Uradni list

Številka 62
Uradni list RS, št. 62/2006 z dne 15. 6. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 62/2006 z dne 15. 6. 2006

Kazalo

2685. Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem, stran 6780.

Na podlagi 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 51/04 in 26/05) in 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 109/03-UPB1) je Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 33. seji dne 31. 5. 2006 sprejel
O D L O K
o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok ureja način izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: javni službi):
– dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljevanju: dejavnost sistemskega operaterja),
– dobava zemeljskega plina tarifnim odjemalcem (v nadaljevanju: dobava tarifnim odjemalcem).
Izvajalec lokalnih gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: izvajalec) mora v javnem interesu izvajati obveznosti javne službe, zlasti varnost obratovanja, zanesljivost dobave energije, zagotavljanje dobave energije in storitev pod splošnimi pogoji vsakomur, redno in trajno obratovanje, zagotavljanje predpisane kvalitete in razumne cene dobavljenega plina oziroma storitev ter varovanje okolja, kar vključuje skrb za energetsko učinkovitost in ohranjanje podnebnih razmer.
2. člen
(definicije)
Izrazi v tem odloku imajo enak pomen, kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost ter varovanje okolja.
Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:
– Agencija za energijo: Javna Agencija Republike Slovenije za energijo;
– dobavitelj plina: je izvajalec javne službe dobave tarifnim odjemalcem;
– izvajalec: sistemski operater in dobavitelj plina ali samo dobavitelj plina;
– sistemski operater: je izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega operaterja;
– uporabnik: pravna ali fizična oseba, ki iz distribucijskega omrežja odjema ali v distribucijsko omrežje oddaja zemeljski plin;
– upravičeni odjemalec: je odjemalec, ki lahko prosto izbira dobavitelja zemeljskega plina po določbah Energetskega zakona;
– tarifni odjemalec: je gospodinjski odjemalec, ki je oskrbovan z zemeljskim plinom za lastno domačo rabo in po določbah Energetskega zakona ni upravičeni odjemalec, ter skupne kotlovnice v večstanovanjskih stavbah ali kot del druge stavbe, ki služijo večstanovanjskim stavbam kot celoti ali več stanovanjskim stavbam ali drugim nepremičninam in imajo v skladu z zakonom, ki ureja stanovanjska razmerja, poseben pravni status;
– trošila: so naprave, ki so priključene na plinsko instalacijo in trošijo plin.
3. člen
(območje izvajanja javnih služb)
Javni službi se izvajata na celotnem območju občine. Kolikor se javni službi izvajata na ožjem območju, to odloči občina s koncesijskim aktom.
II. DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA TER IZVAJANJE DEJAVNOSTI SISTEMSKEGA OPERATERJA
1. Opredelitev javne službe in izvajanje
4. člen
(opredelitev javne službe)
Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega:
– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo zemeljskega plina,
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja,
– ekonomsko zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja,
– zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja,
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano,
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja,
– napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
Dejavnost sistemskega operaterja izvaja pravna oseba.
5. člen
(čas trajanja izvajanja javne službe)
Pravica izvajanja javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja se podeli za največ 35 let.
2. Javna pooblastila
6. člen
(javna pooblastila)
Sistemski operater ima pri izvajanju lokalne gospodarske javne službe, poleg javnih pooblastil na podlagi zakona ter tistih, ki jih določa ta odlok, tudi naslednja javna pooblastila:
– daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora,
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– izdaja sistemska obratovalna navodila,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja,
– daje soglasje k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravlja izvajalec.
3. Financiranje javne službe
7. člen
(omrežnina)
Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo sistemskega operaterja, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja sistemskemu operaterju.
Višino omrežnine in način njenega obračunavanja ter plačevanja določa Agencija za energijo v skladu z Energetskim zakonom.
Sistemski operater zaračunava uporabnikom omrežnino, v skladu z zakonom, Aktom o določitvi metodologije za določitev omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, Aktom o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi predpisi.
8. člen
(drugi prihodki sistemskega operaterja)
Sistemski operater pridobiva dohodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja.
4. Obveznosti sistemskega operaterja
9. člen
(pregled zmogljivosti)
Sistemski operater vsaki dve (2) leti pripravi in objavi pregled, ki vsebuje:
– manjkajoče proizvodne in transportne zmogljivosti,
– potrebe po medsebojni povezavi z drugimi omrežji;
– napoved porabe zemeljskega plina za naslednjih 5 (pet) let.
10. člen
(sistemska obratovalna navodila)
Sistemski operater izda v roku 6 mesecev po objavi tega odloka sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežij z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe s plinom,
– način zagotavljanja sistemskih storitev,
– postopke za obratovanja distribucijskih omrežij v kriznih stanjih,
– tehnične in druge pogoje za priključitev na omrežje,
– tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev.
Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo.
11. člen
(splošni pogoji)
Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme v 6 mesecih po objavi tega odloka po javnem pooblastilu sistemski operater v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Splošne pogoje morata pred objavo potrditi Agencija za energijo ter občina.
Splošni pogoji za dobavo in odjem plina morajo obsegati tudi:
– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem,
– pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov,
– različne možnosti plačila dobave plina,
– postopke odločanja o pritožbah odjemalcev,
– razloge za ustavitev dobave gospodinjskemu odjemalcu iz razlogov navedenih v šesti alinei prvega odstavka 76. člena Energetskega zakona,
– način, na katerega lahko tarifni odjemalec pridobi podatke o tarifi in ceni vzdrževalnih del,
– postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja,
– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.
12. člen
(program ukrepov)
Sistemski operater mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje ciljev iz 31.b člena Energetskega zakona ter spremljati njihovo izvajanje. O programu in izvajanju mora letno poročati Agenciji za energijo in poročilo objaviti.
13. člen
(informiranje odjemalcev)
Sistemski operater mora najmanj enkrat letno informirati odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe plina.
14. člen
(kataster omrežja in infrastrukture)
Sistemski operater je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih in o uporabnikih ter oboje posredovati občini, kolikor to občina zahteva.
5. Distribucijsko omrežje
15. člen
(definicija distribucijskega omrežja)
Distribucijsko omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenim s strani lokalne skupnosti kot območje izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po katerem se izvaja distribucija do vseh končnih odjemalcev zemeljskega plina.
Distribucijsko omrežje sestavljajo primarni in sekundarni plinovodi, priključni plinovodi, merilne in merilno regulacijske postaje, odorirne naprave, naprave za katodno zaščito, naprave za daljinski prenos podatkov ter drugi objekti in naprave, ki so namenjene oskrbi uporabnikov z zemeljskim plinom. Distribucijsko omrežje zgradi, upravlja in vzdržuje sistemski operater.
Priključni plinovod je plinovod za dovod zemeljskega plina od glavnega plinovoda do izstopnega mesta z vključno glavno plinsko zaporno pipo na koncu priključnega plinovoda za posamezno zgradbo.
16. člen
(priključitev na distribucijsko omrežje)
Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji, določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem plina in sistemskimi obratovalnimi navodili.
Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le sistemski operater.
17. člen
(vloga za priključitev)
Sistemski operater mora na podlagi popolne pisne vloge izdati soglasje za priključitev uporabnika na plinovodno omrežje v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih.
O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča Agencija za energijo.
18. člen
(pogodba o priključitvi)
Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan sistemski operater priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji.
Pred priključitvijo skleneta sistemski operater in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
19. člen
(stroški priključitve)
Stroške izvedbe priključitve na distribucijsko omrežje nosi sistemski operater in zagotavlja vzdrževanje priključnega plinovoda v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili. Uporabnik plača sistemskemu operaterju priključnino in morebitne nesorazmerne stroške priključitve na distribucijsko omrežje v skladu z določbami koncesijske pogodbe.
20. člen
(pogodba o dostopu)
Sistemski operater in uporabnik skleneta pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o uporabi distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem času.
S pogodbo o dostopu pridobi upravičenec do dostopa za določen čas zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno prenosno zmogljivost in smer prenosa.
Uporaba dostopa do distribucijskega omrežja je odvisna od obstoječih zmogljivosti dostopa do distribucijskega omrežja, predvsem glede rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta.
V primeru več sočasno prispelih zahtev in pomanjkanju prostih distribucijskih zmogljivosti se te razdelijo sorazmerno glede na zahtevani dostop.
21. člen
(vzdrževanje in gradnja distribucijskega omrežja)
Sistemski operater je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje s katerim izjava javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi ter pod pogojem, da mu višina omrežnine to omogoča v takšni meri, da se mu bistveno ne poslabša konkurenčni položaj v primerjavi z ostalimi primerljivimi sistemskimi operaterji.
III. DEJAVNOST IN ORGANIZACIJA DOBAVITELJA PLINA
1. Opredelitev javne službe
22. člen
(dejavnost dobavitelja plina)
Gospodarska javna služba dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem obsega predvsem:
– izključno pravico prodaje, tudi nadaljnje, zemeljskega plina tarifnim odjemalcem;
– dolžnost dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem nepretrgano skozi celo leto;
Dejavnost dobave plina tarifnim odjemalcem se izvaja v pravni ali fizični osebi, ki je izbrana v skladu s predpisi in v skladu s predpisi izvaja to lokalno gospodarsko javno službo.
23. člen
(dobava plina)
Dobavitelj plina izvaja dejavnost dobave plina tarifnim odjemalcem, dokler predpisi ne določajo vseh odjemalcev kot upravičenih odjemalcev.
2. Financiranje javne službe
24. člen
(cena plina, zaračunavanje in plačilo)
Dobavitelj plina zaračunava tarifnim odjemalcem ceno plina v skladu z zakonom, z Aktom o določitvi metodologije za pripravo tarifnih sistemov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 87/05) ter drugimi predpisi. V računu morata biti ločeno prikazana najmanj znesek za porabljen plin in cena za uporabo omrežja.
3. Dobava plina tarifnim odjemalcem
25. člen
(dobavna pogodba – pogodba o oskrbi)
Dobavitelj plina je dolžan skleniti pogodbo o dobavi plina (v nadaljevanju: dobavna pogodba) z vsakim tarifnim odjemalcem, ki je priključen na distribucijsko omrežje na območju, na katerem izvaja to javno službo oziroma se priključi na distribucijsko omrežje.
Dobavitelj plina mora tarifnim odjemalcem ves čas zagotavljati plin v skladu z dobavno pogodbo ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi.
Dobavne pogodbe s tarifnimi odjemalci se sklepajo praviloma za nedoločen čas, razen če tarifni odjemalec ne zahteva drugače ali če ima tarifni odjemalec soglasje za priključitev za določen čas.
Za eno priključno mesto se lahko za isto obdobje sklene le eno dobavno pogodbo.
Dobavitelj plina sme v dobavni pogodbi predvideti določbe, ki mu omogočajo odstop od pogodbe s potekom časa koncesije, če le-ta ne bo podaljšana ali če ne pridobi nove koncesije za to gospodarsko javno službo na istem območju.
Vsebina pogodbe mora biti tarifnemu odjemalcu znana vnaprej. O kakršnikoli spremembi pogodbenih pogojev morajo biti tarifni odjemalci obveščeni vnaprej.
26. člen
(vsebina dobavne pogodbe)
Dobavna pogodba mora vsebovati:
– splošne podatke o pogodbenih strankah;
– priključno mesto, podatke o plinomeru, navedbo instalirane priključne moči;
– seznam vseh plinskih trošil z navedbo priključnih moči;
– predviden letni odjem plina;
– odjemno skupino tarifnega odjemalca;
– opis načina zajemanja, prenosa in preverjanja merilnih in obračunskih podatkov;
– način obračunavanja odjema plina in nadomestila za uporabo omrežja;
– obvezo dobavitelja tarifnim odjemalcem, da bo podatke, neposredno ali posredno pridobljene od tarifnega odjemalce, uporabljal le za namene, vezane na dobavo zemeljskega plina in dostop do omrežja in jih ne bo posredoval tretjim strankam, vrsta storitev dobavitelja in standardi kvalitete, ki jih zagotavlja;
– vzdrževalne storitve, ki jih zagotavlja;
– trajanje pogodbe, način njenega podaljšanja ali prenehanja ter pravica tarifnega odjemalca o odstopu od pogodbe;
– pravica tarifnega odjemalca do odškodnine ali nadomestila, če niso doseženi s pogodbo določeni standardi kvalitete;
– način odločanja o pritožbah tarifnih odjemalcev, ki mora biti pregleden, enostaven in ne sme povzročati tarifnim odjemalcem stroškov;
– način razreševanja sporov;
– datum sklenitve in rok veljavnosti pogodbe, če se dobavna pogodba sklepa za določen čas.
27. člen
(dodatni razlogi za prenehanje dobavne pogodbe)
Poleg razlogov pogodbenega prava preneha dobavna pogodba veljati tudi v naslednjih primerih:
– če tarifni odjemalec pisno obvesti dobavitelja tarifnim odjemalcem o odstopu od pogodbe s 30-dnevnim odpovednim rokom, razen če ni v pogodbi določen drugačen odpovedni rok;
– če dobavitelj tarifnim odjemalcem odstopi od pogodbe v primerih, ki jih določajo veljavni predpisi.
Dobavna pogodba za skupne prostore v večstanovanjski hiši ne preneha veljati ob zamenjavi upravnika večstanovanjske hiše, če se s tem strinjajo lastniki delov stavbe ter novi upravnik. V tem primeru novi upravnik hiše izjavi, da se z obstoječo pogodbo strinja in da dobavitelju tarifnim odjemalcem na voljo svoje podatke, ki jih dobavitelj tarifnim odjemalcem zahteva ob sklenitvi dobavne pogodbe.
IV. SKUPNE DOLOČBE
1. Organizacijska zasnova izvajanja javne službe
28. člen
(oblika izvajanja lokalne gospodarske javne službe)
Javni službi se lahko opravljata v vseh organizacijskih oblikah, predvidenih v zakonu o gospodarskih javnih službah.
Praviloma se za javni službi podeli skupna koncesija. V koncesijskem aktu ali koncesijski pogodbi se določi tudi naslednje:
– da mora sistemski operater, pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi ali koncesijskem aktu, zgraditi distribucijsko omrežje ter objekte in naprave, ki so potrebni za delovanje distribucijskega omrežja;
– da pri gradnji distribucijskega omrežja, objektov in naprav občina lahko sodeluje kot soinvestitor pri gradnji distribucijskega omrežja;
– da ostane infrastruktura (distribucijsko omrežje, objekti in naprave) v lasti koncesionarja ali občine oziroma se prenese na občino ob prenehanju koncesijskega razmerja;
– dolžnost koncesionarja, da odčitava števce porabe plina;
– dolžnost organizacije vzdrževanja, zamenjav in umerjanja plinomerov.
Izvajalec pridobi izključno pravico izvajanja javne službe na območju določenem v 3. členu tega odloka. Na podlagi te izključne pravice ima sistemski operater pravico in dolžnost priključiti na distribucijsko omrežje vsakega uporabnika oziroma odjemalca, ki izpolnjuje vse pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje, določenimi s predpisi in splošnimi akti, razen v primeru zaradi premajhne zmogljivosti distribucijskega omrežja.
29. člen
(postopek izbire izvajalca)
Izbira izvajalca javnih služb se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, z upoštevanjem nacionalnega energetskega programa, energetskih bilanc ter lokalnega energetskega koncepta, kolikor ga občina sprejme.
30. člen
(upravljavski in organizacijski ukrepi)
Sistemski operater mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz 31.b člena Energetskega zakona, razen v primeru, če ima sistemski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
2. Pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb
31. člen
(pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb)
Uporabnik in/ali odjemalec, kolikor odjema plin in/ali je uporabnik distribucijskega omrežja, mora imeti z izvajalcem javnih služb sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja. Tarifni odjemalec mora imeti tudi veljavno pogodbo o dobavi plina.
3. Nadzor nad opravljanjem javnih služb
32. člen
(nadzor nad izvajanjem službe)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo s predpisi določeni organi, predvsem energetski inšpektorji ter Agencija za energijo.
V. PREHODNE DOLOČBE
33. člen
(tarifni odjemalci)
Ko v skladu s predpisi postanejo vsi odjemalci upravičeni odjemalci, je dobavitelj dolžan dobavljati zemeljski plin tistim odjemalcem, ki ne bodo sklenili pogodb o dobavi plina z drugimi dobavitelji.
34. člen
(ločenost pravnih oseb)
Z dnem 1. 7. 2007 mora izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja zagotoviti, da se dejavnost sistemskega operaterja distribucije zemeljskega plina in dejavnost dobave plina opravljata v samostojnih pravnih osebah, razen če ima sistemski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev. V takšnem primeru zadošča ločeno računovodsko spremljanje obeh dejavnosti.
35. člen
(sprememba predpisov)
Izvajalci, ki so postali izvajalci na podlagi predpisov pred sprejemom Energetskega zakona, z aneksom k obstoječim koncesijskim pogodbam ali z novo koncesijsko pogodbo uredijo področja, ki jih predpisi, ki so bili sprejeti po podpisu koncesijskih pogodb, urejajo na novo. Uskladitev obstoječih koncesijskih pogodb ne pomeni sklenitve nove koncesijske pogodbe.
Pri spremembi obstoječih koncesijskih pogodb oziroma sklenitvi novih koncesijskih pogodb, se lahko koncesijske pogodbe podaljšajo tako, da od podpisa koncesijske pogodbe, ki velja na dan objave tega odloka, ne trajajo več kot 35 let,
Pogodbe o dobavi plina sklenjene s tarifnimi odjemalci ostanejo po sprejemu tega odloka v veljavi in izvajalec javnih služb ni dolžan skleniti nove dobavne pogodb s tarifnimi odjemalci zaradi razloga sprejetja tega odloka.
36. člen
(določbe, ki veljajo za tarifne odjemalce)
Določbe, ki se v tem odloku nanašajo na dejavnost dobave plina, se s 1. 7. 2007 prenehajo uporabljati.
VI. KONČNE DOLOČBE
37. člen
(prenehanje veljavnosti odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: Odlok o oskrbi s plinom iz javnega plinovodnega omrežja v občini Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 27/96), Tarifni sistem ter merila in kriteriji za oblikovanje cen mestnega plina in višine priključnine na plinovodno omrežje v Rogaški Slatini (Uradni list RS, št. 27/96), Spremembe in dopolnitve tarifnega sistema ter meril in kriterijev za oblikovanje cen mestnega plina in višine priključnine na plinovodno omrežje v Rogaški Slatini (Uradni list RS, št. 20/98 in Spremembe in dopolnitve tarifnega sistema ter meril in kriterijev za oblikovanje cen mestnega plina in višine priključnine na plinovodno omrežje v Rogaški Slatini (Uradni list RS, št. 69/01).
38. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0320-0004-03/2006
Rogaška Slatina, dne 31. maja 2006
Župan
Občine Rogaška Slatina
mag. Branko Kidrič l.r.

AAA Zlata odličnost