Uradni list

Številka 39
Uradni list RS, št. 39/2006 z dne 13. 4. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 39/2006 z dne 13. 4. 2006

Kazalo

1706. Program priprave Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda Občine Dol pri Ljubljani, stran 4255.

Župan Občine Dol pri Ljubljani je na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) ter v povezavi z 29. členom Statuta Občine Dol pri Ljubljani dne 4. aprila 2006 sprejel
P R O G R A M P R I P R A V E
Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda Občine Dol pri Ljubljani
1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo Strategije prostorskega razvoja občine in Prostorskega reda občine
1.1 Temeljne določbe
S tem programom priprave se pričnejo postopki priprave Strategije prostorskega razvoja Občine Dol pri Ljubljani (v nadaljevanju: SPRO) in prostorskega reda (v nadaljevanju: PRO) Občine Dol pri Ljubljani, ki sta krovna prostorska akta občine.
Namen SPRO Dol pri Ljubljani je, da v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije določi vizijo prostorskega razvoja občine ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru in njegovo trajnostno rabo.
PRO Dol pri Ljubljani je temeljni izvedbeni prostorski akt občine. Namen PRO je, da v skladu s SPRO Dol pri Ljubljani ter ob upoštevanju pravil iz Prostorskega reda Slovenije določi območja namenske rabe prostora, določi pogoje in merila ter ukrepe za načrtovanje v prostoru in pripravo lokacijskih načrtov občine ter pogoje za pripravo projektov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov.
1.2 Ocena stanja
Podlago za izdelavo programa priprave SPRO in PRO predstavlja dolgoročni in srednjeročni družbeni plan občine Dol pri Ljubljani, analiza stanja za izdelavo lokalnega razvojnega program občine Dol pri Ljubljani, študija Gospodarska gibanja v občini Dol pri Ljubljani in Strategija razvoja kmetijstva ter predlog prenove strategije kmetijstva v občini Dol. Na podlagi teh gradiv je v programu priprave opredeljena ocena stanja in teženj v občini na področju dosedanjega prostorskega razvoja in urejanja prostora glede prebivalstva, gospodarskega razvoja, poselitve, družbene javne infrastrukture, kulture, kmetijstva, gozdarstva in rudnin, ohranjanja narave, kulturne krajine in gospodarske javne infrastrukture.
1.2.1 Družbeni in gospodarski razvoj
Občina Dol pri Ljubljani leži na vzhodnem delu ljubljanske kotline med Savo in vzpetim delom – Posavskim hribovjem severno od ceste Ljubljana–Litija. Na vzhodnem delu leži del občine tudi na desnem bregu Save. Meji na občine Domžale, Moravče, Litija in Ljubljana. V današnjem obsegu meri 33,37 km2 in ima 4775 prebivalcev (po podatkih SURS 15. 11. 2005). Občina ima skupaj 19 naselij.
Demografski trend v občini je ugoden, v zadnjih petih letih se je število prebivalcev povečalo za 10%. Rast po starostnih skupinah ni enakomerna, dinamično je povečevanje števila prebivalstva v aktivnem obdobju, najbolj pa se povečuje število starejšega prebivalstva, kjer je dobrih 12% oseb starejših od 65 let.
Gostota naseljenosti je 138 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar je nad slovenskim povprečjem.
Starostna struktura prebivalcev je ugodna, povprečna starost je 37,9 let, prebivalstvo je relativno mlajše od povprečja v Sloveniji (40,3). Indeks staranja je 73,3, kar odraža prevladujoče število otrok kot starejših prebivalcev.
Povprečna izobrazbena raven v občini je višja v primerjavi s slovenskim povprečjem. Delež prebivalstva z višjo ali visoko izobrazbo je nekoliko nižji od povprečja v Sloveniji, več pa je prebivalstva s srednješolsko izobrazbo ter manj tistih brez izobrazbe.
Delovni potencial predstavlja 64% vseh prebivalcev. Število delovno aktivnega prebivalstva se povečuje v povprečju 2% na leto, trend se postopoma umirja.
Dnevne delovne migracije so visoke, pri čemer se polovica delovno aktivnega prebivalstva vozi na delo izven občine.
Delež aktivnega kmečkega prebivalstva je od leta 1991 do 2002 padel iz 17% na 11%. Starostna struktura gospodarjev je slaba, saj jih dobra tretjina spada v starostni razred nad 64 let. Tudi izobrazbena struktura ni ugodna, kjer ima le 17% gospodarjev srednješolsko ali višjo izobrazbo.
V gospodarstvu Občine Dol je bilo po podatkih AJPES leta 2004 poslovno aktivnih skupaj 101 gospodarskih družb s sedežem na območju občine, njihovo število je v porastu.
V gospodarski strukturi družb v Občini Dol pri Ljubljani prevladuje industrijski sektor, ki ustvari 83% dodane vrednosti in je v upadanju, s 17% sledi storitveni sektor, ki pa ima visoko gospodarsko rast.
Gospodarsko strukturo poleg prevladujoče predelovalne industrije označuje tudi značilna velikostna struktura, kjer je med gospodarskimi družbami ena srednjevelika (JUB) ustvarila 69% dodane vrednosti v občini. Malo gospodarstvo ustvari 31% delež v dodani vrednosti in ga sestavlja 95 mikro in 5 malih podjetij. Male gospodarske družbe so najhitreje rastoči del gospodarstva. Pomembno vlogo imajo tudi samostojni podjetniki, kjer v povprečju na dva podjetnika nudita zaposlitev še trem osebam. Skupno ima v tem segmentu zaposlitev 34% zaposlenih v gospodarstvu.
Občino Dol pri Ljubljani tako označuje dinamična gospodarska rast v malih gospodarskih družbah in stabilno poslovanje samostojnih podjetnikov.
V občini ni izrazitih turistično privlačnih naravnih znamenitosti, zato tudi turizem ni razvit. Slabo je razvita ponudba prenočitvenih kapacitet. V zadnjem času na pomenu dobiva kmečki turizem. V okviru medobčinskega povezovanja je občina vključena v projekt »Po poteh dediščine«, kjer se z nekaterimi svojimi točkami vključuje v skupno ponudbo tudi Občina Dol prav s turistično kmetijo Pr´Krač, rojstno hišo Jurija Vege v Zagorici ter Graščinskimi paviljoni v Dolu.
Pestro naravno okolje nudi možnosti za razvoj rekreacijskega turizma, kjer uporabniki lahko koristijo nekatere kolesarske in pešpoti (Evropska pešpot E6, tri kolesarske transverzale, Zasavska planinska pot, Ljubljanska mladinska pot, konjeniška pot in Badjurova krožna pot).
V občini delujejo tri turistična društva: Dol pri Ljubljani, Dolsko in Senožeti.
Osnovne zdravstvene storitve zagotavljajo naslednje službe: zasebna splošna ambulanta ter zobna ambulanta z lokacijo v Kulturnem domu v Dolskem, v OŠ Dol pri Ljubljani je šolska zobna ordinacija, namenjena tudi odraslim. Koriščenje ostalih zdravstvenih storitev je vezana na Mestno občino Ljubljana. Lekarniška dejavnost je vezana na zasebno lekarno v Podgori.
Zavod za oskrbo na domu Ljubljana nudi storitve prve pomoči na domu osebam, starejšim od 65 let, bolnim in invalidnim osebam. Potrebe po koriščenju tovrstne pomoči na domu naraščajo. Dva Centra za socialno delo (Bežigrad in Ljubljana Šiška) opravljata socialno varstvene storitve tudi za potrebe občine Dol pri Ljubljani.
Problematika skrbi za starejše občane bo kratkoročno reševana z izgradnjo vsaj enega doma za ostarele.
V prostorih občine se je uvedlo poskusno delovanje policijske pisarne, ki je sicer v pristojnosti postaje Ljubljana Bežigrad.
V Občini Dol deluje javni zavod Osnovna šola Dol pri Ljubljani z dvema podružnicama: PŠ Dolsko in PŠ Senožeti ter enoto Vrtec Dolsko. Preostale kapacitete se koristijo v sosednjih občinah ter v Ljubljani. V eni generaciji mladine je večje število študentov, kot je skupno število zaposlenih z visoko izobrazbo.
Za potrebe kulturne dejavnosti so v uporabi naslednji objekti: Kulturni dom Dolsko, Kmetski dom Beričevo, Dom Janeza Janeža, dvorana v OŠ Dol pri Ljubljani, dvorana v župnišču Dol, Gasilski dom v Senožetih in Graščinska paviljona v Dolu.
V prostorih OŠ Dol deluje Knjižnica Jurija Vege, ki je prav tako namenjena tudi različnim prireditvam.
Na področju ljubiteljske kulture je registriranih sedem društev, medtem ko je registriranih športnih društev osem.
Največje športne površine so na Korantu, športni ploščadi so še v Dolskem pri OŠ in kulturnem domu, v Vidmu pri OŠ, v Senožetih je v izgradnji asfaltna ploščad.
1.2.2 Naravni viri
Kmetijsko intenzivno območje je na ravninskem delu občine, kjer pa kmetovanje otežujejo poselitveni pritiski, peščena tla ter poplavno območje ob Savi.
Večinoma so kmetije usmerjene v živinorejo ali mešano živinorejo, večinoma gre za rejo goveda. Pretežna usmeritev kmetij je v pridelavo žit, krmnih rastlin in krompirja.
Velik del kmetij na območju občine Dol so mešane kmetije, ki imajo kombiniran vir dohodka iz kmetijske dejavnosti in zaposlitve v drugih sektorjih. Kmetijska posest je majhna in razdrobljena. Povprečna velikost kmetij glede na kmetijsko obdelovalno zemljo je 5,3 ha. Dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti na kmetijah je premajhen, kar je tudi razlog za iskanje dodatnih virov dohodka, predvsem v razvoju dopolnilnih dejavnosti.
Gozd obsega 44% površin. V občini je več območij gozda s posebnim namenom, v lanskem letu pa je država na območju cele Slovenije, tudi v Občini Dol pri Ljubljani, razglasila območja varovalnih gozdov. Gre za pretežno gozdove s protierozijsko in protipoplavno funkcijo. Gozd ima v občini gospodarsko funkcijo (kot dopolnilna dejavnost na kmetijah), pomembna pa je tudi njegova ekološka in socialna funkcija. Ohranjeni gozdovi omogočajo razvoj turizma in rekreacije.
Največji vodotok predstavlja reka Sava, ki v občino priteče že precej onesnažena, zato se tu uvršča v drugi kakovostni razred. Še bolj onesnažena je Kamniška Bistrica, ki se uvršča v 2.–3. kakovostni razred. Številni vodotoki (Sava, Kamniška Bistrica in Pšata) pogosto poplavljajo.
Na Kamniškobistriški ravni je območje podtalnice, ki predstavlja vir pitne vode. Severni del občine sodi v območje zahtevnejših ukrepov za varstvo pred erozijo.
1.2.3 Okoljske dejavnosti
V občini je edini večji kemijski industrijski obrat JUB, ki pa ima svojo čistilno napravo z biološkim in kemijskim čiščenjem. V Savo in pritoke se zlivajo predvsem gospodinjske odplake ter odplake s kmetij. Tudi greznice so propustne, odpadna voda pronica v podtalnico. V planu je ureditev čistilne naprave za komunalne vode.
Glavni viri onesnaženja vodotokov ter podtalnice so neurejeno čiščenje odpadnih vod, kmetijstvo, industrija in divja odlagališča odpadkov.
Vsa gospodinjstva so vključena v odvoz komunalnih odpadkov, kjer storitev opravlja javno podjetje Snaga d.o.o., ki odpadke vozi na odlagališče Barje. Uvaja se ločeno zbiranje komunalnih odpadkov in tudi ločeno zbiranje kosovnih odpadkov ter ločevanje organskih odpadkov. Gradbena deponija v občini ni urejena. Dodaten problem predstavljajo divja odlagališča.
Glavni vir hrupa predstavlja regionalna cesta G2 108 med Ljubljano in Zasavjem, ki poteka čez celotno občino.
1.2.4 Poselitev
Vseh naselij v občini je po statistični opredelitvi 19. Glede na tipološko opredelitev naselji v občini ugotavljamo, da je razvoj urbanizacije bistveno spremenil tipologijo nekdanjih naselij, predvsem v ravninskem predelu občine. Večina majhnih naselij in zaselkov se je spremenilo v naselja neagrarnega značaja. Pojav razdrobljene poselitve ni bistveno spremenil podobo občine, saj se ni razvil v prevelikem obsegu.
Večje vasi in urbana naselja se pojavijo le v ravninskem delu občine ob prometni povezavi proti Ljubljani Značilno je, da je v občini malo naselij z nad 500 prebivalci, ki po tipologiji povzeti iz SPRS dosegajo raven naselja.
Večino stanovanj v občini je namenjenih za stalno uporabo (91%). Nenaseljenih stanovanj je 6%, kar je manj od slovenskega povprečja, ki znaša 10%. Največ stanovanj in stanovanjskih površin je na območju Dola pri Ljubljani-Vidma, Senožeti, Dolskega ter Beričevega.
Najbolj pogost tip stanovanjske gradnje je samostojno stoječa hiša, kar predstavlja 90% od skupno 1180 stanovanjskih objektov. Sledijo mu hiše s kmečkim gospodarskim poslopjem.
Občini Dol pri Ljubljani daje pečat reka Sava na eni strani ter hribovito zaledje Posavskega hribovja na drugi strani. To se odraža tudi v značilnostih poselitve. Občino lahko glede na način poselitve razdelimo na dva dela, saj v južnem in osrednjem delu občine prevladujejo naselja na ravnini in ob komunikacijah, medtem ko so se na severnem delu občine razvila gručasta in razdrobljena naselja in tudi precej razpršene gradnje. V severnem delu občine se je razvilo tudi mnogo zaselkov, čemur botrujejo tudi geomorfološki pogoji.
Pritiski po poselitvi se v zadnjih letih stalno povečujejo, vendar obstoječa komunalna infrastruktura le tega omogoča, zato bo za potrebe širjenja poselitve nujno potrebna posodobitev in povečanje kapacitet gospodarske javne infrastrukture. Manjša, vaška naselja so redkeje poseljena, znotraj imajo še možnost za zgoščevanje pozidave, ob upoštevanju ruralne tipologije pozidave, kjer je le ta še prisotna.
Po popisu 2002 je v občini skupaj 1470 stanovanj. Do leta 1970 je bila zgrajena približno polovica vseh stanovanj v občini, obdobje intenzivne gradnje je med 1971 in 1980 letom. V obdobju med zadnjima popisoma se je število stanovanj povečalo za 380.
Nove gospodarske dejavnosti so možne v industrijski coni med Klečami in Dolskim vzhodno od tovarne JUB ter v vseh strnjenih naseljih, ki mejijo na zasavsko glavno cesto.
1.2.5 Javna gospodarska infrastruktura
Več kot 90% prebivalstva se oskrbuje z vodo iz javnega ljubljanskega vodovodnega omrežja, preostali pa iz lokalnih vodovodov. Vodovodno omrežje vodi do večine naselij. V hribovitih krajih se oskrbujejo z vodo iz manjših lokalnih vodovodov, ki pa so pogosto neustrezni, dotrajani in slabo vzdrževani. Dodatno oskrbo v višjih predelih otežujejo višinske razlike.
Celotno območje je še brez kanalizacijskega omrežja. V letu 2004 je občina pričela s celovito izgradnjo kanalizacijskega omrežja s pripadajočimi čistilnimi napravami. Svojo čistilno naprav ima industrijski obrat JUB, male čistilne naprave pa so tudi v Dolskem, Dolu, Podgori in Kamnici. Reševanje problematike opremljanja s kanalizacijo je še na projektni ravni.
Vsa naselja imajo javno razsvetljavo, ki pa je zastarela. Predvideva se posodobitev z izvedbo podzemnega kabelskega omrežja.
Izgradnja plinovodnega omrežja za potrebe ogrevanja, pripravo sanitarne vode, kuho, hlajenje in tehnologijo je v teku. Izgrajeno je omrežje v Brinju, Beričevem in Vidmu. V ostalih naseljih se uporabljajo lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin v individualnih plinskih kontejnerjih in drva. Problem obravnavanega območja oskrbe je slaba pokritost s potencialnimi odjemalci v nekaterih delih. Srednjetlačni plinovod se bo priključil na obstoječo merilno regulacijsko postajo Šentjakob, pod avtocesto pa je že zgrajen del plinovoda. V preteklih letih je že bilo zgrajeno plinovodno omrežje od Šentjakoba do Kamniške Bistrice, kjer se objekti že lahko priključijo za namen uporabe plina.
Vsa naselja so v celoti povezana z elektroenergetskim omrežjem. Večina objektov ima tudi možnost priklopa na telekomunikacijsko omrežje. Tri digitalne centrale Dol, Dolsko in Senožeti, omogočajo zadostno število priključkov novim naročnikom, problematično je območje Beričevo-Brinje, ki je priključeno na Črnuško TC.
Glavna prometna os je Zasavska cesta G2-108, ki predstavlja povezavo Ljubljane in Zasavja. Cesta predstavlja okoljski problem ter problem poslabšanja varnosti in bivalnega okolja (emisije, hrup), ker je zaradi porasta individualnega prometa zmanjšana njegova pretočnost.
Dolžina lokalnih cest je 188 km, kjer so vštete vse občinske ceste, tudi nekategorizirane. Dolžina kategoriziranih občinskih cest je 72 km, od tega 27 km lokalnih cest in 45 km javnih poti.
Problem so površine za mirujoči promet predvsem v centru Dola in Dolskega ob objektih, ki so namenjena prireditvam.
Glavna železniška povezava poteka po desnem bregu Save in služi potniškemu in tovornemu prometu. Zaradi predvidenega posodabljanja železniškega prometa se pričakuje povečanje pomena potniškega železniškega prometa. V občini je ena potniška železniška postaja Laze pri Dolskem, občani pa uporabljajo tudi železniško postajo Jevnica.
Avtobusni promet se opravlja po Zasavski cesti na medkrajevnih in primestnih linijah. Do Beričevega poteka primestna linija mestnega prometa. Javni prevoz med naselji in Ljubljano je neusklajen in nezadosten.
1.2.6 Krajina
Občina Dol pri Ljubljani leži v območju predalpskih krajin. Zahodni in osrednji del sestavlja regija Osrednjeslovenska ravnina, znotraj katerega Občina Dol pri Ljubljani obsega krajinsko enoto Ljubljansko – Kamniške kotline. Krajinske značilnosti so naslednje: pretežno raven prostor členijo osamelci in ravninski gozdovi ter obrečno rastje v kontrastu s ploskvami komasiranih zemljišč in monokulturne rabe. Enota je intenzivno poseljena in obdelana. Drobnejšo členitev prostora ustvarjajo vodotoki, obrasli z obvodnim rastjem in njivsko travniške površine na obrobju.
Severni, vzhodni in južni del občine sodi v Vzhodnoslovensko predalpsko hribovje, znotraj katere občina obsega krajinske enote Kamniško in Zasavsko hribovje, Dolino Save.
Krajinske značilnosti hribovja: gre za pretežno gozdnato območje, ki je zaradi odmaknjenosti ohranila veliko stopnjo naravne ohranjenosti in značilnosti naravne krajine.
Dolina Save je prostorsko enovita krajinska enota, pregledna in dobro zaključena. Reka Sava ima izrazito smer Z-V. V tem delu je ravno prodnato dno Save razrezano na terase znatnih višinskih razlik.
1.2.7 Medobčinsko sodelovanje
Na področju turizma poteka regionalni projekt Po poteh dediščine, na področju razvoja podeželja je sprejet Razvojni program podeželja na območju občin Savske ravni in Posavskega hribovja 2004–2008, ki se dopolnjuje. Skupaj z občinama Kamnik in Domžale potekajo aktivnosti za ureditev rekreacije osi Kamniška Bistrica.
Pri medobčinskem sodelovanju je pomembno predvsem urejanje prometnic in prometnega režima, varstvo okolja, urejanje in varovanje voda, medobčinsko gospodarsko sodelovanje, sodelovanje na področju kulture, športa in rekreacije.
1.3 Razlogi za pripravo
V letu 2003 je začel veljati nov Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1), ki predpisuje izdelavo povsem novih prostorskih aktov na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Državni zbor RS in Vlada RS sta na podlagi ZUreP-1 sprejela dva ključna državna prostorska akta – Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljevanju: SPRS) in Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, v nadaljevanju: PRS). Za zagotovitev prostorskih aktov, usklajenih z novo prostorsko zakonodajo ter novimi strateškimi dokumenti, mora tudi Občina Dol pri Ljubljani začeti s pripravo novih prostorskih aktov občine, to je Strategije prostorskega razvoja občine in Prostorskega reda občine.
Veljavne prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine so bile izdelane v okviru stare občine Ljubljane. Izdelane so bile v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja, zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v Republiki Sloveniji pa je nujno potrebno prostorske akte prenoviti oziroma izdelati nove.
Še vedno veljavne prostorske sestavine dolgoročnega plana je treba nadomestiti z v ZUreP-1 določeno prostorsko strategijo, ki bo opredelila prostorski razvoj Občine Dol pri Ljubljani ter s prostorskim redom, katerega namen je opredelitev osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora in meritev za urejanje prostora in pogojev za gradnjo objektov na območju Občine Dol pri Ljubljani v novih družbeno gospodarskih pogojih.
Občina Dol pri Ljubljani je v letu 2005 pristopila tudi k izdelavi novega lokalnega razvojnega dokumenta, kateri bo nadomestil obstoječi razvojni dokument Občine Dol pri Ljubljani. Usmeritve tega dokumenta predstavljajo izhodišče za pripravo SPRO in PRO.
1.4 Pravna podlaga
Pravna podlaga za pripravo SPRO in PRO so določila ZureP-1, ki v:
– odstavku 12. člena ZUreP-1 določa, da urejanje prostora v občinski pristojnosti obsega tudi predpisovanje podrobnejših meril in pogojev za urejanje prostora ter načrtuje prostorske ureditve na območju občine in izvaja prostorske ukrepe za uresničevanje občinskih prostorskih aktov;
– 27. členu ZUreP-1 določa da se prostorski akt začne pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta;
– 4. odstavku 171. člena ZUreP-1 določa da morajo občine začeti s pripravo SPRO in PRO po uveljavitvi prostorskega reda Slovenije in sprejeti prostorski red občine najkasneje v treh letih po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, to je do 20. julija 2007;
– 22. členu obravnava možno sočasno pripravo prostorskih aktov občine.
2. Predmet in programska izhodišča SPRO in PRO z območjem njenega urejanja
2.1 Predmet in programska izhodišča za izdelavo SPRO
Predmet SPRO je določitev zasnove prostorskega razvoja in prostorskih usmeritev za umeščanje dejavnosti v prostor tako, da se ob upoštevanju varstvenih zahtev zagotavlja celovit, usklajen in vzdržen prostorski razvoj Občine Dol pri Ljubljani in izhodišča za prostorsko načrtovanje na lokalni in širši ravni. Zasnova prostorskega razvoja oziroma zasnova prostorskih ureditev ima podlago v sprejetih državnih prostorskih aktih: SPRS in PRS z upoštevanjem Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine in vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04; v nadaljevanju: Pravilnik o SPRO). Poleg navedenega mora SPRO upoštevati tudi izhodišča Regionalnega razvojnega programa in Regionalne zasnove prostorskega razvoja za Ljubljansko urbano regijo, ko bo le ta sprejeta.
2.2 Predmet in programska izhodišča za izdelavo PRO
Predmet PRO je oblikovanje pravil za urejanje prostora v občini. PRO je temeljni izvedbeni prostorski akt občine, ki je podlaga za pripravo občinskih lokacijskih načrtov ter določa lokacijske pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj po zakonu ki ureja graditev objektov. Prostorski akt bo izdelan v skladu s SPRO Dol pri Ljubljani in v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 127/04; v nadaljevanju: Pravilnik o PRO).
3. Ureditveno območje SPRO in PRO
SPRO in PRO se izdela za celotno območje Občine Dol pri Ljubljani.
4. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi SPRO in PRO
Pripravljavec plana Občina Dol pri Ljubljani mora pred začetkom priprave SPRO in PRO Ministrstvu za okolje in prostor poslati obvestilo o svoji nameri. V primeru če bo Ministrstvo za okolje in prostor ugotovilo potrebo po izdelavi okoljskega poročila in vodenju postopka celovite presoje vplivov na okolje, bo Občina Dol pri Ljubljani vključila celovito presojo vplivov na okolje postopek izdelave SPRO in PRO.
Občina Dol pri Ljubljani po sprejemu programa priprave pozove pristojne nosilce urejanja prostora, določene s tem programom priprave, da v roku 30 dni podajo smernice za načrtovanje predvidenih prostorskih ureditev. Nosilci urejanja prostora pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1 in posredujejo občini strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo strategije prostorskega razvoja občine.
V primeru, da nosilci urejanja prostora v 30 dneh ne bodo podali smernic, se bo v skladu z 29. členom ZUreP-1 štelo, da nimajo smernic. V primeru, da smernice nekaterih nosilcev urejanja prostora ne bodo podane, mora načrtovalec SPRO in PRO kljub temu upoštevati vse veljavne predpise in druge pravne akte.
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti, so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktor za prostor poda izhodišča za razvoj poselitve;
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Urad za okolje, poda izhodišča za varstvo okolja in ravnanje z odpadki;
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave poda izhodišča za ohranjanje narave;
4. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Oddelek območja srednje Save, poda izhodišča za rabo voda in priobalnih zemljišč;
5. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost poda izhodišča in usmeritve za področje gospodarskega razvoja Slovenije, spodbujanje investicij in krepitev konkurenčnih sposobnosti gospodarstva;
6. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg, Sektor za preskrbo in blagovne rezerve poda izhodišča za področje preskrbe in državnih blagovnih rezerv;
7. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture;
8. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem, poda izhodišča za razvoj turizma;
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo poda izhodišča za rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;
10. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije poda izhodišča za razvoj državnega in lokalnega telekomunikacijskega omrežja;
11. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste, železnice, letalstvo in pomorstvo, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega, železniškega, letalskega in vodnega prometa;
12. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za planiranje in analize poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega omrežja in državnih kolesarskih poti, razen omrežja avtocest;
13. Ministrstvo za promet, Uprava RS za civilno letalstvo poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj civilnega letalstva, letališč in vzletišč;
14. Družba za avtoceste RS poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega avtocestnega omrežja;
15. Javna agencija RS za železniški promet poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj železniškega omrežja;
16. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo opredeli izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe;
17. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
18. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
19. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč;
20. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za gozdarstvo pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje gozdov;
21. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za lovstvo in ribištvo pripravi izhodišča za razvoj dejavnosti lovstva in ribištva;
22. Zavod za ribištvo pripravi izhodišča za razvoj dejavnosti ribištva;
23. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava Republike Slovenije, poda izhodišča za veterinarsko zaščito;
24. Ministrstvo za zdravje poda izhodišča za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti;
25. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, poda izhodišča in usmeritve za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode objektov in naprav za javno preskrbo s pitno vodo;
26. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva poda izhodišča za razvoj omrežja šol;
27. Ministrstvo za šolstvo in šport, Direktorat za šport poda izhodišča za področje športa;
28. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorat za visoko šolstvo poda izhodišča za področje visokega šolstva;
29. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Sektor za znanost poda izhodišča za področje znanosti in tehnologije;
30. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine;
31. Ministrstvo za kulturo poda izhodišča za dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;
32. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poda izhodišča s področja socialnih zadev, ki so prostorsko relevantne;
33. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko poda izhodišča za usklajen in trajnosten regionalni in lokalni prostorski razvoj;
34. Regionalna razvojna agencija za Ljubljansko urbano regijo poda izhodišča in programe za razvoj ljubljanske urbane regije vezane na občino Dol pri Ljubljani;
35. Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, poda izhodišča za področje gozdarstva lokalnega pomena;
36. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Ljubljana poda izhodišča za ohranjanje narave;
37. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine lokalnega pomena;
38. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana poda izhodišča za razvoj kmetijstva na lokalnem nivoju;
39. Geoplin, d.o.o. Ljubljana, poda izhodišča za področje transporta in skladiščenja zemeljskega plina;
40. ELES Elektro – Slovenija, d.o.o., Ljubljana poda izhodišča za področje prenosa električne energije;
41. Elektro Ljubljana, d.d., PE Ljubljana okolica poda izhodišča za področje prenosa in distribucije električne energije lokalnega pomena;
42. Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o. poda izhodišča za opremljanje s toplovodnim in plinovodnim omrežjem lokalnega pomena;
43. Javno komunalno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o. poda izhodišča za področje vodooskrbe in področje odvajanja in čiščenja odpadnih vod;
44. Javno podjetje Snaga d.o.o. za področje ravnanja z odpadki na lokalnem nivoju;
45. Telekom Slovenije, d.d., poda izhodišča za razvoj lokalnega telekomunikacijskega omrežja;
46. Občina Dol pri Ljubljani poda izhodišča za področje razvoja gospodarstva, družbene javne infrastrukture (zdravstva, šolstva, športa, socialnega varstva, javne uprave …) lokalnega pomena, turizma, kmetijstva, prometa (lokalnih cest) in druge infrastrukture lokalnega pomena;
47. Druga ministrstva in nosilci urejanja prostora na državnem in lokalnem nivoju v skladu z interesom sodelovanja pri pripravi SPRO in PRO glede na prostorsko relevantnost dejavnosti.
5. Strokovne podlage za pripravo SPRO in PRO
5.1 Obstoječe strokovne podlage in drugi akti
Pri izdelavi SPRO in PRO Dol pri Ljubljani naj izdelovalec upošteva naslednje obstoječe akte in strokovne podlage, v kolikor le te niso v nasprotju z izhodišči ZUreP-1 ali drugih predpisov sprejetih po izdelavi strokovne podlage ali programskimi izhodišči določenimi v tem programu priprave:
– Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94) in družbeni plan Občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 15/87 in Uradni list RS, št. 27/92) in družbeni plan Občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 39/86 in Uradni list RS, št. 56/92) za območje Občine Dol pri Ljubljani vključno z vsemi spremembami le tega po ustanovitvi občine (Uradni list RS, št. 61/98, 71/04);
– Veljavni prostorski ureditveni pogoji za območje občine Dol pri Ljubljani (Uradni list SRS, št. 27-1319/87 in RS 27-1415/92), vključno z vsemi spremembami le teh po ustanovitvi občine (Uradni list RS, št. 61/98, 70/98, 86/02);
– Veljavni državni lokacijski načrti za območje občine Dol pri Ljubljani: DLN za daljnovod 2x400 kV Krško-Beričevo (Uradni list RS, št. 5/06) in DLN za daljnovod 2x110 kV Toplarna – Polje – Beričevo (Uradni list RS, št. 79/04);
– Veljavni občinski prostorski izvedbeni načrti za območje občine Dol pri Ljubljani: ZN za območje BP 9/1 JUB (Uradni list RS, št. 26/92), OLN za rekonstrukcijo križišča Dolsko (Uradni list RS, št. 81/04);
– Občinski prostorski izvedbeni akti, ki so v izdelavi za območje občine Dol pri Ljubljani (sprejeti programi priprave): ZN za območje MP11/1 Podjetniški center Dolsko (Uradni list RS, št. 102/01), ZN za območje BS 9/1 Videm-Dol (Uradni list RS, št. 20/00), OLN za območje BP 9/1 JUB (Uradni list RS, št. 53/05), spremembe PUP za območje B9 (Uradni list RS, št. 94/05);
– Veljavni občinski odloki vezani na dejavnosti občinskih javnih gospodarskih služb;
– Razvojni program podeželja na območju občin Savske ravni in Posavskega hribovja za obdobje 2004–2008;
– Lokalni razvojni program Občine Dol pri Ljubljani;
– Strategija kmetijstva in predlog prenove strategije kmetijstva v Občini Dol pri Ljubljani;
– Urbanistične rešitve za posamezna območja urejanja, v kolikor so le te skladne z novimi razvojnimi težnjami občine;
– strokovne podlage vseh nosilcev urejanja prostora, ki jih bodo le ti podali v smernicah k pripravi prostorskih aktov, ki so predmet tega programa priprave;
– obstoječe strokovne podlage upravljavcev lokalne javne gospodarske infrastrukture;
– občinske zbirke podatkov katastra cest in javne gospodarske infrastrukture.
5.2 Obvezne strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov
V skladu s sprejetim Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 z dne 12. 11. 2004) so obvezne strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov:
1. analiza stanja in teženj v prostoru,
2. analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru,
3. študija ranljivosti prostora,
4. druge strokovne podlage.
5.3 Strokovne podlage pripravljavca
Pripravljavec v sodelovanju z izdelovalcem zagotovi izdelavo naslednjih strokovnih podlag, ki temeljijo na vsebinskih izhodiščih izdelave obveznih strokovnih podlag in se izdelajo za naslednje vsebine oziroma področja:
1. Analiza stanja in teženj prostorskega razvoja Občine Dol pri Ljubljani;
2. Analiza razvojnih možnosti prostorskega razvoja za izbrane dejavnosti (bivanje, obrtne dejavnosti in manjši industrijski obrati, družbene dejavnosti, turizem) z bilanco zemljišč za gradnjo;
3. Strokovne podlage za poselitvena območja in poselitev izven poselitvenih območij;
4. Podrobnejše strokovne podlage za potrebe izdelave urbanističnih zasnov za naselja Beričevo, Videm in Dol, Dolsko, Senožeti in drugih naselij, za katera se ob pripravi SPRO planira intenzivnejši razvoj oziroma naselja, ki zahtevajo celovit koncept prostorskega razvoja ter dopolnitev obstoječih strokovnih podlag poselitve z izdelavo variantnih rešitev;
5. Strokovne podlage s področja krajine za potrebe izdelave podrobnejših določil za usmerjanje dejavnosti v odprtem prostoru;
6. Strokovne podlage s področja lokalne javne gospodarske infrastrukture, vključno z izdelavo novega programa opremljanja zemljišč za gradnjo;
7. Okoljsko poročilo v skladu z Zakonom o varstvu okolja in Zakonu o ohranjanju narave, če bo potrebo po izdelavi te strokovne podlage ugotovilo Ministrstvo za okolje in prostor RS;
8. Analize ranljivosti (privlačnosti in ustreznosti) za posamezne dejavnosti;
9. Druge strokovne podlage, ki izhajajo iz nadrejenih prostorskih aktov ali zahtev pristojnih nosilcev urejanja prostora in obravnavajo vsebine, ki so v skladu z veljavno zakonodajo v pristojnosti Dol pri Ljubljani.
Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s programom priprave SPRO in PRO pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži strokovne podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven podrobnosti obravnavane problematike.
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora in nosilcev javnih pooblastil na lokalnem nivoju bodo potrebne predvsem s področij vodooskrbe in varovanja vodnih virov, poplavne varnosti, odvajanja in čiščenja odpadnih vod, zbiranja odpadkov, oskrbe z električno energijo in plinom, razvoja telekomunikacijskega omrežja in omrežja KTV, gozdarstva in kmetijstva, varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave ter razvoja lokalnega prometnega omrežja.
Strokovne podlage morajo vsebovati:
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti,
– predlogi morebitnih strateških razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi,
– drugi pogoji in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage za SPRO najmanj v natančnosti, ki je predpisana s Pravilnikom o SPRO ter v digitalni obliki v skladu z 31. členom Pravilnika o SPRO.
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage za PRO najmanj v natančnosti, ki je predpisana s Pravilnikom o PRO ter v digitalni obliki v skladu z 31. členom Pravilnika o PRO.
6. Način pridobitve strokovnih rešitev
Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili Zakona o urejanju prostora. Občina odda izdelavo strokovnih podlag ter izdelavo SPRO in PRO z izbiro najugodnejšega izdelovalca v skladu z Zakonom o javnih naročilih.
Izbrani izdelovalec SPRO in PRO Dol pri Ljubljani izdela ali pa najmanj koordinira izdelavo vseh strokovnih podlag za izdelavo SPRO in PRO.
7. Navedba in način pridobitve geodetskih podlag
SPRO se prikaže na državni topografski karti v merilu 1:50.000. Urbanistična zasnova se prikaže na digitalnih orto-foto načrtih in topografskih načrtih v merilu 1:5.000 ali 1:10.000. Uporabljajo se še: digitalni orto foto večjih meril, temeljni topografski načrt 1:5000, topografske karte 1:25.000 ter digitalni katastrski načrt. Vse geodetske podloge morajo biti novelirane.
PRO se prikaže na digitalni topografski karti merila 1:5000, kombinirani s podatki digitalnih katastrskih načrtov. Uporabi se zadnje veljavno stanje digitalnih katastrskih načrtov pred začetkom izdelave PRO.
Za izdelavo strokovnih podlag za pripravo SPRO in PRO se uporabijo tudi druge geodetske podlage državne geodetske službe in podatki lokalne geodetske službe oziroma nosilcev javnih pooblastil za izvajanje lokalnih javnih gospodarskih služb.
V primerih iz 27. člena tega pravilnika PRO (ukrepi za izvajanje prostorskega reda občine) se grafični načrti izdelajo v skladu s predpisi za izdelavo geodetskih načrtov, ki ustrezajo najmanj natančnosti merila 1:1000.
Geodetske podatke državne geodetske službe pridobi in uporablja občina v skladu s pravili državne geodetske službe in na lastne stroške.
8. Roki priprave SPRO in PRO
Priprava SPRO in PRO bo potekala v skupnem postopku. Ob sodelovanju nosilcev urejanja potekala po priloženem terminskem planu. Vzporedno s pripravo SPRO in PRO je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje po ZVO-1 in postopek presoje sprejemljivosti izvedbe SPRO in PRO po ZON-B.
Pomembnejši mejniki pri pripravi SPRO in PRO občine so:
+------------------------------------------+-------------------+
|Faza v postopku                           |        Rok izvedbe|
+------------------------------------------+-------------------+
|Prva prostorska konferenca                |         april 2006|
+------------------------------------------+-------------------+
|Presoja MOP o potrebi vodenja postopka    |           maj 2006|
|celovite presoje vplivov na okolje        |                   |
+------------------------------------------+-------------------+
|Sprejem programa priprave                 |           maj 2006|
+------------------------------------------+-------------------+
|Pridobitev smernic in strokovnih podlag   |         junij 2006|
|nosilcev urejanja prostora                |                   |
+------------------------------------------+-------------------+
|Izdelava strokovnih podlag za SPRO in PRO |      november 2006|
+------------------------------------------+-------------------+
|Izdelava variantnih rešitev               |        januar 2007|
+------------------------------------------+-------------------+
|Izdelava predloga SPRO in PRO             |       februar 2007|
+------------------------------------------+-------------------+
|Izdelava in revizija okoljskega poročila  |       februar 2007|
|po zakonu o varstvu okolja (ZVO-1) in     |                   |
|Zakonu o ohranjanju narave (ZON-B)        |                   |
+------------------------------------------+-------------------+
|Druga prostorska konferenca               |       februar 2007|
+------------------------------------------+-------------------+
|Obravnava in sprejem predlogov SPRO in    |       februar 2007|
|PRO na občinskem svetu                    |                   |
+------------------------------------------+-------------------+
|Javna razgrnitev in javne obravnave       |         marec 2007|
+------------------------------------------+-------------------+
|Izdelava in sprejem stališč do pripomb iz |         april 2007|
|javne razgrnitve                          |                   |
+------------------------------------------+-------------------+
|Izdelava dopolnjenega predloga SPRO in    |           maj 2007|
|PRO                                       |                   |
+------------------------------------------+-------------------+
|Pridobitev mnenj nosilcev urejanja        |         junij 2007|
|prostora k dopolnjenemu predlogu SPRO in  |                   |
|PRO                                       |                   |
+------------------------------------------+-------------------+
|Pridobitev sklepa Ministrstva za okolje   |         junij 2007|
|in prostor po ZVO-1 in ZON-B              |                   |
+------------------------------------------+-------------------+
|Sprejem odloka o SPRO in PRO              |         julij 2007|
+------------------------------------------+-------------------+
|Pridobitev sklepa ministra za prostor o   |         julij 2007|
|skladnosti SPRO in PRO z ZUreP-1 in       |                   |
|prostorskimi akti države                  |                   |
+------------------------------------------+-------------------+
Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja tudi spremembo prostorske zakonodaje, ki naj bi bistveno posegla v proceduro sprejema prostorskega akta. V primeru spremembe prostorske zakonodaje se bo postopek sprejema in posledično terminski plan prilagodil novim predpisom.
9. Obveznosti v zvezi s financiranjem SPRO in PRO
Pripravljavec zagotovi sredstva za izdelavo SPRO, PRO in potrebnih strokovnih podlag iz njegove pristojnosti ter za pridobitev geodetskih podlag. Finančna sredstva zagotovi pripravljavec v okviru sprejetega proračuna za leto 2006 in predvidenih sredstev v naslednjih proračunskih obdobjih.
10. Objava programa priprave SPRO in PRO
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati z dnem objave.
Št. 35003-1/2005-22
Dol pri Ljubljani, dne 4. aprila 2006
Župan
Občine Dol pri Ljubljani
Primož Zupančič l.r.