Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/2006 z dne 6. 7. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/2006 z dne 6. 7. 2006

Kazalo

3002. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih, stran 7293.

Na podlagi 16. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US, 56/99 – ZON, 67/02 – ZG-A in 110/02 – ZGO-1) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za okolje in prostor ter ministrom za kulturo
P R A V I L N I K
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih
1. člen
V Pravilniku o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št. 5/98) se v celotnem besedilu:
– besedilo »gospodarska enota« nadomesti z besedilom »gozdnogospodarska enota« v ustreznem sklonu;
– kratica »GE« nadomesti s kratico »GGE«;
– besedilo »gospodarski razred« nadomesti z besedilom »rastiščnogojitveni tip« v ustreznem sklonu;
– kratica »GR« nadomesti s kratico »RGR«;
– beseda »kategorija« nadomesti z besedilom »gospodarska kategorija« v ustreznem sklonu;
– besedilo »oblika lastništva« nadomesti z besedilom »lastniška kategorija« v ustreznem sklonu;
– besedilo »ureditvena enota« nadomesti z besedilom »načrtovalna enota« v ustreznem sklonu,
– besedilo »obdobje veljavnosti« nadomesti z besedilom »ureditveno obdobje« v ustreznem sklonu.
2. člen
V 2. členu se besedilo petega odstavka nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, po sprejemu novega gozdnogospodarskega načrta GGE en izvod starega načrta izroči Arhivu Republike Slovenije, drugi izvod ZGS izroči pristojnemu regionalnemu arhivu, tretji izvod pa ZGS trajno hrani.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»ZGS trajno hrani tudi gozdno kroniko ter evidence, predpisane s tem pravilnikom.«.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.
3. člen
Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Podatki in temeljne prostorske podlage za načrte za gospodarjenje z gozdovi se praviloma pripravijo v obliki, primerni za računalniško obdelavo in hranjenje v prostorskem informacijskem sistemu. Prostorski podatki morajo biti v državnem koordinatnem sistemu. Zbiranje in prikaz podatkov v načrtih se opravita na način, ki omogoča primerjavo s predhodnimi načrti.
Vsi dokumenti, ki so bili izdelani v postopku priprave gozdnogospodarskih načrtov, zlasti terenski opisi, beležke meritev in terensko kartno gradivo, so dokumentarno gradivo, ki ga mora ZGS hraniti najmanj do sprejema novega gozdnogospodarskega načrta. Vsi numerični in grafični podatki, ki so bili zbrani za pripravo gozdnogospodarskega načrta, so del zbirke podatkov o stanju in razvoju gozdov.
Podatki iz prejšnjega odstavka in računalniški zapis gozdnogospodarskega načrta mora ZGS hraniti na dveh ločenih mestih v obliki, ki zagotavlja trajen računalniški zapis.
Vse grafične podatke, ki so podlaga gozdnogospodarskim načrtom, je potrebno izdelati in hraniti tudi v njihovem metapodatkovnem zapisu.
Zbirka podatkov o stanju in razvoju gozdov, ki jo vodi ZGS, vsebuje bazo podatkov o:
– stalnih vzorčnih ploskvah,
– odsekih,
– sestojih,
– funkcijah,
– poseku,
– izvedenih gojitvenih, varstvenih in drugih delih,
– gozdnih cestah,
– gozdnih združbah.
Vsi podatki iz prejšnjega odstavka so prostorsko opredeljeni – absolutno z zemeljskimi koordinatami ali relativno z oznako najnižje načrtovalne enote.
Za vse podatke, ki jih je ZGS uporabil pri izdelavi načrtov, pa jih ni samostojno pridobil, mora biti v načrtu naveden njihov vir.
Zbirka podatkov o stanju in razvoju gozdov se ažurira vsako leto, tako da se vanjo vnesejo novopridobljeni podatki prejšnjega leta najkasneje do 1. aprila tekočega leta.«.
4. člen
V 8. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Gozdne združbe se združujejo v naslednje skupine rastišč:
1. logi;
2. gabrovja in dobrave;
3. bukovja na nekarbonatnih kameninah;
4. gričevnata in podgorska bukovja na karbonatnih kameninah;
5. gorska bukovja na karbonatnih kameninah;
6. jelovja z bukvijo;
7. jelovja s smreko;
8. termofilna bukovja;
9. termofilna hrastovja;
10. acidofilna borovja;
11. bazofilna borovja;
12. termofilna grmičevja;
13. subalpinska bukovja;
14. rušja in šotna barja.«.
5. člen
Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Funkcije gozda pomenijo:
1. funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev (v nadaljnjem besedilu: varovalna funkcija): varovanje rastišča in njegove okolice pred posledicami vseh vrst erozijskih procesov, zlasti zagotavljanje (ohranjanje) odpornosti tal na erozijske pojave, ki jih povzročajo mraz, sneg, voda in veter; preprečevanje razvoja (pojavljanja) zemeljskih in snežnih plazov, podorov in usadov; preprečevanje poglabljanja pobočnih jarkov; preprečevanje premeščanja naplavin; zadrževanje drobnega plovnega materiala; ohranjanje rodovitnosti gozdnih tal. Poudarjeno varovalno funkcijo imajo zlasti gozdovi na gornji gozdni meji, na erozijskih, plazljivih ali plazovitih območjih, določenih v skladu s predpisi o vodah, na zelo strmih pobočjih, sušnih legah, plitvih skalovitih ali kamnitih tleh;
2. hidrološka funkcija: mehansko in biološko čiščenje vode, ki odteče ali pronica z gozdnih površin, ter uravnavanje vodnega režima z zadrževanjem hitrega odtekanja padavinske vode (dežja) s površja (po pobočju in v globino), počasnejšim taljenjem snega, ohranjanjem vode v gozdnih tleh in rastlinah in zakasnjenim pronicanjem vode iz gozdnih tal v sušnih obdobjih. Poudarjeno hidrološko funkcijo imajo zlasti gozdovi v poplavnih, vodovarstvenih in potencialnih vodovarstvenih območjih, določenih v skladu s predpisi o vodah;
3. biotopska funkcija in funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti: zagotavljanje življenjskega prostora rastlinskim in živalskim življenjskim združbam, zlasti tistih vrst, katerih življenjski ciklus je pomembno povezan z gozdom, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje naravnega ravnovesja. Poudarjeno biotopsko funkcijo in funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti imajo zlasti gozdovi s habitati redkih ali ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst, s habitati, pomembnimi za obstoj in ohranitev populacij divjadi, s habitati in habitatnimi tipi, ki se po predpisih o ohranjanju narave ohranjajo v ugodnem stanju, ter gozdovi, ki imajo status posebnega varstvenega območja, potencialnega posebnega ohranitvenega območja ali ekološko pomembnega območja;
4. klimatska funkcija: manjšanje hitrosti in spreminjanje smeri vetrov; vpliv na temperaturo in vlažnost zraka ter na razmerje med plini v ozračju (proizvodnja kisika, skladiščenje ogljika v lesu in tleh). Poudarjeno klimatsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki varujejo naselja, rekreacijske in turistične objekte, prometnice ter kmetijske kulture pred škodljivimi učinki vetra in mraza; gozdovi, ki se nahajajo v območjih stalnih ali pogostih močnih vetrov, ki povzročajo kalamitete (vetrolomi); gozdovi, kjer stalna prisotnost vetrov povzroča deformirano rast gozdnega drevja ipd.;
5. zaščitna funkcija: zaščito prometnic, naselij in drugih objektov pred naravnimi pojavi, kot so padanje kamenja in peska, snežni zameti, bočni vetrovi in zdrsi zemljišča, ter zagotavljanje varnosti bivanja in prometa. Poudarjeno zaščitno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi na strmih pobočjih nad cesto ali železnico ter pod njo;
6. higiensko-zdravstvena funkcija: izboljšanje kakovosti in ohranjanje zdravega življenjskega okolja ter blaženje škodljivih vplivov imisij z absorpcijo sestavin onesnaženega ozračja, intenzivnejšo termiko in turbulenco ter izolacijo pred hrupom. Poudarjeno higiensko-zdravstveno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi v neposredni bližini bolnic in zdravilišč, ter gozdovi, ki se nahajajo v pasu med naselji oziroma bivalnimi objekti ter večjimi viri hrupa, smradu, sevanja in onesnaženja, kot so npr. avtocesta, železnica, termoelektrarne, kamnolomi in peskokopi, kafilerije, intenzivna živinoreja, smetišča in sežigalnice odpadkov, kurilnice, športna in otroška igrišča ipd.;
7. obrambna funkcija: varovanje zemljišč in objektov, pomembnih za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Poudarjeno obrambno funkcijo imajo zlasti gozdovi, ki se nahajajo v neposredni bližini državne meje, gozdovi, ki se uporabljajo kot poligoni za urjenje policijskih ali vojaških enot, ter gozdovi, ki varujejo črpališča pitne vode, državne rezerve, policijske, vojaške ipd. objekte;
8. rekreacijska funkcija: omogočanje aktivnosti, ki telesno ali duševno sproščajo in krepijo, vključno z nabiranjem gozdnih plodov za lastne potrebe. Poudarjeno rekreacijsko funkcijo imajo gozdovi z ustreznimi naravnimi danostmi, dostopnostjo in dosegljivostjo ter rekreacijsko infrastrukturo (poti, objekti);
9. turistična funkcija: zadovoljevanje potreb obiskovalcev, ki zaradi oddiha ali razvedrila, povezanega z gozdom, začasno spremenijo svoj kraj bivanja. Poudarjeno turistično funkcijo opravljajo gozdovi v okolici turističnih krajev, v katerih se nahajajo turistični objekti, turistične točke in znamenitosti, ki se pojavljajo kot motiv v turističnopropagandne namene, ali po katerih se odvija turistično vodenje;
10. poučna funkcija: ozaveščanje in posredovanje znanj o gozdu ter gospodarjenju z njim laični ali strokovni javnosti. Poudarjeno poučno funkcijo opravljajo gozdovi, po katerih so speljane oziroma v katerih se nahajajo gozdne, naravoslovne, ipd. poti, muzeji na prostem (gozdne učilne), učni in demonstracijski objekti za izvajanje praktičnega pouka v sistemu gozdarskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja ipd.;
11. raziskovalna funkcija: načrtno zbiranje, opazovanje in ugotavljanje dejstev o gozdovih, njihovem izkoriščanju in rabi. Raziskovalno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, v katerih so postavljene raziskovalne ploskve, raziskovalni objekti, razne merilne naprave, ipd. s katerimi v okviru raziskovalnih projektov ali programov upravljajo raziskovalne institucije;
12. funkcija varstva naravnih vrednot: varovanje redkih, dragocenih, znamenitih ali drugih vrednih naravnih pojavov. Poudarjeno funkcijo varstva naravnih vrednot opravljajo gozdovi ali njihovi deli, ki imajo po predpisih o ohranjanju narave status naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot ter zavarovana območja;
13. funkcija varovanja kulturne dediščine: varovanje in ohranjanje območij ali objektov, ki so rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru. Poudarjeno funkcijo varovanja kulturne dediščine opravljajo zlasti gozdovi v neposredni okolici enot kulturne dediščine ter ostanki ohranjenih tradicionalnih oblik gospodarjenja (npr. steljniki, panjevci, gaji, logi);
14. estetska funkcija: omogočanje doživljanja skladnosti likovnih in funkcionalnih prvin v krajini. Poudarjeno estetsko funkcijo opravljajo predvsem gozdovi v izjemnih krajinah in območjih nacionalne prepoznavnosti po predpisih o urejanju prostora ter območjih kulturne krajine po predpisih o varstvu kulturne dediščine, v območjih krajinske pestrosti po predpisih o ohranjanju narave ter gozdovi, namenjeni zakrivanju degradacijskih procesov ali drugih vizualno motečih elementov v krajini;
15. lesnoproizvodna funkcija: proizvajanje nadzemne lesne mase, ki jo je možno gospodarsko izkoriščati. Poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo opravljajo gozdovi z nadpovprečno rastnostjo na rastiščih z nadpovprečno proizvodno zmogljivostjo;
16. funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin: izkoriščanje nelesnih materialnih koristi iz gozda, z izjemo divjadi in rekreativne rabe gozdov, ki se lahko pojavijo na trgu. Poudarjeno funkcijo pridobivanja drugih gozdnih dobrin opravljajo zlasti gozdovi, ki se gojijo zaradi plodov, gozdni semenski objekti, gozdovi, kjer se intenzivno odvija steljarjenje, čebelja paša, pridobivanje smole in drevesnih sokov, pridobivanje okrasnega drevja, izkoriščanje sečnih ostankov, ipd. če so ti proizvodi predmet prodaje ali nadaljnje dodelave in niso namenjeni le lastni uporabi;
17. lovnogospodarska funkcija: gospodarjenje s populacijami prostoživečih živalskih vrst, ki jih je po predpisih o lovu in divjadi dovoljeno loviti. Poudarjeno lovnogospodarsko funkcijo imajo zlasti gozdovi oziroma gozdni prostor v lovnogojitvenih oborah, gozdovi z visoko gostoto populacij velikih rastlinojedov, oziroma gozdovi, v katerih prehranska kapaciteta okolja omogoča višjo številčnost divjadi.«.
6. člen
V 10. členu se besedilo drugega odstavka nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Ovrednotene funkcije gozdov se določijo oziroma prikažejo po gozdnofunkcijskih enotah (v nadaljnjem besedilu: funkcijskih enotah), ki zajemajo gozd in tista negozdna zemljišča, ki so z njim ekološko oziroma funkcionalno povezana, ter skupaj z gozdom zagotavljajo uresničevanje njegovih funkcij. Površine funkcijskih enot določajo gozdni prostor. Šteje se, da imajo vsi gozdovi poudarjene vse funkcije vsaj na 3. stopnji.«.
7. člen
11. člen se črta.
8. člen
Besedilo 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Rastiščnogojitveni razredi GGO (v nadaljnjem besedilu: RGR GGO) se oblikujejo po skupinah rastišč in gospodarskih kategorijah gozdov. Izjemoma se lahko v isti RGR GGO uvrstijo večnamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, če pri slednjih režim oziroma omejitve gospodarjenja ne zahtevajo posebnega načina gospodarjenja z gozdovi.
Rastiščnogojitveni razredi GGE (v nadaljnjem besedilu: RGR GGE) se oblikujejo znotraj RGR GGO, pri čemer je treba upoštevati tudi razvojne težnje v pogledu drevesne sestave in zgradbe gozdov, funkcije gozdov in stopnjo njihove poudarjenosti ter način in intenzivnost gospodarjenja.«.
9. člen
Besedilo 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Gozdnogospodarski načrt GGE sestavljajo besedilo, tabelarni, kartni in prostorski del.
Besedilo gozdnogospodarskega načrta GGE vsebuje:
1. splošni opis GGE;
2. prikaz funkcij gozdov;
3. opis stanja gozdov;
4. analizo preteklega gospodarjenja in razvoja gozdov;
5. določitev intenzivnosti in ciljev gospodarjenja z gozdovi;
6. določitev usmeritev za zagotavljanje ciljev;
7. opis stanja in zakonitosti razvoja gozdov, gozdnogojitvene cilje in smernice ter ukrepe po rastiščnogojitvenih razredih;
8. okvirno ekonomsko presojo načrtovanih ukrepov.
Tabelarni, kartni in prostorski del se izdelajo kot ločene priloge gozdnogospodarskemu načrtu.«.
10. člen
Besedilo 28. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Splošni opis GGE vsebuje:
1. prikaz lege GGE v prostoru glede na GGO, občine in katastrske občine;
2. naravne razmere:
– reliefne, hidrološke, geološke, klimatske in druge podobne značilnosti,
– gozdnatost in krajinske značilnosti,
– gozdne združbe,
– značilnosti živalskega sveta;
3. gospodarske in družbene razmere:
– struktura gozdne posesti,
– demografske razmere,
– gospodarske in druge dejavnosti, povezane z gozdom,
– trendi glede spreminjanja rabe gozdnih površin.
Pri prikazovanju strukture gozdne posesti se gozdove uvršča v lastniške kategorije:
– državnih gozdov,
– gozdov lokalnih skupnosti (občin, mestnih, četrtnih, krajevnih skupnosti),
– zasebnih gozdov, ki so lahko v lasti fizičnih ali pravnih oseb.«.
11. člen
35. člen se spremeni tako, da glasi:
»35. člen
(Analiza preteklega gospodarjenja in razvoja gozdov)
Analiza preteklega gospodarjenja in razvoja gozdov zajema:
1. pregled realizacije načrtovanih ukrepov preteklega načrta po RGR in na nivoju GGE;
2. pregled poseka ter opravljenih gojitvenih in varstvenih dela ter del za vzdrževanje življenjskega okolja (v nadaljnjem besedilu: dela) vsaj za obdobje zadnjih dvajset let, in sicer:
– skupni posek, prikazan po skupinah drevesnih vrst, vrstah sečnje, debelinskih razredih in koledarskih letih,
– posek po RGR, prikazan po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih,
– opravljena dela skupaj za GGE, po oblikah lastništva in po RGR;
3. posek po lastniških kategorijah, prikazan po vrstah sečnje in debelinskih razredih;
4. pregled razvoja:
– gozdnih površin: zaraščanje negozdnih in krčitev gozdnih površin glede na položaj v prostoru in vzroke,
– višine lesne zaloge ter njene debelinske in vrstne sestave,
– višine prirastka ter njegove debelinske in vrstne sestave (iglavci/listavci),
– lastniške strukture gozdov,
– zgradbe sestojev oziroma razvojnih faz gozda;
5. presojo trajnostnega gospodarjenja, zlasti v pogledu:
– doseganja ciljev, upoštevanja usmeritev in učinkovitosti izvedenih ukrepov,
– ustreznosti postavljenih ciljev, usmeritev (zlasti presoja dolžine proizvodne dobe) in ukrepov v preteklem načrtu,
– ekonomskih učinkov,
– zagotavljanja socialnih in ekoloških funkcij gozdov;
6. presoja razvoja gozdov v pogledu trajnosti;
7. presoja ohranjanja biotske raznovrstnostii, zlasti v pogledu vplivov izvedenih ukrepov na stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, in tistih živalskih vrst ter njihovih habitatov, ki pomembno vplivajo na gozdni ekosistem.
Presoja iz 5. točke prejšnjega odstavka se opravi s pomočjo modela, ki temelji na primerjavi trenutnega stanja površin, temeljnice, lesne zaloge in prirastka po posameznih razvojnih fazah ali starostnih razredih z istovrstnimi modelnimi podatki. Pri tem se uporabi podatke iz donosnih tablic, najustreznejših glede drevesne vrste, rastišča in sistema gospodarjenja, oziroma spoznanja, pridobljena na izbranih stalnih ploskvah za podobna rastišča in zgradbe sestojev Na ravni GGE skupaj, in posebej za gospodarske gozdove, se grafično prikaže razmerje med obstoječimi in modelnimi deleži posameznih razvojnih faz oziroma debelinskih razredov. Prikažejo se ločeni modeli za enodobne in raznodobne gozdove.«.
12. člen
36. člen se spremeni tako, da se glasi:
»36. člen
(Intenzivnost gospodarjenja)
Površino gozdov v GGE se glede intenzivnosti gospodarjenja razvrsti v štiri stopnje, in sicer ničelna, nizka, srednja in visoka, pri čemer se upošteva naslednja merila:
– proizvodno sposobnost rastišč,
– poudarjenost ekoloških in socialnih funkcij gozda,
– zgradbo gozda,
– velikost gozdne posesti in
– interes ter potrebe gozdnih posestnikov po pridobivanju gozdnih proizvodov.
Stopnje iz prejšnjega odstavka se uporabijo zlasti za določanje podrobnosti gozdnogojitvenega načrtovanja in natančnosti zbiranja podatkov o gozdovih ter za opredelitev območij, kjer posamična izbira drevja za posek ni obvezna.«.
13. člen
V 37. členu se besedilo drugega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»Skladno s splošnim ciljem gospodarjenja z gozdovi oziroma s funkcijami gozdov v GE se določijo splošne usmeritve gospodarjenja z gozdovi v GE, ki zajemajo zlasti:
– trajnostno rabo / izkoriščanje gozdnih proizvodov;
– poseganje v gozdni prostor;
– gospodarjenje z gozdnimi semenskimi objekti;
– gojenje in varstvo gozdov;
– odpiranje gozdov s prometnicami;
– tehnologijo pridobivanja lesa in gradnjo prometnic;
– ohranjanje biotske raznovrstnosti.«.
V tretjem odstavku se zadnja alinea črta.
14. člen
Za 38. členom se doda nov 38.a člen, ki se glasi:
»38. a člen
(Dopustna odstopanja od možnega poseka)
Dopustna odstopanja od možnega poseka, določenega v skladu s 37. in 38. členom tega pravilnika, so:
1. 5% na nivoju GGE, 20% na nivoju RGR, 25% po skupinah sečenj in 30% po skupinah drevesnih vrst (iglavci/listavci);
2. če gre za sanitarne sečnje zaradi nepredvidenih sprememb v gozdovih pa 25% na nivoju GGE ali 35% na nivoju RGR.
Za skupine sečenj iz tega člena se štejejo:
1. skupina: redčenja, prebiralna sečnja, sečnja na panj;
2. skupina: pomladitvena sečnja in posek za umetno obnovo;
3. skupina: posek oslabelega drevja in sanitarni posek.
Za nepredvidene spremembe v gozdovih se štejejo vremenske in vodne ujme, emisije, gozdni požari, pojavi rastlinskih bolezni in prenamnoženih populacij žuželk gozdnega drevja.«.
15. člen
Naslov poglavja: »7. Določitev usmeritev za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij« in 40. člen se črtata.
16. člen
Naslov poglavja: »9. Priloga s pregledi stanja, usmeritev in ukrepov« se spremeni tako, da se glasi: »9. Priloge«.
17. člen
V prvem odstavku 42. člen se doda nova četrta alinea, ki se glasi:
»– odsekov – na obrazcu E4.«.
Drugi odstavek se črta.
18. člen
Za 42. členom se dodata nova 42.a in 42.b člen, ki se glasita:
»42.a člen
(Kartni del)
Kartni del gozdnogospodarskega načrta sestavljajo karte v merilu 1:25.000 ali večjem, izdelane na podlagi TTN 25, ki dopolnjujejo vsebine iz besedila GGN GGE, in vsebujejo zlasti podatke o:
– gozdni površini in gozdnem robu,
– mreži oddelkov in odsekov,
– tipih sestojev,
– skupinah rastišč,
– predelih, kjer je treba zaradi varovanja gozdnega ekosistema prilagoditi izvajanje del v gozdu,
– območjih z nizko gostoto in z ugotovljeno ogroženostjo posamezne vrste, pomembne za gozdni ekosistem,
– habitatih redkih in ogroženih vrst,
– za gozdni ekosistem pomembnih biotopih,
– gospodarskih kategorijah,
– rastiščnogojitvenih razredih,
– požarni ogroženosti gozdov,
– območjih s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami gozdov,
– strugah potokov, hudournikov in drugih vodnih poteh,
– načrtovanih ukrepih oziroma delih,
– območjih, kjer posamična izbira drevja za posek ni obvezna,
– najprimernejših oblikah/tehnologijah in omejitvah glede pridobivanja gozdnih lesnih proizvodov, gozdnih semenskih objektih.
Na isti karti se lahko združuje več sorodnih vsebin, pod pogojem, da je zagotovljena njena preglednost in uporabnost. Vsaka karta mora biti zložena v format A4, tako da je naslovnica v zgornjem desnem kotu. Vsaka karta mora biti opremljena z zaporedno številko, merilom, naslovom in legendo. Izdela se tudi seznam kart.
42.b člen
(Prostorski del)
Prostorski del načrta je povzetek vsebin načrta, ki so namenjene usklajevanju različnih interesov v gozdnem prostoru. Sestavljajo ga karte v preglednem merilu, preglednice in kratek komentar, izdelan pa je po naslednjih poglavjih in vsebinah:
1. stanje in razvoj gozdnih površin:
a. gozdne površine iz preteklega načrta,
b. novo določene gozdne površine,
c. zemljišča v zaraščanju, ki se ne bodo določila kot gozd,
d. površine, ki so bile v preteklem ureditvenem obdobju izkrčene,
e. površine iz prostorskih aktov, ki se jim je spremenila namenska raba prostora iz gozda v drugo namensko rabo;
2. večfunkcionalna območja:
a. območja gozdov, kjer se pojavlja več funkcij, ki vplivajo na gospodarjenje, vendar nobena druge funkcije po svojem pomenu ne izključuje,
b. območja gozdov, kjer se pričakuje oziroma so možni konflikti med različnimi funkcijami gozda;
3. intenzivnost gospodarjenja z gozdovi v skladu s 37. členom tega pravilnika;
4. območja gozdov s posebnim namenom in varovalnih gozdov, kjer pravni režimi dopuščajo izkoriščanje gozdnih proizvodov, ter varovane površine (varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom, kjer izkoriščanje lesa ni dovoljeno – režimi ne dopuščajo izkoriščanja gozdnih proizvodov);
5. gozdovi za sanacijo in stanje gozdov po standardih kakovosti okolja in merilih občutljivosti, ranljivosti ali obremenjenosti okolja;
6. območja gozdov, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, in območja, pomembna za ohranitev biotske raznovrstnosti po predpisih o ohranjanju narave;
7. varstvena in ogrožena območja gozdov po predpisih o vodah;
8. območja gozdov, kjer je dopustno krčenje gozda;
9. pregled in zasnova gozdne infrastrukture ter drugih prostorskih ureditev v gozdnem prostoru:
a. odprtost gozdov s prometnicami,
b. prednostna območja za gradnjo gozdnih cest,
c. prednostna območja za gradnjo gozdnih vlak.
Prednostna območja iz podtočk c. in d. 9. točke prejšnjega odstavka se določijo kot tista območja, kjer je gradnja gozdnih prometnic potrebna in dopustna z vseh vidikov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Gradnja gozdnih prometnic je potrebna, kadar je odprtost gozdov s cestami ali vlakami nižja od optimalne, intenzivnost gospodarjenja pa vsaj srednje stopnje. Gradnja gozdnih prometnic in krčitev gozda sta dopustna, kadar zaradi ekoloških ali socialnih funkcij ne obstaja nobena omejitev za tovrstni poseg.«.
19. člen
Besedilo 49. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zaradi spremljanja različnih drugih dogodkov v gozdovih ali v zvezi z njimi se na ravni GGE piše gozdna kronika, v katero se tekoče zapisujejo vsi dogodki, ki vplivajo na gospodarjenje z gozdovi, najpozneje pa se kronika za preteklo leto napiše do konca marca naslednjega leta.
V gozdni kroniki se zlasti beležijo in opišejo:
1. ujme, gozdni požari in drugi izredni dogodki (plazovi, usadi, poplave ipd.),
2. pojavljanje bolezni in škodljivcev,
3. vremenske značilnosti posameznih let (suše, deževja, višina in dolžina trajanja snežne odeje, pozebe in mrazovi ipd.),
4. fenološka opazovanja,
5. obiski strokovne ali laične javnosti,
6. druge oblike sodelovanja gozdarstva z javnostjo,
7. rekreativne in turistične prireditve,
8. dogajanja na učnih poteh in rezervatih,
9. posegi v gozdove,
10. cvetenje in semenenje gozdnega drevja,
11. pridobivanje nelesnih gozdnih dobrin,
12. gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic,
13. uporabljene tehnologije pri pridobivanju gozdnih lesnih proizvodov.«.
20. člen
V 50. členu se besedilo »poleg evidenčnih zapisov iz prejšnjih štirih členov pripravi na ravni oblik lastništva in GE letne izpise tabel REV1 in REV2 (posek) ter REV3 in REV4 (gojitvena dela), in jih pošlje na papirju in elektronskem mediju do konca februarja za vsako preteklo leto ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo.« nadomesti z besedilom »poleg evidentiranja po tem pravilniku pripravi vsako leto izpis podatkov o opravljenih delih ter poseku na nivoju GGE ter lastniških kategorij ter jih posreduje ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, za vsako preteklo leto najkasneje do konca marca.«.
21. člen
Besedilo 51. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Na polovici ureditvenega obdobja ZGS izdela analizo izvajanja GGN, s katero preveri, ali so nastopili razlogi za spremembo oziroma dopolnitev načrta.
GGN GGE je treba spremeniti, če:
– poseka zaradi nepredvidenih sprememb v gozdovih ni možno izvajati v okviru dopustnih odstopanj iz 39. člena tega pravilnika,
– so se izvedle krčitve gozdov na več kot 10% površine oziroma vsaj 10% skupne lesne zaloge, oziroma, če
– so bili uveljavljeni novi predpisi, katerih režimi zahtevajo zmanjšanje možnega poseka za najmanj 10%.
GGN GGE je treba dopolniti, če:
– so bili uveljavljeni novi predpisi, katerih režimi zahtevajo povečan obseg vlaganj za najmanj 10%, oziroma, če
– so bila s prostorskimi akti lokalnih skupnosti določena nova območja gozdov kot namenske rabe na površini vsaj 10% GGE.
GGN GGE je treba spremeniti oziroma dopolniti, tudi če je nastopilo več različnih okoliščin iz prvega in drugega odstavka tega člena, katerih kombinacija povzroči, da na 20% površine načrta ni možno izvajati.«.
22. člen
V 52. členu se besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»Gozdnogospodarski načrt GGE podpišeta delavec, odgovoren za pripravo načrta, ter vodja območne enote ZGS.«.
Besedilo tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»S svojim podpisom podpisniki jamčijo:
– za strokovnost izdelave gozdnogospodarskega načrta,
– da je gozdnogospodarski načrt izdelan v skladu s tem pravilnikom,
– da so bile pri pripravi načrta v največji možni meri, glede na ekosistemske in zakonske omejitve, upoštevane potrebe, predlogi in zahteve lastnikov gozdov.«.
23. člen
53. člen se črta.
24. člen
54. člen se spremeni tako, da se glasi:
»54. člen
(Postopek izdelave gozdnogospodarskih načrtov GGE)
V letu pred začetkom ureditvenega obdobja morajo biti zbrani vsi podatki in pridobljena vsa gradiva, potrebna za izdelavo osnutka gozdnogospodarskega načrta, zlasti naravovarstvene smernice, kulturnovarstvene smernice in okoljska izhodišča. V tem letu se pošlje na ministrstvo, pristojno za okolje ter v vednost na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, obvestilo o nameri izdelave plana v skladu s predpisi o varstvu okolja in o ohranjanju narave.
Osnutek gozdnogospodarskega načrta mora biti pripravljen za obravnavo na seji sveta območne enote ZGS najkasneje do 31. aprila v prvem letu ureditvenega obdobja.
Nemudoma, najpozneje pa v sedmih dneh po določitvi osnutka gozdnogospodarskega načrta GGE, se vloga za odreditev javne razgrnitve posreduje na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, priloženi pa ji morajo biti osnutek načrta, zapisnik seje iz prejšnjega odstavka, ter kopija odločbe ministrstva, pristojnega za okolje, o potrebi po izvedbi celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: CPVO). Za dan določitve osnutka se šteje dan seje sveta območne enote ZGS ali dan, ko se izteče rok izpolnitve pogojev, postavljenih na tej seji.
V vlogi se navedeta tudi primeren čas in kraj javne razgrnitve ter javne obravnave.
Namesto zapisnika celotne seje se lahko priloži le njegov izvleček, če vsebuje vse potrebne informacije.
Sklep o javni razgrnitvi se objavi na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za gozdarstvo. O času in kraju ter trajanju javne razgrnitve ter javne obravnave ZGS lastnike gozdov, pristojno območno enoto Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in zainteresirano javnost obvesti s pisnimi vabili, obvestili na oglasnih deskah občin in na druge krajevno običajne načine.
Če so bile na javni razgrnitvi ali javni obravnavi podane pripombe in predlogi s strani lastnikov gozdov ali zainteresirane javnosti, jih svet območne enote ZGS obravnava in zavzame do njih stališče, ki se mora upoštevati pri izdelavi predloga načrta.
Nemudoma, najpozneje pa v 7 dneh po določitvi predloga gozdnogospodarskega načrta GGE, se vloga za pridobitev mnenja skupaj s predlogom načrta v elektronski obliki posreduje občinam ter pristojnima območnima enotama Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Za dan določitve predloga se šteje dan seje sveta območne enote ZGS ali dan, ko se izteče rok izpolnitve pogojev, postavljenih na tej seji.
Vloga za sprejem gozdnogospodarskega načrta se mora posredovati ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, najpozneje do 1. oktobra prvega leta v ureditvenem obdobju. Vlogi morajo biti priloženi najmanj:
– predlog načrta,
– mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,
– mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
– mnenja občin, na območju katerih leži GGE,
– zapisnik seje sveta območne enote, na kateri je bil določen predlog načrta.«.
25. člen
55. člen se spremeni tako, da se glasi:
»55. člen
(postopek izdelave v primeru CPVO)
V primeru ugotovljene potrebe po izvedbi CPVO ZGS izdela okoljsko poročilo in si zagotovi njegovo revizijo v skladu s predpisi o varstvu okolja. Okoljsko poročilo, njegova revizija in osnutek načrta se obravnavajo na seji sveta območne enote, po določitvi osnutka pa posredujejo na ministrstvo, pristojno za okolje, v postopek pridobitve mnenja o ustreznosti okoljskega poročila.
Vlogi za javno razgrnitev se poleg ostalih predpisanih dokumentov priloži tudi mnenje iz prejšnjega odstavka ali izjavo, da mnenje ni bilo izdano v roku.
Obvestilo o času in kraju javne razgrnitve ter javne obravnave se objavi tudi v dnevnem časopisu.
Pri izdelavi predloga načrta mora ZGS upoštevati tudi pisna mnenja o sprejemljivosti vplivov izvedbe načrta na okolje, ki jih pripravijo pristojna ministrstva in druge organizacije v postopku CPVO.
Nemudoma po seji sveta območne enote se predlog načrta pošlje ministrstvu, pristojnemu za okolje, v potrditev.
Vlogi za sprejem načrta se priloži tudi sklep ministrstva, pristojnega za okolje, o potrditvi načrta.«.
26. člen
Besedilo 56. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pobudo za spremembo oziroma dopolnitev načrta vloži fizična ali pravna oseba, ki izkaže svoj pravni interes. ZGS vloži pobudo po uradni dolžnosti.
Rok za vložitev pobude iz prejšnjega odstavka je najkasneje do 1. oktobra v šestem letu ureditvenega obdobja.
O pobudi odloči minister, pristojen za gozdarstvo najkasneje v enem mesecu od njenega prejema.
Sprememba oziroma dopolnitev gozdnogospodarskega načrta se izdela za tisti del načrta, ki ga je treba spremeniti ali dopolniti. V spremembi ali dopolnitvi gozdnogospodarskega načrta mora biti zagotovljena skladnost vseh njegovih ravni.
Sprememba ali dopolnitev gozdnogospodarskega načrta se izdela v enakem številu izvodov kot gozdnogospodarski načrt. V vseh izvodih gozdnogospodarskega načrta, ki je spremenjen ali dopolnjen, se to na strani, kjer je podpis ministra, označi:
– z žigom ministrstva, pristojnega za gozdarstvo,
– s številko spremembe oziroma dopolnitve in z datumom pravilnika o sprejemu.«.
27. člen
Besedilo 65. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ko ZGS začne s pripravo ali obnovo gozdnogojitvenega načrta, najprej izdela osnutek gozdnogojitvenega načrta, ki vsebuje najmanj:
– karto z vrisanimi negovalnimi enotami, območji, kjer posamična izbira dreves za posek ni obvezna, in parcelnimi mejami;
– predlog ukrepov (možni posek in gojitvena ter varstvena dela) po posameznih negovalnih enotah;
– način in pogoje spravila lesa.
ZGS pisno povabi lastnike gozdov na predstavitev osnutka iz prejšnjega odstavka. To predstavitev sestavlja terenski ogled z diskusijo ter razgrnitev osnutka v prostorih pristojne krajevne enote ZGS.
Lastniki gozdov lahko na osnutek gozdnogojitvenega načrta podajo svoje pripombe ustno na zapisnik ob terenskem ogledu ali ob razgrnitvi osnutka ter pisno na naslov pristojne krajevne enote ZGS. Njihove predloge, potrebe in zahteve mora ZGS pri izdelavi gozdnogojitvenega načrta upoštevati, v kolikor niso v nasprotju z gozdnogospodarskim načrtom GGE.
Šteje se, da je lastnik sodeloval pri pripravi gozdnogojitvenega načrta, če se je udeležil njegove predstavitve ali podal nanj pisne pripombe v roku 14 dni od njegove predstavitve. Če se lastnik ne odzove povabilu na sodelovanje pri izdelavi gozdnogojitvenega načrta, se šteje, da se z njim strinja.
O morebitnih sporih med lastniki gozda in ZGS glede gozdnogojitvenih načrtov odloča ministrstvo, pristojno za gozdarstvo.«.
28. člen
V 67. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Ne glede na prejšnji odstavek lastnik gozda lahko kadarkoli poda pobudo za obnovo gozdnogojitvenega načrta. Če pristojna krajevna enota ZGS te pobude ne upošteva, lahko lastnik pri centralni enoti ZGS zahteva komisijsko preveritev gozdnogojitvenega načrta. Na komisijsko preveritev se povabi tudi lastnika gozda, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter ministrstvo, pristojno za gozdarstvo.
Komisija, ki jo predlaga strokovni svet in imenuje direktor ZGS, najkasneje v 2 mesecih po prejemu zahteve lastnika preveri ustrezni del gozdnogojitvenega načrta, sprejme sklep o potrebi po obnovi gozdnogojitvenega načrta in o tem obvesti pristojno krajevno enoto ter vse navzoče pri komisijski preveritvi.«.
29. člen
69. člen se črta.
30. člen
Priloga 1 se črta.
31. člen
V soglasju z ministrom, pristojnim za gozdarstvo, izda ZGS priročnik za izdelavo načrtov, ki vsebuje zlasti šifrante, terenske obrazce, obrazce preglednic, navodila za sestavljanje zapisnikov, izdelavo kart, izdelavo in podrobnejšo vsebino prostorskih delov načrtov ter podrobnejše vrednotenje in kartiranje funkcij gozdov.
32. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe 5., 6., 7., 9., 11., 12. in 18. člena tega pravilnika pa se začnejo uporabljati po izdaji priročnika iz prejšnjega člena, vendar najkasneje pri izdelavi načrtov s prvim letom ureditvenega obdobja v letu 2008.
Št. 322-01-3/2003
Ljubljana, dne 5. maja 2006
EVA 2005-2311-0092
Marija Lukačič l.r.
Ministrica
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
 
Soglašava!
 
Janez Podobnik, dr. med., l.r.
Minister
za okolje in prostor
 
Vasko Simoniti l.r.
Minister
za kulturo

AAA Zlata odličnost