemljiščih oziroma delih zemljišč s parc. št. *547/4, *551, *552, *561, *618, 4867, 4868/1, 4868/2, 4869, 4873, 4874, 4876, 4979/1, 4979/2, 4985, 4987/1, 4987/2, 4991, 4992, 5222/1 in 5222/3, vse k.o. Šmihel.
(6) Zemljišča z oznako * pomenijo v naravi stavbne parcele.
II. ZASNOVA REŠITEV VODNOGOSPODARSKIH OBJEKTOV IN URBANISTIČNEGA TER KRAJINSKEGA OBLIKOVANJA
4. člen
(vodnogospodarski objekti)
(1) Pilotna stena A, predvidena pod objekti Šmihel 51, 50a, 50 in cerkvijo, je dolga približno 67 m, sestavljena iz 45 armiranih betonskih pilotov premera 100 cm v medsebojni razdalji 1,5 m, ki so vpeti v kompaktne flišne plasti. Dolžina pilotov znaša od 7,5 do 17,5 m. Pilote povezuje armirana betonska greda višine 1,0 m, sidrana z geotehničnimi štirivrvnimi sidri dolžine 20 do 27 m.
(2) Pilotna stena B, predvidena pod objektom Šmihel 49, je dolga približno 57 m, sestavljena iz 38 armiranih betonskih pilotov premera 100 cm v medsebojni razdalji 1,5 m, ki so vpeti v kompaktne laporne flišne plasti. Dolžina pilotov znaša od 12,5 do 16,5 m. Pilote povezuje armirana betonska greda višine 1,0 m, sidrana z geotehničnimi štirivrvnimi sidri dolžine 25 do 29 m.
5. člen
(podporni zid)
Za zagotavljanje podpore asfaltirane ceste, ki poteka iz vasi proti stanovanjskemu objektu Šmihel 52, se zgradi nov podporni zid, ki poteka na odseku od obstoječega podpornega zidu do uvoza k stanovanjski hiši Šmihel 52, na parc. št. 4840/2, k.o. Šmihel. Zid je dolg približno 31 m in visok od 2,50 do 2,70 m.
6. člen
(kamnita zložba)
Za zaščito predvidenega nadomestnega objekta pod pilotno steno B, na parc. št. *558, k.o. Šmihel, se zgradi kamnita zložba. Zložba je dolga približno 35 m, visoka 5 m in široka 2,5 m v dnu in 1,5 m v kroni. Na kroni zložbe se montira zaščitna ograja. Zložba se zgradi v naklonu sprednje strani 5: 2. Za gradnjo zložbe se uporabi kamen – apnenec, vidni del se fugira s cementno malto.
7. člen
(odvodnjavanje in drenaže)
(1) Odvodnjavanje utrjenih površin in cestišča skozi naselje se ureja z linijskimi rešetkami, z muldami ob cestišču in kanaletami ter PVC-cevmi, ki se končajo z odprtim izpustom v hudourniški grapi potoka Ozlenšček.
(2) Sanacija vzhodnega dela pobočja se uredi z drenažnimi jarki, PVC-cevmi in revizijskimi jaški. Odtok vode iz drenaž bo skupen z meteorno vodo z izpustom v hudourniško grapo potoka Ozelenšček.
8. člen
(sanacija cest)
Obstoječe vaške ceste, ki služijo kot gradbiščne poti, se po končanih delih sanirajo.
9. člen
(urbanistično in krajinsko oblikovanje)
(1) Pilotni steni A in B se vkopljeta v zemljo in na terenu nista vidni. Degradirane površine, ki nastanejo po zaključku gradbenih del, se sanirajo in zatravijo. Relief se kolikor je najbolj mogoče oblikuje v skladu s stanjem pred posegom. Vidna višina zidu 1,20 m se obloži z avtohtonim kamnom. Ob podpornem zidu se na novo uredi vozišče z varnostno ograjo. Po končanih delih se teren pred podpornim zidom zatravi.
(2) S posegom prizadete zemeljske površine se po končanih delih sonaravno in protierozijsko zaščitijo v skladu z obstoječim krajinskim vzorcem in reliefom. Sanacija se izvede v skladu s krajinsko ureditvenim in zasaditvenim načrtom.
(3) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi načrt krajinske arhitekture, v katerem se po izvedbi gradbeno-tehnične stabilizacije plazišča (predvidoma s sidrano pilotno steno) upošteva naslednje:
– v sklopu sanacije plazu se načrtuje odstranitev čim manjšega dela vegetacije, ki ima zaradi erodibilnosti pobočja poudarjeno varovalno funkcijo;
– vse površine, prizadete s posegom drenažnih jarkov, drenaž in odtočnih cevi, se sanirajo oziroma rekultivirajo praviloma z doslej rastočo vegetacijo, s poudarkom na kultivirani drevnini, ki tradicionalno sodi v bližino naselja;
– prizadeti oblikovani hišni vrtovi ob pilotnih stenah se po posegu vzpostavijo v prvotno stanje. Oporni zidovi nad pilotno steno A se v vidnem delu obložijo z lokalno značilnim kamnom, drevnina se nadomesti v okviru istih drevesnih vrst z novimi, primerno velikimi sadikami, v najmanj enakem številu;
– prizadeti del gozdnega roba ob odvodnem jarku se v ustrezni širini dosadi z avtohtonim grmičevjem in drevjem;
– območje ob pilotni steni se ustrezno uredi. Na novo urejene nasute površine se s krajevno značilnimi, primerno oblikovanimi prehodi zlijejo s stabilnim terenom;
– na primernem mestu se omogoči dostop v območje plazišča nad predvideno pilotno steno;
– proste nefunkcionalne površine pod pilotno steno in nad njo se zatravijo;
– deli gradbiščnih poti, ki ne bodo več funkcionalni, se ukinejo, površine pa se vzpostavijo v prvotno stanje.
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE
10. člen
(skupne določbe)
Zaradi gradnje vodnogospodarskega infrastrukturnega objekta in spremljajočih ureditev je treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi komunalne vode, energetske in telekomunikacijske naprave ter objekte. Vse prestavitve, nove povezave in zaščite se izvedejo pred začetkom gradnje.
11. člen
(komunalno in energetsko urejanje)
(1) Pri izvajanju zemeljskih del odvodnjavanja se zavarujejo obstoječe vodovodne cevi na dveh mestih ob objektu Šmihel 49 in 56. Na območju pilotne stene A se prestavi del trase vodovoda v dolžini približno 70 m med objektoma Šmihel 51 in Šmihel 49.
(2) Prostozračni nizkonapetostni elektrokabel v dolžini približno 90 m se zaradi izvajanja pilotne stene A začasno prestavi od transformatorske postaje do objekta Šmihel 50. Po končanih delih se del kabla ob objektu Šmihel 49 prestavi na obstoječo traso. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti obdelana dela ob daljnovodu, transformatorski postaji in nizkonapetostnim omrežjem. Stabilnost transformatorske postaje, stojnih mest in varnostna višina morajo ostati nespremenjeni.
(3) Telekomunikacijski prostozračni kabel v dolžini približno 220 m se zaradi gradnje pilotne stene B prestavi na vzhodno stran objekta Šmihel 49 in nato vzporedno z lokalno cesto do objekta Šmihel 55. Po končanih delih se del kabla ob objektu Šmihel 49 prestavi na obstoječo traso v dolžini približno 80 m. Projektna dokumentacija mora vsebovati zaščito in prestavitev obstoječih telekomunikacijskh kablov. Najmanj 14 dni pred pričetkom del je treba upravljavca obvestiti o začetku del. Investitor je dolžan povrniti vso škodo, ki bi zaradi te izvedbe nastala na telekomunikacijskem omrežju.
IV. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN
12. člen
(pogoji in ukrepi za varovanje tal)
Posegi v tla se izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine tal. Površine, ki so med gradnjo prizadete, se zatravijo oziroma zasadijo. Pri varovanju tal med gradnjo se upoštevajo predpisi, ki urejajo varstva okolja. Prst, ki se odstrani z matične podlage, se med gradnjo racionalno uporabi za sanacijo degradiranih tal. Prst se odstrani in deponira tako, da se ohranita njena plodnost in količina.
13. člen
(varovanje naravnih vrednot)
(1) Med gradnjo se vegetacija kar najbolj ohranja. Omeji se prašenje z delovišča in prevoznih poti. Sanacija degradiranih površin se po končani gradnji izvede z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.
(2) Betonske odplake se ne smejo izcejati v vodo.
(3) Med gradnjo in po njej ne sme prihajati do odlaganja materialov ali onesnaževanja voda.
14. člen
(varovanje objektov in območij kulturne dediščine)
(1) Na ureditvenem območju lokacijskega načrta je evidentirana kulturna dediščina objektov in območij kulturne dediščine:
– Šmihel – arheološko najdišče ob cerkvi (EŠD 300666),
– cerkev sv. Mihaela (EŠD 4037).
(2) Čez območja in objekte kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov.
(3) Znotraj parcele objekta cerkve sv. Mihaela (EŠD 4037) je prepovedan vsak poseg, ki bi zmanjšal ali uničil naravne vrednote.
(4) Vsi posegi se izvajajo izven varovanega območja, sicer jih je treba predhodno uskladiti s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine in pridobiti kulturnovarstveno soglasje.
(5) Pred začetkom del je treba v skladu z navodili pristojnega zavoda dokumentirati obstoječe stanje dediščine in stanje po končanju del z izdelavo foto in videodokumentacije stanja prostora s kulturno dediščino, ki jo hrani pristojni zavod.
(6) Na območju ožje okolice cerkve sv. Mihaela je treba za lokacije posegov na tem delu opraviti predhodno arheološko sondiranje v skladu z navodili pristojnega zavoda.
(7) Ob izvedbi zemeljskih del se zagotovi stalen arheološki nadzor.
(8) Stroške arheoloških raziskav in nadzora je dolžan kriti investitor posega.
15. člen
(varstvo voda)
(1) Odpadno vodo iz greznic je treba odvažati v skladu z odlokom, ki ureja splošne prostorske ureditvene pogoje za posege v prostor v občini Nova Gorica.
(2) Padavinske in izvirne vode z območja plazu se speljejo preko drenažnega sistema v potok Ozlenšček. Podrobneje se v projektni dokumentaciji prouči odtočni režim obstoječih izvirov na plazu.
(3) Kanalete in odtočne cevi ter drugi odtočni elementi se izvedejo vodotesno. Za podlago kanalet se uporabi prodnata oziroma prodnato-peščena drenaža.
(4) Na iztoku iz drenaže se izdela preliv za izvajanje meritev pretokov in drenaž. Iztoki iz drenaž se redno čistijo. Vse drenaže in vkopani odvodni elementi se izvedejo pod nivojem zmrzali.
(5) Iztoki jarkov in kanalov v vodotok se morajo obdelati z utrjenimi odtočnimi glavami in tlakovanjem brežine in dna vodotoka na mestu izpusta.
(6) Pred začetkom del je treba o tem obvestiti pristojno ribiško družino.
(7) Pred gradbenim dovoljenjem je treba pridobiti sklep o prenosu pravice upravljanja na vodnem in priobalnem zemljišču.
16. člen
(varstvo zraka)
(1) V sklopu sanacije se porušita dva stanovanjska objekta, gospodarski objekt in dva pritlična objekta. Med rušenjem se objekti oziroma delovišče vlažijo, da se zmanjša prašenje. Izvajalec gradbenih del ob gradnji pilotnih sten in drugih objektov zagotovi, da gradbena mehanizacija in transportna vozila izpolnjujejo minimalne zahteve glede izpušnih plinov po pravilniku, ki ureja minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati nekatere naprave in oprema vozil v cestnem prometu.
(2) Med gradnjo se dovozne poti, posebno na delovno ploščad, redno čistijo in pometajo.
17. člen
(varstvo pred hrupom in tresljaji)
(1) Med gradnjo se uporablja manj hrupna gradbena mehanizacija, opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne presega vrednosti iz predpisa, ki ureja emisije hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem. Vsa hrupna dela se glede na dovoljeno raven hrupa izvajajo samo med 7. in 19. uro.
(2) Kar najbolj se upošteva se ustrezna ekspozicija hrupa in omeji čas obratovanja hrupnih operacij. Med gradbenimi deli se izvajajo kontrolne meritve hrupa, glede na njihove rezultate pa se sprejmejo dodatni protihrupni ukrepi.
(3) Med sanacijskimi deli s težjimi stroji, ki povzročajo tresljaje, se poskusno izmerijo pospeški in hitrosti tresljajev pri najbližjih stanovanjskih objektih in se, če je potrebno, zniža njihova intenziteta. Če hitrosti tresljajev presegajo 5 mm/s, se izvedejo dodatni zaščitni ukrepi.
18. člen
(organizacija gradbišča)
Med sanacijo se na transportnih poteh zagotovi ustrezno varnost udeležencev v prometu z ustrezno prometno signalizacijo, zavarovanjem gradbišča, označbami in drugimi ukrepi (varnostne ograje, zavarovani prehodi, osvetlitev gradbišča ponoči).
19. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se ne sme poslabšati. Pri izvajanju del se zagotovijo zadostni odmiki od obstoječih objektov in vodnikov.
(2) Požarna voda se zagotovi s premično cisterno.
20. člen
(sanacija in rušenje objektov)
(1) Zaradi izvedbe sidrane pilotne stene A in poškodb zaradi plazenja se porušijo in ponovno zgradijo stanovanjski objekt Šmihel 50a na parc. št. *4871, k.o. Šmihel, stanovanjski in gospodarski objekt Šmihel 51 na parc. št. *547/4, *552, *553, vse k.o. Šmihel, ter dva manjša pritlična gospodarska objekta in dostopno stopnišče z opornim zidom na parc. št. *4867 in *618, vse k.o. Šmihel.
(2) Skladno z določbami zakona, ki ureja ukrepe za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001, se sanirajo naslednji objekti, ki so poškodovani zaradi plazenja:
– stanovanjski objekt Šmihel 55 na parc. št. *548, *550, 5222/1, 5222/2 in 5227/2, vse k.o. Šmihel,
– stanovanjski in gospodarski objekt Šmihel 50 na parc. št. *551, 4868/1, 4868/2 in 5222/1, vse k.o. Šmihel,
– gospodarski objekt Šmihel 54 na parc. št. *547/2, *547/3, vse k.o. Šmihel,
– stanovanjski objekt Šmihel 56 na parc. št. *541, *543, 5222/2 in 5222/4, vse k.o. Šmihel,
– cerkev v Šmihelu na parc. št. *553, k.o. Šmihel, in
– cesta Ozeljan–Šmihel na parc. št. *541, *548, 4868/1, 4868/2, 4992, 4995, 4997/1, 5222/1, 5222/2 in 5227/2, vse k.o. Šmihel.
21. člen
(odvzemi in presežki materiala)
Presežek materiala v količini približno 4000 m3 se deponira v glinokopu Renče v skladu s programom sanacije glinokopa.
V. ETAPNOST IZVEDBE
22. člen
(etapnost)
(1) Etape izvajanja lokacijskega načrta so:
– postavitev začasnega hleva za lastnika objekta Šmihel 51 na parc. št. 4992, k.o. Šmihel;
– rušitev stanovanjskega objekta Šmihel 50a na parc. št. *4871 in stanovanjskega in gospodarskega objekta Šmihel 51 na parc. št. *547/4, *552, *553, vse k.o. Šmihel;
– rušitev dveh gospodarskih objektov na parc. št. *4867, *618, vse k.o. Šmihel,
– graditev pilotne stene A,
– graditev podpornega zidu,
– ureditev odvodnjavanja plazu,
– komunalna in energetska ureditev,
– sanacija in nadomestna gradnja objektov nad pilotno steno A ter sanacija ceste skozi vas,
– krajinska ureditev pilotne stene A,
– graditev pilotne stene B in kamnite zložbe z vsemi potrebnimi ureditvami.
(2) Dela potekajo v skladu z načrtom izvajanja sanacijskih del.
(3) Etape so funkcionalno sklenjene celote in se lahko izvajajo ločeno ali sočasno.
VI. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
23. člen
(monitoring)
(1) Pogoji, ki jih je treba izpolniti pred začetkom gradnje:
– izdela se kataster poškodb na stanovanjskih objektih Šmihel 50 in 56, na gospodarskih objektih Šmihel 50 in 54, na cerkvi (Šmihel) in na cesti v Šmihelu. Na obstoječih razpokah se vgradijo reperji za opazovanje z deformetrom ali steklene plombe (pri lasastih razpokah);
– popis ničelnega stanja obstoječih transportnih poti, ki so zaradi sanacije plazu bolj obremenjene.
(2) Pogoji, ki jih je treba izpolniti med gradnjo:
– opazovanje deformacij na obstoječih razpokah v presledku 14 dni, kjer so bili predhodno vgrajeni reperji;
– spremljanje nagiba in plazenja pobočja z razpoložljivimi inklinometri po programu meritev, ki bo predviden v nadaljnjih fazah projektiranja;
– spremljanje nivoja podtalne vode v vseh vrtinah;
– izvajanje meritev na dežemeru;
– nadzor nad vsemi hrupnejšimi operacijami v bližini stanovanjskih objektov in na drugih občutljivih območjih;
– med obratovanjem težje gradbene mehanizacije izvajati kontrolne meritve vibracij. Kadar je hitrost vibracij presežena, je treba nemudoma zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe.
(3) Pogoji, ki jih je treba izpolniti po končani gradnji:
– opazovanje deformacij na obstoječih razpokah v presledku 60 dni v trajanju enega leta;
– vgradnja reperjev v vse štiri vogale posameznega stanovanjskega in gospodarskega objekta ter v sidrano gredo. Pozicija reperjev se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije. Reperji se opazujejo dvakrat mesečno prve 3 mesece, nato enkrat na četrtletje še nadaljnji 2 leti;
– spremljanje nivoja podtalne vode v vseh vrtinah;
– izvajanje meritev na dežemeru v obdobju dveh let po izgradnji pilotne stene;
– spremljanje nagiba in plazenja pobočja prek vseh inklinometrov. Na začetku in vse do ugotovljene stabilnosti se meritve izvajajo najmanj enkrat do dvakrat mesečno.
24. člen
(dodatne obveznosti)
(1) Dodatni pogoji, ki jih je treba izpolniti pred začetkom gradnje:
– popis ničelnega stanja stanovanjskih objektov Šmihel 55, Šmihel 50, Šmihel 54 in Šmihel 56, gospodarskih objektov Šmihel 50, Šmihel 54 in Šmihel cerkev, za katere se predvideva vpliv med gradnjo;
– ogledi in popis stanja obremenjenih obstoječih transportnih poti;
– izvedba predvidenih zaščitnih ukrepov na cestnih odsekih, kjer se ugotovi nezadostna varnost;
– odstranitev komunalnih priključkov na stanovanjskih objektih Šmihel 50a in Šmihel 51 ter gospodarskega objekta Šmihel 51.
(2) Dodatni pogoji, ki jih je treba izpolniti med gradnjo:
– zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;
– na območjih, kjer bi bila lahko prizadeta tla, gradbene posege s težkimi gradbenimi stroji izvajati v suhem vremenu;
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta in skladiščenja, ob nezgodi pa zagotoviti takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev;
– na gradbišču morajo biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg, obvezen pa je tudi odvoz kontaminiranega materiala na ustrezno deponijo. Ob razlitju nevarnih tekočin iz delovnih strojev je treba onesnaženo zemljo pobrati in ravnati z njo kot nevarnim odpadkom;
– na gradbišču je dovoljeno skladiščiti le najmanjšo količino nevarnih snovi na za to primerno urejenih skladiščnih površinah;
– material za temelje in podlaga odvodnim elementom mora biti inerten oziroma brez škodljivih primesi;
– med gradnjo se zagotovi nemotena komunalna in energetska oskrba objektov prek obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav;
– investitor nabavi posodo za odvoz komunalnih odpadkov in obvesti pooblaščenega izvajalca za priključitev na redni odvoz odpadkov.
(3) Dodatni pogoji, ki jih je treba izpolniti po končani gradnji:
– investitor zagotovi sanacijo poškodovanih delov lokalnih cest, obcestnih stavb in drugih infrastrukturnih objektov zaradi poškodb, ki nastanejo zaradi prevozov za potrebe izvedbe sanacije.
VII. ODSTOPANJA
25. člen
(odstopanja)
(1) Pri izvedbi lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih, prometnih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere ter varnost ljudi.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
VIII. NADZOR
26. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor – Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za vplivno območje lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da sta spremenjena in dopolnjena naslednja občinska prostorska akta:
– Prostorske sestavine Dolgoročnega in Srednjeročnega plana občine Nova Gorica za obdobje 1986–1990 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 7/87, spremembe in dopolnitve za območje Mestne občine Nova Gorica, št. 3/90, 1/91, 9/95, 20/96, 3/98, 13/98, in Uradne objave v časopisu Oko, št. 6/99, 18/03, 34/04) in
– Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica (Uradno glasilo, št. 9/87, 11/87, in Uradne objave, št. 20/2002, 4/2003).
28. člen
(omejitve in prepovedi)
(1) Do prenehanja izvajanja monitoringa iz tretjega odstavka 23. člena te uredbe je na ureditvenem območju lokacijskega načrta prepovedano spreminjati obstoječo namensko rabo prostora in graditi, razen izvajanja tekočih vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah ter dejavnosti, ki jih v okviru svojega poslovanja opravljajo gospodarske javne službe.
(2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za ureditve, načrtovane s to uredbo.
(3) Po prenehanju izvajanja monitoringa iz tretjega odstavka 23. člena te uredbe so na ureditvenem območju lokacijskega načrta dopustni investicijska vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve in nadomestne gradnje objektov in gradnja enostavnih objektov. Izjemoma so dopustne novogradnje in gradnje prizidkov k obstoječim stanovanjskim objektom, po predhodni pridobitvi geološko geomehanskega poročila in s soglasjem pooblaščenega investitorja države za objekte vodnogospodarske infrastrukture.
29. člen
(uveljavitev)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-55/2006/5
Ljubljana, dne 20. julija 2006
EVA 2005-2511-0089
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik