Župan Občine Žiri je na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) ter v povezavi s 7. členom Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 18/99) sprejel

1.1 Ocena stanja
 
1.1.1 Kratka družbeno geografska oznaka
Občina Žiri se nahaja na jugovzhodnem delu statistične regije Gorenjske. Stoji na stičišču treh slovenskih pokrajin; Gorenjske, Notranjske in Primorske. Občina ne meji na nobeno izmed sosednjih držav. Površina občine Žiri je 49,2 km². Občina je brez krajevnih skupnosti, obsega 18 naselij. Ustanovljena leta 1994.
Na dan 30. 6. 2005 je v občini prebivalo 4911 prebivalcev. Gostota znaša 99,8 prebivalca na km². Demografske analize kažejo, da je v zadnjem statističnem desetletnem obdobju (1991–2002) število prebivalstva naraslo za 163 prebivalcev, indeks rasti 103. Starostna struktura prebivalstva v občini Žiri je ugodnejša, kot je državno povprečje. Večina prebivalcev je naseljenih v občinskem središču v mestu Žiri (74% vseh občanov). Ostala naselja ne presegajo števila 300 prebivalcev. Značilna so razpršena naselja po hribovitih območjih.
Aktivnih prebivalcev je 2257 (46% občanov). Zaposlenih, samozaposlenih je 171, brezposelnih je 141 prebivalcev. Dnevnih migrantov delovno aktivnih prebivalcev je 833 (39.69%). Večina zaposlenih je v sekundarnem sektorju v industrijskih podjetjih v mestu Žiri.
 
1.1.2 Kratka oznaka vloge občine
Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin.
Osnovo urbanega omrežja predstavlja naselje Žiri kot središče občinskega pomena. Je glavni oskrbno storitveni in zaposlitveni center v občini. Potrebno ga je razvijati kot naselje mestnega tipa.
Mesto Žiri je imelo še pred nastankom nove občine skoraj vse storitvene dejavnosti, ki naj bi bile značilne za občinsko središče.
Vsa druga naselja v občini ne dosežejo praga manjšega lokalnega središča, kar ima za posledico osiromašeno ponudbo oskrbnih dejavnosti. Vse prebivalstvo se oskrbuje v občinskem središču, kjer je tudi večinoma zaposleno. V občini Žiri bi se morale določene vasi spremeniti v središča na najnižji ravni z minimalno opremljenostjo, da bi zadovoljevala potrebe in zahteve prebivalstva v socialnem, kulturnem in gospodarskem pogledu.
 
1.1.3 Tipologija poselitve
Poselitvena območja namenjena za gradnjo so pretežno izkoriščena. Velik del nepozidanih površin je opredeljen kot dolgoročni rezervat za posamezne dejavnosti. Značilna razpršena poselitev terja rezervne površine za gradnjo ob posameznih poselitvenih jedrih. Ta območja terjajo ustrezno redefiniranje meja. V občini ni izrazitih degradiranih urbanih območij. V mestu Žiri se nahaja območje vaškega jedra starih Žirov, ki ima status začasnega kulturnega spomenika naselbinske dediščine lokalnega pomena. Območje še ni bilo deležno ustreznih konservatorskih posegov.
 
1.1.4 Prometna povezanost
Nosilec cestnega prometa na območju Občine Žiri je regionalna cesta drugega reda RII 408, ki poteka skozi mesto Žiri in ga povezuje z Logatcem in Škofjo Loko. Predvidena je izgradnja nadomestne ceste za odsek št. 1374 v Žireh med novim mostom in mostom pri cerkvi, ki bo nadomestila del sedanje trase od novega mosta do križišča s cesto proti Idriji. Druga najpomembnejša povezava je regionalna cesta RIII 610, ki povezuje mesto Žiri s Spodnjo Idrijo.
Skupna dolžina regionalnih cest v občini znaša 18 km.
Zelo pomembna postaja povezava z avtocesto na Vrhniki preko Smrečja, doseči je potrebno prekategorizacijo sedanje lokalne ceste v državno in njeno posodobitev.
Javni potniški promet obsega redne avtobusne povezave s Škofjo Loko in Idrijo, povezave z Ljubljano (preko Škofje Loke in Logatca), šolski avtobus v Idrijo, povezavo s Smrečjem in delavski avtobus, ki pelje v Vrsnik.
 
1.1.5 Energetska oskrba, telekomunikacije in komunalna infrastruktura
Oskrba z električno energijo je zagotovljena iz obstoječe RTP Žiri. Po programu Elektro Ljubljana – okolica se bodo gradile jamborske TP v ruralnem prostoru. Visokonapetostno omrežje obsega daljnovod RTP 110kV Žiri-RTP Idrija.
Na območju Občine Žiri se nahaja telefonska centrala s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v zemeljski in nadzemni obliki. Prvenstveni cilj občine je menjava zračnih telekomunikacijskih vodov z zemeljskimi kabli.
Glede gospodarjenja z odpadki ima Občina Žiri cilj zagotavljanje zajemanja, predelave in odstranjevanje odpadkov, ki je prilagojeno potrebam okolja in s posebnim upoštevanjem omejevanja odpadkov, za kar je potrebno še posebej vztrajno izobraževalno delovati.
Komunalni odpadki iz območja Občine Žiri se odvažajo na Deponijo komunalnih odpadkov v Drago (Občina Škofja Loka). Količina odpadkov se v občini znatno ne povečuje.
Občina bo morala v bodoče urediti še:
– legalizacijo sortirnice in prekladalne postaje v opuščenem kamnolomu Osojnica, ki je v zasebni lasti; občina je le najemnik,
– ureditev kompostarne, za katero se že pripravlja lokacijska dokumentacija,
– odvoz odpadkov, ki bi jih bilo možno ponovno uporabiti v predelavo pooblaščenemu podjetju,
– dograditi biološko čistilno napravo.
Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Sistem javne oskrbe s pitno vodo se razvija v smeri zagotavljanja oskrbe na celotnih poselitvenih območjih.
V občini poteka obnova obrabljenih delov in posodobitev vodovodnega omrežja vzporedno z drugimi komunalnimi posegi. Tehnološko vodo v industriji zapirajo v krogotoke in tako varčujejo s porabo. Prav gotovo v prihodnjih dvajsetih letih, zaradi viškov, še ne bodo gradili ločenih vodovodnih omrežij za vodo za pitje in druge potrebe.
Požarna voda se zagotavlja iz javnega vodovodnega omrežja. Hidrantni sistemi so del vseh občinskih vodovodnih sistemov.
Na območjih strnjene pozidave se zagotavlja odvajanje odpadne in padavinske vode, ki se zaključi z ustrezno čistilno napravo, povsod drugod pa se uredi individualno čiščenje odpadne vode. V naselju Žiri imajo od leta 1980 osnovno kanalizacijsko omrežje s centralno biološko čistilno napravo, na katero so poleg večine gospodinjstev in meteornih vod priključena vsa industrijska podjetja.
Glavna naloga občine je izgradnja manjkajočega kanalizacijskega omrežja s priključitvijo območij Rakulka, Dobračeve, dela Nove vasi in Račeve na čistilno napravo. Za območje Sela, Ledinice, Goropek, Breznice, Brekovic, Žirovskega vrha, Ravne, Opale in drugih se predvideva izgradnja malih čistilnih naprav.
Obstoječe in predvidene gradnje v območjih varovanj vodnih virov morajo biti priključene na biološke ČN.
 
1.1.6 Vloga kulturne dediščine, kulturne krajine in narave v razvoju občine
Na območju Občine Žiri nima nobena enota statusa pomembnejše kulturne dediščine oziroma pomembnejšega območja kulturne dediščine. V občini Žiri je 7 razglašenih spomenikov lokalnega pomena. V Občini Žiri ni kulturnih spomenikov državnega pomena.
Krajino Občine Žiri uvrščamo med predalpske krajine, katerih splošna značilnost je preplet gozdnih in kmetijskih zemljišč s prevlado celkov v višje ležečih pobočjih, vrhovih, slemenih in obdelovalnih površin z značilno parcelacijo v razširjenih delih dolin ob vodotokih.
Navedeno ustvarja zanimive krajinske vzorce zaradi česar izstopata dve enoti kulturne krajine zavedeni v RKD: Kulturna krajina Poljanske Sore in Kulturna krajina ob domačiji Sedej.
Del kulturne krajine varujemo tudi v vplivnih območjih posameznih objektov kulturne dediščine.
V Občini Žiri se nahaja 11 enot evidentiranih naravnih vrednot in dve pričakovani območji naravnih vrednot. V Občini Žiri je eno ekološko pomembno območje: Jama na Pucovem kuclu (Natura 2000). Enote naravne dediščine nimajo večjega vpliva na posege v prostor, nahajajo se izven bližine urbanih območij.
 
1.1.7 Značilnosti dejavnosti v krajini
Kmetijstvo:
V občini je po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 skupaj 218 družinskih kmetij, ki imajo v uporabi 3325ha zemljišč, od tega je 1358ha kmetijskih. Povprečna kmetija v Občini Žiri ima v lasti 15,3ha zemljišč. Velikosti kmetij v Občini Žiri so nad slovenskim povprečjem.
Po podatkih dejanske rabe zemljišč (Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano) je vseh njivskih površin v občini le 58ha. Veliko kmetijskih površin je v zaraščanju opuščanja kmetovanja in zaposlovanja predvsem v industriji. Opredeliti bo treba bodoči status teh površin in poiskati alternativne možnosti za njihovo ohranitev. Prebivalstvo v tej dejavnosti je večinoma starejše, z nizko stopnjo izobrazbe in večinoma brez nasledstva.
V občini prevladuje v kmetijski dejavnosti živinoreja za pridelavo mleka in mesa, kot dopolnilna dejavnost pa posek lesa za drva. Kljub dobrim pogojem za sadjarstvo le to ni razvito. Kmetovanje je oteženo zaradi hribovitega sveta. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah so slabo razvite.
Kmetijstvo v občini postaja vedno bolj prostočasna dejavnost s samooskrbno funkcijo.
 
Gozdarstvo
Na območju Občine Žiri je 2652ha gozdov. Večina gozdnih zemljišč ima lesno proizvodno funkcijo. Gozdovi s posebnim namenom so v okviru športno rekreacijskih območij in gozdni rezervati. Varovalnih gozdov ni.
Pomemben delež zemljišč kmetijskih gospodarstev v občini predstavljajo gozdna zemljišča, zato je gozdarstvo kot gospodarska panoga pomembno tako za kmetijska gospodarstva v občini kot za lesno industrijsko predelavo. Prav tako je gozd poleg lesne mase zanimiv iz vidika turizma, rekreacije v naravnem okolju, nabiranja gozdnih sadežev, proizvodne biomase, itd. kar še ni dovolj izkoriščeno.
 
Mineralne surovine
Na območju Občine Žiri ni pomembnejših nahajališč rud. V občini sta dva kamnoloma z gradbenim kamnom. V kamnolomu Plesk se nahajajo ploščati in skladoviti apnenci. V kamnolomu Sovra pridobivajo tehnični kamen apnenec in dolomit.
Občina ima izdelana programa priprave lokacijskega načrta za izkoriščanje in sanacijo kamnolomov Sovra in Plesk.
Potrebno je izvršiti sanacije opuščenih peskokopov.
 
Turizem in rekreacija
Turizem in rekreacija sta dejavnosti, ki v občini nista ustrezno razviti kljub velikim potencialom, ki ga nudi naravno okolje in ustvarjena krajina. Predvidena je ureditev kampa, razvoj rekreacijskega območja Goropek, ureditev športno rekreacijskih objektov Maršak.
 
1.1.8 Območja s prostorskimi omejitvami
Vodozbirna območja
V občini Žiri je 8 vodozbirnih območij, ki so zavarovani kot vodovarstvena območja pitne vode. Površina območij 1. stopnje varovanja znaša 30,0ha, površina 2. stopnje znaša 305,9ha. Vodozbirna območja predstavljajo približno 6,9% površine občine Žiri. Treba bo preveriti dejansko stanje vodozbirnih območij in jih uskladiti z novo zakonodajo.
 
Ohranjanje narave
V območje Nature 2000 spada 32,4 ha površine. To predstavlja 0,66% območja celotne občine. Območje je odmaknjeno od bližine urbanih površin.
Območja pričakovanih vrednot (2 območji) obsegajo 2 426 ha površine (24,2% površine občine). Ostale površine naravnih vrednot obsegajo predvsem obvodni svet vodotokov in mokrotni travnik.
 
Kulturna dediščina
V občini sta dve enoti kulturne krajine in nekaj vplivnih območij posameznih objektov kulturne dediščine.

V letu 2003 je začel veljati nov Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1), ki predpisuje izdelavo povsem novih prostorskih aktov na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Državni zbor RS in Vlada RS sta na podlagi ZUreP-1 sprejela dva ključna državna prostorska akta – Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljevanju: SPRS) in Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, v nadaljevanju: PRS). Za zagotovitev prostorskih aktov, usklajenih z novo prostorsko zakonodajo ter novimi strateškimi dokumenti mora tudi občina začeti s pripravo strateškega prostorskega akta občine, to je Strategije prostorskega razvoja občine (v nadaljevanju: SPRO).
Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 za območje Občine Žiri (Uradni list RS 4-99, 30/01 in 2/05), ki so bile izdelane v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja, zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v Republiki Sloveniji, kljub naknadno sprejetim spremembam opredelitev, ne zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega razvoja. Veljavne prostorske sestavine dolgoročnega plana je treba nadomestiti z v ZUreP-1 določeno prostorsko strategijo, ki bo opredelila prostorski razvoj občine Žiri in usmeritve za urejanje prostora na območju občine Žiri v novih družbeno gospodarskih pogojih.

Pravno podlago za pripravo strategije prostorskega razvoja občine predstavlja Zakon o urejanju prostora (ZureP-1). 2. odstavek 12. člena določa, da urejanje prostora v občinski pristojnosti obsega tudi usmerjanje prostorskega razvoja občine z določanjem ciljev in usmeritev za urejanje prostora v občini ob upoštevanju državnih usmeritev za urejanje prostora na lokalni ravni.
Na podlagi 27. člena ZUreP-1 se prostorski akt začne pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta, v skladu s četrtim odstavkom 171. člena ZUreP-1 pa morajo občine sprejeti strategije prostorskega razvoja občine najkasneje v treh letih po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, to je do 20. julija 2007.

2.1 Predmet občinske strategije prostorskega razvoja občine
Predmet občinske strategije prostorskega razvoja občine je določitev zasnove prostorskega razvoja in prostorskih usmeritev za umeščanje dejavnosti v prostor tako, da se ob upoštevanju varstvenih zahtev zagotavlja celovit, usklajen in vzdržen prostorski razvoj občine in izhodišča za prostorsko načrtovanje na lokalni in širši ravni. Zasnova prostorskega razvoja oziroma zasnova prostorskih ureditev ima podlago v sprejetih državnih prostorskih aktih: SPRS, PRS in državnih lokacijskih načrtih na območju občine ter v regionalnih razvojnih programih za obravnavano območje. Poleg navedenega mora SPRO upoštevati tudi izhodišča Regionalne zasnove prostorskega razvoja za Gorenjsko regijo, ko bo le ta sprejeta.
V skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine in vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04; v nadaljevanju: Pravilnik o SPRO) ter ob upoštevanju navedenih usmeritev, se:
– določi izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine ob upoštevanju SPRS in PRS,
– opredeli zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru,
– opredeli zasnovo poselitve, krajine in komunalne infrastrukture,
– izdela urbanistično zasnovo za naselje Žiri ter za druga naselja če se za to izkaže potreba v času izdelave SPRO,
– opredeli ukrepe za izvajanje strategije.
 
2.2 Programska izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
Programska izhodišča strategije prostorskega razvoja občine so predvsem iz prostorskega vidika zagotoviti:
– usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja v prostoru ter priprava izhodišč za koordinacijo razvojnih interesov ob upoštevanju varstvenih zahtev,
– povezovanje posameznih območij in njihovo vključevanje na območju občine,
– spodbujanje kvalitetnega lokalnega prostorskega razvoja,
– povezovanje z regionalnim prostorom,
– doseganje kakovosti in humanega razvoja naselij,
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih območjih z ohranjanjem narave in doseganjem trajnostne rabe naravnih virov in varstva kulturne dediščine,
– usmerjanje prostorskega razvoja z upoštevanjem območij, ogroženih zaradi naravnih ali drugih nesreč,
– krepitev prepoznavnih naravnih in kulturnih značilnosti in prednosti posameznih območij ter reševanje obstoječih problemov.
Občina Žiri bo v kolikor bo izražen interes za izdelavo skupnih elementov strategije prostorskega razvoja, predvsem na področju prometa, infrastrukture, vodooskrbe, čiščenja in ravnanja z odpadnimi vodami ter drugih skupnih projektov usklajevala svoje interese z interesi sosednjih občin.
 
2.3 Celovita presoja vplivov na okolje
V skladu z odločbo št. 35409-25/2006 IL z dne 31. 3. 2006 Ministrstva za okolje in prostor v postopku priprave strategije prostorskega razvoja občine Žiri ni potrebno izvesti celovite presoje vplivov na okolje.

Strategije prostorskega razvoja občine se izdela za celotno območje Občine Žiri.

Občina Žiri po sprejemu programa priprave pozove pristojne nosilce urejanja prostora, da v roku 30 dni podajo smernice za načrtovanje predvidenih prostorskih ureditev. Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice za pripravo strategije prostorskega razvoja občine, so ministrstva in organi v njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi strategije prostorskega razvoja občine in so določeni s tem programom priprave (v nadaljevanju: nosilci urejanja prostora). Nosilci urejanja prostora pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1 in posredujejo občini strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo strategije prostorskega razvoja občine.
V primeru, da nosilci urejanja prostora v 30 dneh ne bodo podali smernic, se bo v skladu z 29. členom ZUreP-1 štelo, da nimajo smernic. V primeru, da smernice nekaterih nosilcev urejanja prostora ne bodo podane, mora načrtovalec prostorske strategije, kljub temu upoštevati vse veljavne predpise in druge pravne akte.
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj poda izhodišča za razvoj poselitve;
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek območja srednje Save, poda izhodišča za rabo voda in priobalnih zemljišč;
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Urad za okolje, Sektor presoje vplivov na okolje, poda izhodišča za varstvo okolja in ravnanje z odpadki;
4. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za okolje, Sektor za ohranjanje narave, poda izhodišča za ohranjanje narave;
5. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo, poda izhodišča za rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;
6. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture;
7. Ministrstvo za gospodarstvo, Področje notranjega trga poda izhodišča za področje blagovnih rezerv, razvoj gospodarstva in izhodišča za razvoj omrežja energetske in telekomunikacijske infrastrukture;
8. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč in zemljiške politike;
9. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje gozdov;
10. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, poda izhodišča za razvoj dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstva kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;
11. Ministrstvo za promet, Družba Republike Slovenije za ceste, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj cestnega prometa;
12. Ministrstvo za promet, Družba Republike Slovenije za železniški promet, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj železniškega prometa;
13. Ministrstvo za promet, Družba Republike Slovenije za civilno letalstvo, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj zračnega prometa;
14. Ministrstvo za promet, Urad za pomorstvo, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj pomorskega prometa;
15. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, opredeli izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe;
16. Ministrstvo za zdravje poda izhodišča za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti;
17. Ministrstvo za šolstvo in šport poda izhodišča za razvoj omrežja izobraževalnih in znanstvenih ustanov osnovnega, srednjega in višjega šolstva ter razvoja športa;
 
1. Agencija RS za varstvo okolja, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja srednje Save, pisarna Kranj
2. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Kranj
3. ELES Elektro – Slovenija, d.o.o., Ljubljana in Elektro Ljubljana d.d, Distribucijska enota Ljubljana okolica
4. Geoplin d.d., Ljubljana
5. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana
6. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj
7. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana
8. Direkcija Republike Slovenije za ceste, Izpostava Kranj
9. Uprava za obrambo Kranj, Izpostava Škofja Loka
10. Telekom Slovenije, poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez lokalnega pomena
11. Občina Žiri poda izhodišča za področje razvoja gospodarstva, družbene javne infrastrukture (zdravstva, šolstva, športa, socialnega varstva, javne uprave …), turizma, kmetijstva, prometa (lokalnih cest) in druge infrastrukture lokalnega pomena;
12. Druga ministrstva in nosilci urejanja prostora na lokalnem nivoju v skladu z interesom sodelovanja pri pripravi strategije prostorskega razvoja občine glede na prostorsko relevantnost dejavnosti.

Pri izdelavi SPRO Žiri naj izdelovalec upošteva naslednje obstoječe strokovne podlage, v kolikor le te niso v nasprotju z izhodišči ZUreP-1 ali drugih predpisov sprejetih po izdelavi strokovne podlage ali programskimi izhodišči določenimi v tem programu priprave:
1. Strokovne podlage s področja varstva naravne in kulturne dediščine za izdelavo dolgoročnega plana in PUP Žiri, Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana 1998;
2. Strokovne zasnove s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Žiri, Ljubljana 2003;
3. Strokovne podlage za prostorski razvoj Občine Žiri, Apolonija Oblak, diplomska naloga, Ljubljana 1999;
4. Posebne strokovne podlage za UrN Žiri – strokovne rešitve, Domplan Kranj, 1990;
5. Predlog strokovnih osnov za prenovo Starih Žirov, Univerza v Ljubljani FAGG, 1991;
6. Smernice dolgoročnega prostorskega razvoja KS Žiri, RPC Idrija 1982
7. Bilanca namenske izrabe površin v KS Žiri, RPC Idrija, 1985;
8. Prijava namere za izgradnjo doma za starejše v Žireh, junij 2004;
9. Gospodarski razvoj Občine Žiri, Polona Bogataj, diplomsko delo, Ljubljana 2002;
10. Predhodne naravovarstvene smernice za strategijo prostorskega razvoja Občine Žiri, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Ljubljana, Ljubljana 2005;
11. Območni razvojni program 2002 – 2006 za območje občin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri, Razvojna agencija Sora d.o.o., 2002;
12. Energetska zasnova občine Žiri, 2002;
13. Program razvoja podeželja za območja občin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri, 2001;
14. Strateški načrt razvoja in trženja celovite turistične ponudbe na zaokroženem območju Občin Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas – Poljane in Žiri z izvedbenim projektom za utemeljitev pridobitve statusa turističnega območja in ustanovitev LTO, december 1999;
15. Program razvoja gorsko-višinskega območja, Občina Škofja Loka, leto 1991
16. Poročilo o meritvah radioaktivnostih v okolju RŽV za leto 2001, leto 2001;
17. Projekt postavitve pohodniških poti po Škofjeloškem pogorju, leto 1997;
18. Projekt razvoja vasi Breznica in Gabrovo, Občina Škofja Loka, leto 1997;
19. Program razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na območju Upravne enote Škofja Loka, leto 1998;
20. Projekt predelave lesa v malih proizvodnih enotah, Občina Škofja Loka, leto 1992;

V skladu s sprejetim PRS so obvezne strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov so analiza stanja in teženj v prostoru, analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru in študija ranljivosti prostora:
 
5.2.1 Analiza stanja in teženj prostorskega razvoja:
Z analizo stanja in teženj se opiše stanje v prostoru in ugotovi težnje v prostoru. Analiza je izhodišče za pripravo analize razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru in za študijo ranljivosti prostora, vsebovati pa mora:
– opis naravnih in ustvarjenih sestavin prostora;
– ocena dosedanjega razvoja v prostoru, položaj in vlogo obravnavanega območja v širšem prostoru;
– pravno stanje iz predpisov, ki določajo ureditve, ukrepe in omejitve v prostoru;
– analizo trga zemljišč;
– prikaz ključnih problemov in razvojnih teženj v prostoru.
 
5.2.2 Analiza razvojnih možnosti:
Z analizo razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru se ugotavlja privlačnost prostora, dela prostora ali njegove sestavine, ki je neposredno povezana z razvojem določene dejavnosti ali načrtovanjem določene ureditve. Vsebovati mora:
– cilje prostorskega razvoja;
– analize, iz katerih so razvidne različne možnosti prostorskega razvoja z vidika gospodarskih, kulturnih in socialnih koristi;
– merila za ugotavljanje privlačnosti prostora za razvoj dejavnosti oziroma za bodočo namensko rabo prostora, ki temelji na vrednotenju ustreznosti zemljišča, zlasti z vidika dostopnosti, opremljenosti in družbene strukture območja.
 
5.2.3 Študija ranljivosti prostora
S študijo ranljivosti prostora se ugotavlja ranljivost prostora, dela prostora ali njegove sestavine, ki je neposredno povezana z razvojem določene dejavnosti ali načrtovanjem prostorske ureditve.
Obseg ali stopnja ranljivosti se določi s presojo količinske in kakovostne spremembe prostora na podlagi analize stanja in teženj v prostoru. Vsebovati mora:
– opredelitve načrtovanih prostorskih ureditev ter z njimi povezanih opravil;
– opredelitve in vrednostno analizo posrednih in neposrednih vplivov posameznih prostorskih ureditev na naravne in ustvarjene sestavine prostora.
V študiji ranljivosti prostora so podane usmeritve za umeščanje določene dejavnosti v prostor, ki naj bi vključevale varstvene vidike. Na tej osnovi so predlagane konkretne prostorske rešitve za lociranje novih površin in konkretni predlogi za opustitev oziroma spremembo dejavnosti na nekaterih območjih.

Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s programom priprave strategije prostorskega razvoja občine pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži strokovne podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven podrobnosti obravnavane problematike.
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora in nosilcev javnih pooblastil na lokalnem nivoju bodo potrebne predvsem s področij vodooskrbe in varovanja vodnih virov, odvajanja in čiščenja odpadnih vod, zbiranja odpadkov, oskrbe z električno energijo in plinom, razvoja telekomunikacijskega omrežja in omrežja KTV, gozdarstva in kmetijstva, varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave ter razvoja lokalnega cestnega omrežja.
Strokovne podlage morajo vsebovati:
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti,
– predloge morebitnih strateških razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi,
– druge pogoje in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage najmanj v natančnosti, ki je s pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (v nadaljevanju: pravilnik) predpisana za SPRO ter v digitalni obliki v skladu z 31. členom pravilnika o SPRO.

Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili Zakona o urejanju prostora. Občina odda izdelavo strokovnih podlag ter izdelavo strategije prostorskega razvoja občine z izbiro najugodnejšega izdelovalca v skladu z Zakonom o javnih naročilih.
Izbrani izdelovalec strategije prostorskega razvoja občine izdela ali pa najmanj koordinira izdelavo vseh strokovnih podlag za izdelavo strategije.
Občina določi merila za izbor izdelovalca strokovnih podlag, pri čemer mora v merilih upoštevati najmanj:
– reference podjetja ponudnika pri izdelavi strateških prostorskih aktov občin v zadnjih 10 letih;
– reference odgovornega vodje projekta pri izdelavi strateških prostorskih aktov občin v zadnjih 10 letih;
– interdisciplinarnost strokovne skupine ponudnika, pri čemer mora ponudnik za izdelavo strategije zagotavljati strokovnjake s področja arhitekture, krajinske arhitekture, gradbeništva, geodezije, prostorske informatike ter drugih potrebnih strok za področje prostorskega planiranja in načrtovanja;
– stopnjo izobrazbe strokovne skupine;
– roke izdelave naloge;
– ponudbeno ceno.

Kot geodetske podlage za izdelavo strategije prostorskega razvoja občine se uporabijo uradne geodetske podlage državne geodetske službe, ki se pridobijo in uporabljajo na način in pod pogoji, ki jih določa državna geodetska služba.
Za pripravo strategije se kot strokovna podlaga uporabijo vse geodetske podlage državne geodetske službe v digitalni obliki, predvsem pa:
– topografske karte meril 1:25.000 in 1:50.000 in topografski podatki
– temeljni topografski načrti meril 1:5.000 in 1:10.000
– orto-foto načrti merila 1:5.000
– register prostorskih enot
– zemljiški kataster
– kataster stavb
Geodetska podlaga za grafične prikaze v kartografskem delu strategije je za zasnove posameznih prostorskih sistemov lokalnega pomena na topografskih kartah praviloma v merilu 1:50.000 ali podrobnejšem. Vsebine urbanistične in krajinske zasnove se prikažejo praviloma na topografskih načrtih, ki ustrezajo najmanj natančnosti merila 1:10.000.
Poleg podatkov državnih geodetskih podlag se, v postopku priprave strategije, kot strokovna podlaga za podrobnejše obravnave, uporabljajo tudi podatki lokalne geodetske službe, predvsem topografski načrti merila 1:1.000 za območja, za katera te podlage obstajajo.
Geodetske podatke državne geodetske službe pridobi in uporablja občina v skladu s pravili državne geodetske službe in na lastne stroške. Geodetske podlage lokalne geodetske službe financira občina iz občinskega proračuna.
Za prikaz osnovnih grafičnih prilog se uporabijo topografske karte v merilu 1:50.000 (ali 1:25.000). Za prikaz urbanistične zasnove se uporabijo temeljni topografski načrti v merilu 1:5.000 (ali 1:10.000). Za publikacijske karte in za pregledne karte se uporabijo tudi digitalni orto foto načrti v merilu DOF25 in DOF5.
Za izdelavo strokovnih podlag za pripravo strategije prostorskega razvoja občine se uporabijo tudi druge geodetske podlage državne geodetske službe in podatki lokalne geodetske službe oziroma nosilcev javnih pooblastil za izvajanje lokalnih javnih gospodarskih služb.

Priprava strategije prostorskega razvoja občine bo ob sodelovanju nosilcev urejanja potekala po priloženem terminskem planu.
Pomembnejši mejniki pri pripravi strategije prostorskega razvoja občine so:

Finančna sredstva za pripravo strategije prostorskega razvoja občine zagotovi pripravljavec v okviru sprejetega proračuna za leto 2005 in 2006 ter predvidenih sredstev v naslednjem proračunskem obdobju.
Pripravljavec zagotovi sredstva za izdelavo strategije prostorskega razvoja občine in strokovnih podlag za izdelavo strategije prostorskega razvoja občine iz njegove pristojnosti ter za pridobitev geodetskih podlag.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati z dnem objave.