Uradni list

Številka 62
Uradni list RS, št. 62/2006 z dne 15. 6. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 62/2006 z dne 15. 6. 2006

Kazalo

2690. Odlok o lokacijskem načrtu Spodnje Preloge, stran 6791.

Na podlagi 12. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1) in 16. člena Statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 31/99, 19/01 in 100/02) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 32. seji dne 1. 6. 2006 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu Spodnje Preloge
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za del območja prostorsko planskih enot S-32, območje Spodnje Preloge v Slovenskih Konjicah
Lokacijski načrt je izdelal IGRE d.o.o. Maribor, Gregorčičeva ulica 21 pod številko 7U395 v marcu 2006.
2. člen
(sestavni deli občinskega lokacijskega načrta)
Vsebina lokacijski načrta iz prejšnjega člena:
 
I. SPLOŠNI DEL:
– registracija podjetja
– potrdilo o pridobljenem statusu pooblaščenega prostorskega načrtovalca
– izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.
 
II. ODLOK
 
III. KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA
+-----+-----------------------------------------------------+--------------+
|1.   |Načrt namenske rabe prostora                         |              |
|     |                                                     |              |
+-----+-----------------------------------------------------+--------------+
|1.1  |Pregledna situacija                                  |     M 1: 5000|
|     |                                                     |              |
+-----+-----------------------------------------------------+--------------+
|1.2  |Izsek iz plana Slovenske Konjice – prikaz namenske   |     M 1: 5000|
|     |rabe                                                 |              |
|     |                                                     |              |
+-----+-----------------------------------------------------+--------------+
|1.3  |Kopija katastrskega načrta                           |     M 1: 1000|
|     |                                                     |              |
+-----+-----------------------------------------------------+--------------+
|2.   |Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije     |              |
|     |                                                     |              |
+-----+-----------------------------------------------------+--------------+
|2.1  |Prikaz ureditvenega območja OLN                      |     M 1: 1000|
|     |                                                     |              |
+-----+-----------------------------------------------------+--------------+
|2.2  |Prikaz prostorske ureditve                           |              |
|     |                                                     |              |
+-----+-----------------------------------------------------+--------------+
|2.2.1|Prikaz prostorske ureditve (na geodetskem načrtu)    |     M 1: 1000|
|     |                                                     |              |
+-----+-----------------------------------------------------+--------------+
|2.2.2|Prikaz prostorske ureditve (na katastrskem načrtu)   |     M 1: 1000|
|     |                                                     |              |
+-----+-----------------------------------------------------+--------------+
|2.3  |Tehnični elementi za zakoličenje objektov in         |     M 1: 1000|
|     |gradbenih parcel                                     |              |
|     |                                                     |              |
+-----+-----------------------------------------------------+--------------+
|3.   |Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor s      |              |
|     |prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji     |              |
|     |                                                     |              |
+-----+-----------------------------------------------------+--------------+
|3.1  |Prometno tehnična situacija                          |     M 1: 1000|
|     |                                                     |              |
+-----+-----------------------------------------------------+--------------+
|3.2  |Zbirni načrt komunalnih vodov in priključkov         |     M 1: 1000|
|     |                                                     |              |
+-----+-----------------------------------------------------+--------------+
IV. SEZNAM PRILOG LN:
IV/1 POVZETEK ZA JAVNOST
IV/2 IZVLEČEK IZ STRATEŠKEGA PROSTORSKEGA AKTA
2.1 Prostorski plan občine
IV/3 OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV LOKACIJSKEGA NAČRTA
3.1 Opis prostorske ureditve
3.2 Ureditveno območje lokacijskega načrta
3.3 Razlogi za izdelavo lokacijskega načrta
3.4 Načrt parcelacije
3.5 Etapnost izvedbe prostorske ureditve
3.6 Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OLN
IV/4 SEZNAM STROKOVNIH PODLAG, NA KATERIH TEMELJIJO REŠITVE
IV/5 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA IN ANALIZA SMERNIC
Seznam nosilcev urejanja prostora, ki so sodelovali pri pripravi OLN
Analiza smernic
Smernice nosilcev urejanja prostora
Mnenja nosilcev urejanja prostora
IV/6 OCENA STROŠKOV ZA IZVEDBO LOKACIJSKEGA NAČRTA
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
3. člen
(ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta)
Opis meje:
Območje obravnave so travnate površine med regionalno cesto: R2-688 (Slovenske Konjice–Celje) in cesto lokalno cesto Polene–Sp. Preloge. Območje obdelave ima sorazmerno enakomeren naklon in se dviga vzporedno z regionalno cesto proti jugozahodu območja obdelave proti obronkom Konjiške gore. Opaznejše mikroreliefne spremembe se nahajajo le na območju manjše linearne depresije ob regionalni cesti, ki poteka vzporedno z vzdolžno osjo ceste.
Ureditveno območje zazidalnega načrta meri cca 30.000 m2 in obsega parcele: 764/1, 761, 760, 766, 759, 1582/1, 758/3, 758/1, *169, 588/1, 586/1, 589, 588/2, 601, 600, 598/3, 590/1 del 1582/1 vse k.o. Škalce.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
4. člen
(umestitev načrtovane ureditve)
načrtovane ureditve in gradnje so namenjene stanovanjski gradnji, del območja ob regionalni cesti Slovenske Konjice–Zreče–Celje je namenjen kombinirani stanovanjski in stanovanjsko – storitveni dejavnosti.
5. člen
(drugi dovoljeni posegi)
V območju so možni sledeči posegi v gradbeno strukturo: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, nadomestna gradnja, odstranitev objektov, redna vzdrževalna dela na objektu, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist, v skladu z določili lokacijskega načrta.
Obenem je na območju lokacijskega načrta dovoljeno:
– postavljati enostavne objekte skladno s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04),
– izvajati tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
– spreminjanje namembnosti v obstoječih objektih kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega z zakonom določenih dopustnih ravni vplivov na okolje in da gradbena parcela ustreza za posamezne dejavnosti (dovozi, parkiranje ipd.),
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,
– odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb zaradi očiščenja stavbnega fonda, nefunkcionalnih oziroma neestetskih sestavin s ciljem ekološke sanacije,
– rušenje objektov in naprav in druga vzdrževalna dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.
6. člen
(merila in pogoji za posege v prostor)
Območje se glede na načrtovano zazidavo oziroma program deli na tri območja:
– Enodružinska individualna zazidava. Severozahodni del območja obdelave in zajema parcele 586/1, 589, 590/1, 598/3, 600, 601 vse k.o. Škalce. Površina tega območja meri 10435 m2. Na tem območju se pojavlja tipologija objektov enodružinske zazidave v etažnosti K+P+M. Naklon streh poteka vzporedno s plastnicami, predviden naklon streh je največ 30°. Načrt umešča 11 enodružinskih hiš s pripadajočimi možnostmi nadstreškov za avtomobile. Velikost parcel sega od 570 m2 do 760 m2. Območje se prometno napaja s severozahodne in jugovzhodne strani preko osrednje napajalne ceste za celotno območje. Na odseku enodružinskih hiš je urejen enostranski hodnik za pešce in kolesarje z drevoredom. Parkiranje je na območju omogočeno le znotraj individualnih parcel (načrtovana sta minimalno dva parkirna prostora znotraj parcele).
– Enodružinska individualna zazidava z možnostjo dopolnilne obrtno storitvene dejavnosti. Severovzhodni del območja ob regionalni cesti meri 7810 m2 in zajema parcele ali del parcel 586/6, 766, 760, 761, 764/1, 1582/1. Na tem območju je predvidena modularna gradnja 6 objektov v etažnosti K+P+M za funkcionalno in arhitekturno členitev programa bivanja in poslovno storitvene dejavnosti. Velikost posameznih parcel znaša 675 m2. Nakloni streh so minimalni (od 15° do 30°), strehe so dvokapnice. Območje se prometno napaja z južne strani preko rekonstrukcije obstoječe makadamske poti in z zahodne strani preko priključka na regionalno cesto. Na območju so urejeni hodniki za pešce in kolesarje, nekaj je javnih parkirnih mest na meji z območjem večstanovanjskih hiš, parkiranje za individualne objekte je zagotovljeno znotraj lastniških parcel. Na odseku enodružinskih hiš je urejen enostranski hodnik za pešce in kolesarje z drevoredom. Parkiranje je na območju omogočeno le znotraj individualnih parcel (načrtovani so minimalno štiri parkirni prostori znotraj parcele).
– Večstanovanjska zazidava zajema območje na jugovzhodnem delu območja obdelave in meri cca 11.750 m2. Kompleksna zazidava zajema dva manjša vila bloka etažnosti K+P+1+M ali P+2+M, tri večstanovanjske modularne hiše etažnosti K+P+1+M ali P+2+M in tri večstanovanjske modularne hiše maksimalne etažnosti K+P+1+M ali P+2+M. Toleranca v predvideni etažnosti je zaradi možnosti izvedbe bivalnih kleti oziroma polkletnih etaž, ki lahko nastanejo v primeru nasutja in so odvisna od projektne zasnove. Modularnost zazidave predvideva večje tolerančne odmike in omogoča arhitekturno členitev oziroma programsko prilagodljivost večstanovanjskih objektov. Nakloni streh so minimalni (od 15° do 30°), strehe so dvokapnice. Območje je prometno dostopno preko osrednje napajalne ceste in sekundarne napajalne ceste. Javnih parkirišč je na območju 134 oz. cca 1,8 na načrtovano stanovanje. Ceste imajo urejene hodnike za pešce in kolesarje in sorazmerno velik delež na javnih zelenih površin. Na južnem robu območja je načrtovano otroško igrišče. Skrajni vzhodni rob območja (parcela 764/1) ima večji stanovanjsko-storitveni objekt K+P+M.
 
Oblikovanje objektov:
V osnovi se oblikovanje prilagaja lokalni tipologiji, upošteva naravne in kulturne danosti
Oblikovanje objektov se prilagaja trem osnovnim oblikovalsko/programskih tipologijah območja.
– Na zahodnem območju se pojavlja tipologija objektov enodružinske zazidave v etažnosti K+P+M. Naklon dvokapnih streh poteka vzporedno s plastnicami in predviden naklon streh je največ 30°, strehe so dvokapnice. Načrt umešča 11 enodružinskih hiš s pripadajočimi možnostmi nadstreškov za avtomobile. Neto tlorisna velikost stanovanjskih objektov meri cca 96 m2. Tolerance v gradnji oziroma postavitvi objektov so prikazane v grafičnem delu odloka.
– Na severovzhodnem območju je predvidena modularna gradnja 6 objektov v etažnosti K+P+M za funkcionalno in arhitekturno členitev programa bivanja in poslovno storitvene dejavnosti. Kletne etaže so lahko bivalne. Neto tlorisna velikost objektov meri 110 m2. Nakloni streh so minimalni (od 15° do 30°), strehe so enokapnice ali dvokapnice. Modularnost objektov omogoča sodobne arhitekturne rešitve za kombiniranje bivalnih objektov in poslovnih površin v okviru enega objekta. Tolerance v gradnji oziroma postavitvi objektov so prikazane v grafičnem delu odloka.
– Osrednje območje večstanovanjske zazidave načrtuje vila bloke etažnosti K+P+1+M ali P+2+M, tri večstanovanjske modularne hiše etažnosti K+P+1+M ali P+2+M in tri večstanovanjske modularne hiše maksimalne etažnosti K+P+1+M ali P+2+M. Toleranca v predvideni etažnosti je zaradi možnosti izvedbe bivalnih kleti oziroma polkletnih etaž, ki lahko nastanejo v primeru nasutja in so odvisna od projektne zasnove. Modularnost zazidave predvideva večje tolerančne odmike in omogoča arhitekturno členitev oziroma programsko prilagodljivost večstanovanjskih objektov. Nakloni streh so od 15° do 30°, strehe so dvokapnice. Na južnem robu območja je načrtovano otroško igrišče. Parkovne oziroma zelene površine odgovarjajo standardom po zagotavljanju osnovnih potreb in urejanju mikroklimatskih razmer. V primeru izvedbe dodatnih ali spremenjenih parkirišč na zelenih površinah, se tovrstni normativi ne smejo zmanjšati oziroma jih je potrebno nadomestiti. Skrajni vzhodni rob območja (parcela 764/1) ima večji stanovanjsko-storitveni objekt v etažnosti K+P+M. Tolerance v gradnji oziroma postavitvi objektov so prikazane v grafičnem delu odloka.
 
Ureditev zunanjih površin
Lokacijski načrt predvideva ureditve javnih (zelenih) površin v sklopu prometne infrastrukture na celotnem območju območja obdelave. Javne površine v okviru prometne sheme zajemajo površine za pešce in kolesarje in drevoredne poteze. Te površine zagotavljajo vsaj minimalne standardne za urejanje sosesk in je bogatejše na območju kompleksnejše gradnje. Drugi sklop zajema urejanje večjih odprtih površin, ki so večinoma zazelenjene in se na njih programsko in oblikovno načrtuje otroška igra na površini cca 1100 m2. Izvedba rekreativnih, parkovnih in sanitarnih programov na zelenih površinah odgovarja urbanističnim standardom in jih je nujno v primeru tolerančnih sprememb gradnje objektov ter spremljajoče infrastrukture ohranjati.
 
Tolerance – namembnost
Lokacijskimi načrt določa okvirne namembnosti, tlorisne in višinske gabarite objektov, potek infrastrukture. Kot tolerance so dovoljene:
– Po višini se dopušča toleranca +-0,5 m.
– Odmik od gradbene linije v smeri rezerviranih prometnih hodnikov in odmikov od drugih parcel ni dovoljen zaradi zahtevanih odmikov od komunalnih in prometnih vodov in urbanističnih pogojev. Dovoljeni so le odmiki fasadnih elementov in tlorisni odmiki v predvidenih tolerančnih območij prikazanih v grafičnih prilogah v preostalih smereh z upoštevanjem odmikov med objekti in do parcelnih mej. Tolerance v gradnji oziroma postavitvi objektov so prikazane v grafičnem delu odloka. V sklop tolerančnih območij možne gradnje objektov spada tudi faktor pozidanosti posameznih parcel ali tipoloških sklopov. Ta je prikazan v grafičnem delu odloka in je obenem naveden po posameznih tipologijah objektov:
Območje 11 enodružinskih stanovanjskih objektov na zahodnem delu območja ima tolerančno območje FP od 0,23 do 0,325.
Območje 6 kombiniranih stanovanjsko-poslovno storitvenih objektov na severnem območju ob glavni cesti ima tolerančno območje FP od 0,18 do 0,325.
Območje kombiniranega stanovanjsko-poslovno storitvenem objektu na vzhodnem delu območja ima tolerančno območje FP od 0,12 do 0,2.
Območje severnega niza treh večstanovanjskih objektov 2–4 ima tolerančno območje FP od 0,19 do 0,37.
Območje južnega niza treh večstanovanjskih objektov 5–7 ima tolerančno območje FP od 0,14 do 0,25.
Območje severnega vila bloka 1 ima tolerančno območje FP od 0,14 do 0,275.
Območje severnega vila bloka 1 ima tolerančno območje FP od 0,15 do 0,21.
– Toleranca v etažnosti za večstanovanjske objekte sega od K+P+1+M do etažnosti P+2+M. Toleranca v predvideni etažnosti je zaradi možnosti izvedbe bivalnih kleti oziroma polkletnih etaž, ki lahko nastanejo v primeru nasutja in so odvisna od projektne zasnove.
– Gradnja prizidka za namembnost garaže ali carporta se prilagaja tehničnim zahtevam na posamezni lokaciji. Tolerance v gradnji oziroma postavitvi objektov so prikazane v grafičnem delu odloka.
– Izvedba pasivnih in aktivnih protihrupnih ukrepov ob regionalni cesti, za katere mora biti izdelana projektna dokumentacija in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Oblikovanje aktivne zaščite mora biti prilagojeno lokalni tipologiji in ozelenjeno.
Spremembe, dovoljene s tolerancami, ne smejo ovirati realizacije celotnega lokacijskega načrta. Spremembe morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
7. člen
(prometna ureditev)
Prometna ureditev območja:
Cestno omrežje znotraj obravnavanega območja se navezuje na obstoječe cestno omrežje s priključkom na lokalno cesto Polene–Sp. Preloge. Navezava na regionalno cesto R2-688 (Slovenske Konjice–Celje) poteka izven območja LN preko obstoječe lokalne ceste in obstoječega krožišča in dodatno preko navezave preko napajalne ceste na skrajnem zahodnem delu, ki je prav tako izven območja lokacijskega načrta. Znotraj območja je načrtovan primarni prometni napajalni križ za potrebe soseske.
 
Mirujoči promet
Za potrebe dostave, oziroma parkiranja je potrebno v celoti izgraditi vse predvidene parkirne, odstavne in manipulativne površine.
V teh primerih gre za obliko parkiranja pravokotno ali vzdolžno ob vozišču, izgradnja parkirnih platojev in garažnih objektov. Razporeditev in struktura parkirišč je lahko drugačna znotraj predvidenih tolerančnih območij, vendar mora upoštevati prometno-tehnične normativ in naslednje usmeritve pri načrtovanju skupnih parkirišč za kompleksno gradnjo. Minimalno na vsakih pet prečnih parkirnih mest mora biti ob parkiriščih zasajeno eno drevo s pohodno rešetko, minimalno na vsaki dve vzdolžni parkirni mesti mora biti ob parkiriščih zasajeno eno drevo s pohodno rešetko, osenčenje parkirišč s pergolo je lahko nadomeščeno z zasaditvijo, nadstreški ali podobno. Parkirnih mest za večstanovanjsko gradnjo mora biti minimalno 1,8 na stanovanje. Parkirnih mest za individualno stanovanjsko gradnjo mora biti minimalno 2 na objekt znotraj gradbene parcele. Parkirnih mest za kombinirano stanovanjsko-storitveno poslovno gradnjo mora biti minimalno 4 (oziroma skladno s predpisi glede na predvideno poslovno dejavnost) na objekt znotraj gradbene parcele.
Skupna kapaciteta predvidenih parkirnih mest za osebna vozila ob večstanovanjski zazidavi znaša 134 PM. Ta parkirišča imajo možnost osenčenja s pergolo. Ureditve so razvidne iz grafičnih prilog. Od navedenega števila parkirnih mest se jih 10% (približno 13 PM) nameni invalidnim osebam. Možna je tudi izgradnja podzemnih parkirišč.
Kapaciteta predvidenih parkirnih mest za osebna vozila ob individualni stanovanjski zazidavi na zahodnem delu znaša približno 22 PM znotraj parcel (carport + dodatno parkirno mesto na objekt).
Kapaciteta predvidenih parkirnih mest za osebna vozila ob individualni kombinirano stanovanjsko storitveni zazidavi na severovzhodnem delu znaša približno 34 PM znotraj parcel.
 
Peš in kolesarski promet
Za potrebe vodenja peščev in kolesarjev je potrebno urediti (izvesti), ob glavnih prometnicah, ločene pločnike, kot skupne peš in kolesarske poti v minimalnih gabaritih 2,40 m. Prav tako je potrebno obnoviti (rekonstruirati) vse odseke obstoječih poti, ki bodo namenjene pešcem in kolesarjem.
 
Prometni režim
Znotraj območja obdelave ne bo primarnih prednostnih smer napajalnih cest. Ceste so kategorizirane kot napajalne ceste z maksimalno hitrostjo 30 km/h.
Vsi priključki na navedene obstoječe ceste so prometno podrejeni.
Notranji prometni režim bo potrebno definirati v sklopu projektne dokumentacije ob upoštevanju smernic in pogojev ter lokalnih prometnih obremenitev.
 
Dodatni ukrepi
Protihrupna zaščita za kombinirane stanovanjsko-storitvene objekte neposredno ob regionalni cesti je na območju obravnave načrtovana kot pasivna zaščita (okna, fasadni elementi, zasaditev ...) ali aktivna zaščita protihrupne ograje, ki pa mora biti oblikovana skladno z lokalno tipologijo in ozelenjena. Stroške protihrupne zaščite nosijo investitorji oziroma lastniki parcel ob regionalni cesti.
8. člen
(komunalna, energetska in druga infrastruktura)
Predmetni lokacijski načrt podaja konceptualne rešitve priključevanja. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljalcev in usmeritve prostorskega akta. Zaradi tega so dopustna odstopanja od predlaganih rešitev (sprememba tras, zasnove …), ki so strokovno in ekonomsko utemeljene.
 
Komunalna infrastruktura:
Vodooskrba
Za potrebe načrtovane soseske je potrebna priključitev na obstoječi javni vodovod.
 
Odvajanje odpadnih voda
Na območju lokacijskega načrta ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja. Predvideno je ločeno odvajanje fekalnih in meteornih vod. Za odvod fekalnih vod se predvidi fekalni kanal, ki bo priključen na obstoječo fekalno kanalizacijo ob lokalni cesti in regionalni cesti. Prav tako je potrebno odvajanje meteornih vod priključiti na obstoječe vode meteorne kanalizacije. Odvajanaje meteornih vod je potrebno razbremeniti z prepustnostjo parkirnih površin in odvajanjem s ponikanjem. Za odvod padavinskih voda s streh in povoznih površin ter odvod očiščenih fekalnih vod je potrebno predvideti sistem meteorne kanalizacije (Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode Uradni list RS, št. 105/02).
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00).
 
Padavinska kanalizacija
Za padavinske vode iz asfaltnih površin se predvidi lasten sistem odvajanja preko razbremenilnikov in lovilcev ojl, z iztokom v potoke. Kanalizacija večinoma poteka v cestnem telesu. Na kanalizacijo za komunalno odpadno vodo se ne smejo priključiti padavinske vode s streh, cest in utrjenih površin. Čiste padavinske vode iz streh se ponikajo ali odvajajo v bližnje vodotoke.
 
Energetska infrastruktura:
Električni razvodni objekt za napajanje objektov na območju lokacijskega načrta je na voljo na na severozahodu območja in je potrebno predvideti novo razdelilno transformatorsko postajo, ki je načrtovana na centralnem delu območja med vila bloki in enodružinsko pozidavo.
Obstoječe nadzemne in podzemne elektroenergetske vode je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor pri nadaljnem načrtovanju prostora s tem, da je potrebno podzemne vode najprej zakoličiti. Zakoličbo bo izvajalo na stroške investitorja komunalne opremljenosti obravnavanega območja Elektro Maribor d.d.
 
Druga infrastruktura:
TK
Predvidena je izvedba TK omrežja z zemeljskimi kabli in betonskimi jaški iz katerih se izvedejo posamezni priklopi do vsakega objekta posebej.
Projekt TK priključkov do posameznih objektov se izdela, ko bodo znane potrebe po TK priključkih.
Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, morebitne prestavitve TK omrežja, zakoličbe, izvedbe in nadzora krijejo investitorji gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi nastali zaradi tega.
Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih kablov izvede Telekom Slovenije d.d.
 
CATV
Predvidena je priključitev na obstoječe vode CATV.
 
Plinovod/Ogrevanje
Predvideno je individualno ogrevanje na plin, možno tudi kurilno olje ob upoštevanju požarnovarnostnih predpisov. Dovoljena je postavitev cistern za plin ali kurilno olje skladno s predpisi. Prostostoječe cisterne je potrebno primerno zakriti bodisi z zasaditvijo ali ograjo.
 
Splošno
Vse trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov morajo biti v primeru vzdrževalnih del dostopni pristojnim ali pooblaščenim službam. Pri izvedbi načrtovanih infrastrukturnih del je potrebno upoštevati, da gredo morebitne spremembe ter vplivi na obstoječo komunalno infrastrukturo (dobava elektrike, telekomunikacij, komunalnih vodov, vodne oskrbe ...) v finančno breme naročnika oziroma investitorja. Po zaključku del se mora vzpostaviti zatečeno stanje.
Izgradnja skupne komunalne infrastrukture (vsi skupni cestni dostopi, električni razvod, komunalno in vodovodno omrežje, morebitna skupna čistilna naprava in vsi dodatni posegi, ki izhajajo iz omenjenih postavk gredo v proporcionalni strošek lastnikov ali investitorjev na območju lokacijskega načrta. Vsi pogoji za izgradnjo javne infrastrukture ob upoštevanju zasebnih interesov se določijo z urbanistično pogodbo med občino Slovenske Konjice in skupnostjo investitorjev.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
Stanovanjska dejavnost ne spada med dejavnosti, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in 12/00).
9. člen
(varovanje okolja)
Varovanje voda
Vsi predvideni posegi v prostor so skladno s 14. in 37. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) od meje vodnega zemljišča vodotokov, to je od zgornjega roba brežine ali eventuelnih protipoplavnih ukrepov, odmaknjeni več kot 5 m.
Na območju lokacijskega načrta niso načrtovani posegi v vodno zemljišče, kot tudi ne premostitve vodotokov.
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Na območju lokacijskega načrta je predvideno ločeno odvajanje fekalnih in meteornih vod. Za odvod fekalnih vod je predviden fekalni kanal, ki bo priključen na obstoječo fekalno kanalizacijo. Za odvod padavinskih voda s streh in povoznih površin ter odvod očiščenih fekalnih vod je potrebno predvideti sistem meteorne kanalizacije. Meteorne vode z manipulacijskih in cestnih površin je potrebno predhodno očistiti na sistemu zadostno dimenzioniranih usedalnikov, koalescentnih lovilcev maščob in lovilcev bencina.
Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člena Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda z ureditvenih območij je v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
 
Varovanje zraka
Upoštevati je potrebno določila Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), Uredbe o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94). Skladno s Sklepom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/03), spada območje v II. Stopnjo onesnaženosti. Predvidena dejavnost v objektih ne sme prekomerno onesnaževati zraka. Kot energetski vir je predvideno plin. Vsi izpusti v ozračje morajo biti prečiščeni skladno z veljavnimi predpisi.
 
Varstvo pred hrupom
Na območju, ki ga obravnava lokacijski načrt, ni predvidenih dejavnosti, ki bi povzročale prekomerni hrup.
 
Ravnanje z odpadki
Vsak posamezni lastnik je dolžan zagotoviti na svojem zemljišču, v neposredni bližini cestišča, prostor za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, skladno z določili občinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
Za večstanovanjske objekte je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke. To je urejen prostor na gradbeni parceli, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odpadke.
Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim predpisom:
– funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarnovarstvenim pogojem,
– ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah,
– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko max. 15% v strmini oziroma max. 4% v klančini.
– med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov,
– širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja, kot je širina največjega nameščenega zabojnika,
– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več, kot je širok najširši nameščeni zabojnik,
– zbirna mesta morajo biti primerno utrjena,
– zbirno mesto mora biti urejeno tako, da preprečuje zdrs zabojnika.
Če je zbirno mesto v objektu, mora biti urejeno na naslednji način:
– prostor mora imeti električno razsvetljavo,
– prostor naj bo ustrezno prezračevan,
– tla naj bodo ustrezno utrjena in nagnjena proti kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje,
– v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd.
Nevarne odpadke, ki nastajajo pri tehnologiji proizvodenj, je potrebno predati pooblaščenim odjemalcem.
 
Odvod padavinskih voda
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, naj se speljejo direktno v tla s ponikanjem, odvodnjo padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin pa je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj.
10. člen
(ohranjanje narave)
Na območju ni evidentirane zavarovane naravne dediščine.
11. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Na območju ni evidentirane zavarovane kulturne dediščine.
12. člen
(trajnostna raba naravnih dobrin)
Zavarovanje plodne zemlje
Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem. Deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
13. člen
(varstvo pred požarom)
Pri pripravi prostorskih aktov mora pripravljavec v skladu z 22. členom zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
pogoji za varen umik ljudi in premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države),
potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami),
prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču),
viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Pri načrtovanju prostorskih aktov se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
V lokacijskem načrtu so upoštevani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01).
Dovozi do posameznih objektov na območju zazidave so urejeni tako, da omogočajo dovoz gasilskim in interventnim vozilom in izpolnjujejo pogoje za varen umik.
Minimalni odmiki med obstoječimi in predvidenimi objekti in deli objektov zagotavljajo požarno varnost in znašajo minimalno 6 m.
Zagotovljene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču)
Požarno vodo je potrebno zagotoviti z izgradnjo nadzemnih hidrantov na novozgrajenem vodovodnem omrežju
VII. NAČRT PARCELACIJE
14. člen
(parcelacija)
Tehnični elementi, ki omogočajo prenos novih mej gradbenih parcel in objektov v naravo, so razvidni iz grafične priloge št. 9 – Tehnični elementi za zakoličenje objektov in gradbenih parcel.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
15. člen
(etapnost izvedbe)
Lokacijski načrt omogoča etapno izvajanje sekundarne prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter izgradnjo posameznih objektov v skladu s potrebami in finančnimi možnostmi posameznih investitorjev, pod pogojem predhodno izgotovljene primarne prometne, komunalne in energetske infrastrukture, kar je predhodno določeno v 8. členu.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
16. člen
Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci lokacijskega načrta upoštevati:
Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morata investitor in izvajalec upoštevati določila lokacijskega načrta.
Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev.
Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja lokacijskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili lokacijskega načrta, je potrebno le-tega novelirati.
Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
Investitorji in lastniki morajo upoštevati določila urbanistične pogodbe, ki se sklene med skupnostjo investitorjev in občino Slovenske Konjice.
X. KONČNE DOLOČBE
17. člen
(vpogled občinskega lokacijskega načrta)
Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenske Konjice.
18. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Šifra: 350-03-0002/2005-200
Slovenske Konjice, dne 1. junija 2006
Župan
Občine Slovenske Konjice
Janez Jazbec l.r.

AAA Zlata odličnost