Uradni list

Številka 52
Uradni list RS, št. 52/2006 z dne 19. 5. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 52/2006 z dne 19. 5. 2006

Kazalo

2234. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju zazidalnega načrta B8 – Zg. Perovo, stran 5737.

Na podlagi 12., 17., 23., 24., 27., in 29., 31. in 33. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03-ZZK-1), 16. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03) in Programa priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta B8-Zg. Perovo (Uradni list RS, št. 45/04) je Občinski svet Občine Kamnik na 32. seji dne 10. 5. 2006 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju zazidalnega načrta B8 – Zg. Perovo
1. člen
Odlok o sprejetju zazidalnega načrta B8 – Zg. Perovo (Uradni list RS, št. 97/99) v nadaljevanju: »odlok«, se v 3. členu dopolni z novim drugim in tretjim odstavkom, ki se glasita:
»V sosedstvo S9 – Dobrava zajema meja zazidljivosti zemljišča s parcelnimi številkami: 878, 877/1, 877/2, 876/1, 876/4, 876/2, 876/3, 873/1, 873/2, 872/1, 872/2, 871, 868, 867 in del 865, vsa zemljišča so v katastrski občini Kamnik«.
»Dovozna cesta do sosedstva S9 – Dobrava se začne s priključkom na obstoječo cesto Pot na Dobravo (parcelna št. 883/14), zajame parceli št. 883/16 in 883/17, južni del parcel št. 879/4 in 879/5, severni rob parcel 887, 888 in 889 ter jugovzhodni del parcele št. 879/1. Na severovzhodnem vogalu parcele št. 877/1 se cesta obrne proti zahodu in poteka po parceli št. 879/1 do parcele št. 878. Vsa navedena zemljišča so v katastrski občini Kamnik«. Del dovozne ceste, ki poteka izven območja S9-Dobrava in je razviden iz grafičnega dela sprememb in dopolnitev ZN B8-Zg. Perovo, se ureja na podlagi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Kamnik«.
2. člen
Prva točka 4. člena se beseda »osem« nadomesti z besedo »devet« in številka »8« s številko »9«.
V 1. točki 4. člena odloka se drugi odstavek spremeni tako, da se po novem glasi: »S2 – vključuje 16 obstoječih individualnih objektov in 21 novih individualnih stanovanjskih objektov, od tega 3x tip B, 7 x tip C, 2 x tip C1, 4 x tip D, 3 x tip A1, 1 x tip E in 1 x tip F«;
V 1. točki 4. člena odloka se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi: »S6 – vključuje 6 obstoječih vrstnih objektov, 1x nov vrstni objekt tip »plomba« in 5 novih individualnih stanovanjskih objektov tipa A ali C«;
Na koncu 1. točke 4. člena se doda nov odstavek ki se glasi: »S9 – stanovanjsko sosedstvo Dobrava vključuje 45 stanovanjskih objektov; od tega 12 enot DV1, 12 enot DV2, 15 enot PH1 in 6 enot PH2«.
V 2. točki 4. člena se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »M1 – vključuje bencinski servis in objekt za skladiščenje materiala s spremljajočimi prostori. V okviru danih površin so predvidena tudi ustrezna parkirišča, dovozi, manipulativne površine in zelenice z okrasno nizko in visoko vegetacijo«;
Črta se četrti odstavek 2. točke 4. člena.
3. člen
Za 5. členom se doda nov 5.a člen, ki se glasi:
»Ne glede na določbe prejšnjega člena, veljajo za sosedstvo S9 – Dobrava glede krajinskega in urbanističnega oblikovanja določbe, navedene v nadaljevanju tega člena.
Urbanistični vzorec naselja mora slediti pahljačastemu vzorcu naselja s prehodom od bolj strnjene zazidave vzhodnega dela območja do manj strnjene zazidave proti zahodnemu delu območja.
Odmiki predvidenih objektov od prometne infrastrukture ter odmiki med objekti so določeni v grafičnem delu odloka z upoštevanjem toleranc.
Na zemljiščih, ki so poraščena z gozdom, se drevesa posekajo samo v tolikšni meri, kolikor je to nujno potrebno za gradnjo objektov ali infrastrukture«.
4. člen
V 6. členu se pred podnaslovom »Ostali objekti« doda nov podnaslov »Skladiščni objekt« z naslednjim besedilom:
»Objekt je namenjen skladiščenju materiala s spremljajočimi prostori. Objekt je velikosti 60 m x 20 m s pritličjem in delno mansardo v delu, ki ima streho v naklonu 40°. Ostali del strehe, ki s ceste ni viden, je raven. Nivojske razlike v terenu se premosti z zatravljenimi brežinami oziroma nizkimi zaključnimi opornimi zidovi. Povozne in parkirne površine so asfaltirane. Zelenice se hortikulturno uredi z grmovnicami in posameznimi drevesi«.
Pri podnaslovu »Stanovanjski objekti – skupni imenovalec je naklon od 40° do 45°« se na koncu doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»Tip E – K+P+M v L izvedbi z zunanjo dimenzijo krakov 16.50 m x 18.50 m ter širino obeh krakov 8.50 m; Tip F – K+P+M – z dimenzijami 8 m x 12 m.«
5. člen
Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi:
»Ne glede na določbe prejšnjega člena, veljajo za sosedstvo S9 – Dobrava glede pogojev za arhitektonsko oblikovanje, določbe navedene v nadaljevanju tega člena.
Predvideni so štirje tipi enostanovanjskih stavb:
– 12 enot stanovanjskih hiš – dvojčkov (K)+P+M – DV 1, pravokotne oblike, dim. 6,0 x 12,0m, ki se lahko združujejo po dve v enodružinsko stanovanjsko hišo.
– 12 enot stanovanjskih hiš – dvojčkov (K)+P+M – DV 2, pravokotne oblike, dim. 7,0 x 12,0m, ki se lahko združujejo po dve v enodružinsko stanovanjsko hišo.
– 15 enot prostostoječih stanovanjskih hiš (K)+P+M – PH 1, kvadratne, pravokotne oblike ali oblike v črki L, obrnjene proti zahodu oziroma jugu, z dostopom iz vzhodne strani.
– 6 enot prostostoječih stanovanjskih hiš (K)+P+M – PH 2, kvadratne oziroma pravokotne oblike ali oblike v črki L, obrnjene proti zahodu oziroma jugu, z dostopom iz zahodne strani.
Stavbe so lahko podkletene ali nepodkletene. V primeru podkletitve stavb je potrebno zagotoviti ustrezno zaščito pred vplivi podzemnih voda.
Tlorisni gabariti prostostoječih stanovanjskih hiš (PH 1 in PH 2) morajo izhajati iz kvadratnega modula dim. 7,0 x 7,0 m in se lahko dopolnjujejo oziroma povečujejo v okviru istih modulov vzdolžno oziroma prečno na ulico ali prečno in vzdolžno na ulico v obliki črke L. V grafičnem delu odloka je prikazan izhodiščni modul z možnostmi povezovanj oziroma širitev. Vsakemu od modulov se lahko v okviru omejitev, ki so prav tako prikazane v grafičnem delu odloka, dodaja le pritlični pol-modul dim. 3,5 x 7,0 m.
Objekti morajo biti enotno oblikovani z možnostjo manjših odstopanj pri zagotavljanju individualnosti. Pogoji enotnega oblikovanja so:
– strehe objektov so v obliki enokapnic v naklonih 30°, katerih smer slemena oziroma kapi je pri stanovanjskih hišah – dvojčkih določena in poteka v smeri S-J, pri prostostoječih hišah pa je lahko smer enokapnic, ki so nad posameznimi moduli dim. 7,0 x 7,0 m poljubna, pri čemer je izrecno prepovedano združevanje enokapnic v obliki črke V ali dvokapnic, lahko pa se posamezne enokapnice nad moduli medsebojno povezujejo z različnimi nakloni strešin, ki so večji od 60°, v obliki večkapnic in v okviru dopustnih nadstreškov;
– kritina strešin so temno sive vlakocementne ravne strešne plošče, položene na karo vzorec
– strehe nad pritličnimi pol-moduli dim. 3,5 x 7,0 m, so lahko le ravne ali pohodne ali krite z maksimalnim naklonom 6°, ki mora biti skrit za fasado;
– parapeti v mansardah stavb so višine 1,00 m;
– napušči nad objekti so dovoljeni do 1,00 m izven tlorisnega gabarita objekta, razen na južni oziroma zahodni strani objektov, kjer je pri stanovanjskih hišah – dvojčkih možna uporaba napuščev, balkonov, teras oziroma pergol do 2,0 m, in pri prostostoječih hišah, kjer je uporaba napuščev, balkonov, teras oziroma pergol možna do 3,5 m, kot je to prikazano v grafičnem delu odloka. Pri prostostoječih hišah v nobenem primeru ne sme biti vertikalna projekcija napuščev ali drugih izrastkov bližje kot 3,00 m od meje sosednjih zemljišč, na katerih ležijo objekti;
– na strehah objektov je dovoljena namestitev »izrastkov« (kukrlov, frčad ipd.), le v istih naklonih oziroma obliki, kot je streha objektov oziroma polmodulov, prav tako je možna uporaba strešnih oken in vrezi v strešine;
– fasade morajo biti oblikovane v enotnem slogu z dopuščanjem individualnosti in upoštevanjem zakonitosti urbanistične zasnove glede »odpiranja objektov« proti jugu oziroma zahodu;
– obdelava fasad je lahko le v zrnatem ometu in/ali lesu oziroma imitaciji lesa v svetlejših odtenkih;
– okna in vrata morajo biti ortogonalnih oblik, prav tako ne smejo biti uporabljeni t.i. križna okna, »stilski stebri, preklade«, ipd.,
– nadstreški za parkiranje pred objekti (za eno oziroma dve parkirni mesti) morajo biti kriti s transparentno streho v blagem naklonu ne večjem od 6°, v obliki enokapnice, ne smejo biti zaprti, morajo biti enotno oblikovani in nameščeni v skladu z grafičnim delom odloka v okviru dopustnih odstopanj,
– merila in pogoji oblikovanja objektov so določeni v grafičnem delu izvedbenega prostorskega akta.
Med zemljišči, na katerih bodo stali objekti in cestami so dovoljeni le večji robniki v obliki manjših opornih zidov do maksimalne višine 15 cm nad nivojem ceste. V primeru namestitve ograj ob cesti morajo biti le-te odmaknjene od ceste min. 1,0 m. Med zemljišči so dopustne enotno oblikovane ograje do višine 1,8 m, odmaknjene od ceste minimalno 1,0 m, razen v primerih, kjer je ob cesti predviden ali zgrajen pločnik. Oblikovanje ograj je prikazano v prilogi grafičnega dela prostorskega akta. Vse dopolnitve in spremembe so prikazane v grafičnem delu odloka«.
6. člen
V 7. členu se pri naslovu »Prizidave, nadzidave« doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Določila prvega in drugega odstavka pri tem naslovu ne veljajo za sosedstvo S9 – Dobrava«.
V 7. členu se pri naslovu »Pomožni objekti« prvi odstavek spremeni, tako da se glasi:
»Gradnja pomožnih objektov je dovoljena na gradbeni parceli v skladu z določili predpisov, ki urejajo gradnjo pomožnih objektov ter v skladu z določili tega odloka.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka na območju, ki ga ureja ta odlok, ni dovoljena gradnja naslednjih pomožnih objektov: drvarnic, garaž, lop, nadzemnih rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin ali nafto, zbiralnikov za kapnico, vodnih zajetij, vrtin ali vodnjakov za lastno oskrbo s pitno vodo in greznic. Ravno tako ni dovoljena gradnja začasnih in vadbenih objektov.
Za obstoječa kmetijska gospodarstva je dovoljena gradnja naslednjih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov: gnojišč, zbiralnikov gnojnice, kozolcev, kmečkih lop in koritastih silosov.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Pomožni objekti, razen ograj, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 2 m. Za manjši odmik je treba pridobiti soglasje mejašev. Določbe tega odstavka se ne uporabljajo v primeru, če je sosednje zemljišče javna cesta. V tem primeru je treba upoštevati pogoje upravljavca ceste«.
7. člen
V prvem odstavku 8. člena se besedna zveza «z zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93)« nadomesti z besedno zvezo »z zakonom, ki ureja varstvo okolja«
Na koncu 8. člena se dodata peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»V sosedstvu S9 – Dobrava sprememba namembnosti objektov ni dovoljena. Prav tako ni dovoljena sprememba iz enostanovanjske stavbe v dvo- ali večstanovanjsko stavbo«.
»Na parceli 837/1, ki je imela funkcijo kmetije, se le-ta spremeni, in sicer:
– v gospodarskem poslopju za ročno lončarsko-keramično obrt in stanovanje,
– v stanovanjskem objektu je predvidena tudi izobraževalna, kulturna in storitvena dejavnost,
– na mestu opuščenega gnojišča je možna postavitev pomožnega objekta – kašče, ki bo lahko služil kot razstavni prostor.«
8. člen
Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:
»Ne glede na določbe prejšnjega člena, veljajo za sosedstvo S9 – Dobrava glede pogojev za prometno urejanje določbe, navedene v nadaljevanju tega člena.
Dovoz do območja je iz glavne dovozne ceste v območju B8 – Zg. Perovo preko zemljišč opisanih v 1. členu tega odloka. Dovozna cesta do območja in zbirna cesta v območju je širine 5,50 m, opremljena s hodnikom za pešce, ostale ceste, namenjene dvosmernemu prometu, so širine 4,50 m.
V območju sta poleg možnih garažnih mest v objektih predvideni po 2 zunanji parkirni mesti na eno stanovanjsko enoto na tistih zemljiščih, ki pripadajo posamezni stanovanjski enoti.
Objekti so iz tiste strani, kjer je predvideno parkiranje pred objektom in uvoz v garaže, oddaljeni minimalno 5,00 m od ceste.
Cestna oprema celotnega območja mora biti enotno oblikovana.
Vse ceste, peš poti in parkirišča na celotnem območju morajo biti opremljena z javno razsvetljavo tako, da bo ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči zagotovljen varen in pravilen potek prometa. Prometne površine morajo biti opremljene z enotnimi tipskimi drogovi in svetilkami, ki jih določita upravljavec in projektant glede na obstoječe omrežje«.
9. člen
V 10. členu se v prvem poglavju »Kanalizacija« spremeni 10. odstavek, ki se po novem glasi: »Območje C – vključuje M1 in M2 z dvema objektoma za mestoslužne dejavnosti, bencinsko črpalko in parkirišča«.
V 10. členu se v poglavju »Elektroomrežje« v četrtem odstavku črta oznaka »O2«.
10. člen
Za 10. členom se doda nov 10.a člen, ki se glasi:
»Ne glede na določbe prejšnjega člena, veljajo za sosedstvo S9 – Dobrava glede pogojev za komunalno urejanje določbe, navedene v nadaljevanju tega člena.
Kanalizacija
Projektirana sta ločena sistema kanalizacije: fekalni in meteorni sistem. Fekalna kanalizacija je speljana iz celotnega območja v obstoječo kanalizacijo pod razbremenilnikom. Meteorna kanalizacija je speljana v obstoječ preliv iz razbremenilnika BC fi 90.
Vodovod
Objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje, ki mora biti speljano po območju do posameznih objektov.
Elektroomrežje
Napajanje novih objektov se izvede iz obstoječe TP Zgornje Perovo. Po delu predvidenega območja pozidave poteka obstoječi 20 kV kablovod (TP Perovo – industrijska cona), ki ga je treba pred izgradnjo elektroomrežja območja prestaviti.
Telefonsko omrežje in sistem kabelske televizije
Za vse objekte je treba zagotoviti možnost priključitve na telefonsko omrežje in sistem kabelske televizije, ki ju je treba zgraditi v okviru komunalnega urejanja območja pod pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Plinsko omrežje
Plinifikacija območja mora biti izvedena skladno s plinifikacijo širšega območja B8 – Zgornje Perovo. V območju je treba zgraditi razvod plinifikacije sočasno z izgradnjo drugih komunalnih vodov s predvidenimi hišnimi priključki na objektih«.
11. člen
Za 12. členom se doda nov 12.a člen, ki se glasi:
»Ne glede na določbe prejšnjega člena, veljajo za sosedstvo S9 – Dobrava glede pogojev za varstvo okolja določbe, navedene v nadaljevanju tega člena.
Naselje stanovanjskih hiš v območju S9-Dobrava je uvrščeno v 2. stopnjo varstva pred hrupom.
Meteorno vodo iz parkirišč, cest in drugih utrjenih površin se mora pred izpustom v kanalizacijo očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj.
V naselju je določeno in v grafičnem delu prikazano zbirno mesto za ločeno zbiranje uporabnih surovin. Komunalni odpadki iz objektov se bodo zbirali pred objekti, kjer mora biti predviden in postavljen na vidno mesto zabojnik za odvoz odpadkov«.
12. člen
13. člen odloka se dopolni z novim drugim in tretjim odstavkom, ki se glasita:
»Na podlagi določil odloka lahko investitorji in občina sklenejo urbanistično pogodbo za realizacijo posameznih faz ureditve območja, v kateri se lahko določi izvajalec oziroma investitor cestnega in komunalnega opremljanja območja ter način financiranja ožje in širše komunalne infrastrukture.
Pred realizacijo gradnje objektov je treba zagotoviti potrebno cestno in komunalno infrastrukturo, na katero bodo objekti priključeni.«
13. člen
Na koncu IX. poglavja z naslovom »DRUGI POGOJI IN OBVEZNOSTI INVESTITORJEV« se doda novo IX.a poglavje z naslovom »ETAPNOST IN FAZNOST IZVAJANJA POSEGOV V SOSEDSTVU B9 – DOBRAVA«.
Doda se nov 15.a člen, ki se glasi:
»Območje se ureja etapno, pri čemer je etapnost izvajanja posegov odvisna tako od prostorskih danosti območja, kot tudi od izkazanega interesa investitorjev.
Pogoj izvajanja posamezne etape posega je navezava na cestno in komunalno infrastrukturo ožjega in širšega območja B8 – Zgornje Perovo. Nobena etapa se ne more izvajati brez urejene cestne in komunalne povezave z obstoječim območjem B8 – Zgornje Perovo ali delom območja Dobrava.
Prvo fazo posamezne etape posega predstavlja ureditev cestne in komunalne infrastrukture. Drugo fazo posamezne etape posega predstavlja graditev objektov«.
14. člen
V 16. členu se črta drugi stavek prvega odstavka.
15. člen
Za 16. členom se doda nov 16.a člen, ki se glasi:
»Ne glede na določbe prejšnjega člena, veljajo za sosedstvo S9 – Dobrava glede toleranc pri izvajanju posegov v ureditvenem območju določbe, navedene v nadaljevanju tega člena.
Objekti oziroma moduli posameznih objektov lahko odstopajo od tlorisnih gabaritov do +- 1,0 m razen na severozahodni strani dvojčkov, kjer je toleranca glede balkonov, teras, lož, zimskih vrtov in drugih »izrastkov« oziroma poudarkov lahko do + 2,0, vendar le pod pogojem, da so upoštevane tudi vse druge določbe tega odloka. Toleranca ni možna tam, kjer bi se objekti približali meji sosednjih zemljišč bližje kot 4,0 m.
Pri višinskih gabaritih morajo objekti slediti etažnosti in naklonom ter predpisani obliki streh. Dopustna toleranca pri višinskih gabaritih je do + 0,5 m.
Pritličje objektov ob vhodu v objekt je lahko dvignjeno nad nivo urejenega terena do + 0,5 m.
Pri trasah cest in komunalnih vodov je dovoljeno prilagajanje trase v prostoru glede na lastništvo posameznih zemljišč. Predvidenih širin vozišča in pločnika ni dovoljeno spreminjati.
16. člen
Sestavni del tega odloka je tudi program opremljanja stavbnih zemljišč.
17. člen
Odlok vsebuje naslednje obvezne priloge:
1. povzetek za javnost;
2. izvleček iz strateškega prostorskega akta;
3. obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta;
4. strokovne podlage;
5. smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
18. člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu območja B8 – Zg. Perovo je na vpogled vsem zainteresiranim na oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik.
19. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.
20. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35005-1/2004
Kamnik, dne 11. maja 2006
Župan
Občine Kamnik
Anton Tone Smolnikar l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti