Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/2006 z dne 31. 3. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/2006 z dne 31. 3. 2006

Kazalo

1400. Uredba o spremembah Uredbe o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006, stran 3589.

Na podlagi 5. in 7. člena v zvezi s 126. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1, 58/02 – ZMR-1, 45/04 – ZdZPKG in 20/06 – ZKme-A) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o spremembah Uredbe o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006
1. člen
V Uredbi o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 (Uradni list RS, št. 45/04, 10/05 in 72/05) se v 1. členu prva alinea spremeni tako, da se glasi:
»– programe kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja, nacionalni del, za leto 2005 ter za leto 2006.«.
2. člen
V prvem odstavku 3. člena se črtajo prva, četrta, sedma in deveta alinea.
3. člen
Črta se 4. člen.
4. člen
Črta se 8. člen.
5. člen
V 9. členu se v petem odstavku osma alinea tretje točke spremeni tako, da se glasi:
»– ob predložitvi vloge mora biti prevzeta celotna kmetija s strani mladega kmeta oziroma s strani mladega kmeta in njegovega zakonca iz naslova zakonske ali izvenzakonske skupnosti. Iz prevzema so lahko izključena zemljišča v velikosti do 0,5 ha primerljivih kmetijskih zemljišč, ki jih lahko zadrži prenosnik ali se uporabijo za izplačilo dedičev, ob upoštevanju pogojev iz tretje alineje te točke. Če je stanovanjsko vprašanje mladega prevzemnika na naslovu kmetije že rešeno, lahko ostale stanovanjske površine ostanejo v lasti prenosnika.«.
6. člen
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
»11. člen
(pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov oziroma živil)
(1) Predmet podpore sta dva podukrepa:
– sofinanciranje organizacije mednarodnih kmetijsko-živilskih sejmov v Republiki Sloveniji,
– sofinanciranje aktivnosti informiranja in promocije kmetijskih pridelkov oziroma živil v Republiki Sloveniji.
(2) Upravičenci do sredstev iz prve alinee prejšnjega odstavka so pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, registrirane v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe.
(3) Upravičenci do sredstev iz druge alinee prvega odstavka tega člena so gospodarska interesna združenja, ki združujejo živilsko industrijo v Republiki Sloveniji, registrirana v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe.
(4) Upravičljivi stroški za namen iz prve alinee prvega odstavka tega člena so stroški, ki nastanejo pri organizaciji in izvedbi sejmov, strokovnih posvetov, predavanj, okroglih miz, strokovnih razstav, predstavitev ali tekmovanj, pri čemer se kot upravičljiv strošek upoštevajo ureditev ali najem prostorov za sejemsko dejavnost in za predavanja, tekmovanja, strokovne razstave, stroški predavateljev, stroški, ki so vezani na razstavne eksponate (transport, ureditev pogojev za postavitev razstavnih eksponatov) in izdelavo strokovnih materialov (tiskani, video materiali, panoji).
(5) Upravičljivi stroški za namen iz druge alinee prvega odstavka tega člena so stroški, ki nastanejo pri izdelavi oziroma pripravi različnih aktivnosti informiranja in promocije kmetijskih pridelkov oziroma živil v Republiki Sloveniji, pri distribuciji in predvajanju naslednjih sklopov informiranja in oglaševanja:
– pripravi oglaševalskih akcij in izdelavi celostne podobe, vključno s promocijskim materialom,
– pripravi spletnih strani,
– medijski aktivnosti,
– družabnih in družbenoinformativnih dejavnostih.
(6) Pogoji za pridobitev sredstev po tem členu:
– za namen iz prve alinee prvega odstavka tega člena mora upravičenec priložiti potrdilo o registraciji vlagatelja, program strokovnih prireditev, organiziranih v sklopu mednarodnih kmetijsko-živilskih sejmov v Sloveniji, in dokazilo o zagotovitvi lastnega deleža sredstev vlagatelja;
– za namen iz druge alinee prvega odstavka tega člena morajo biti akcije informiranja in promocije naravnane tako, da se promovirajo proizvodi na generičen način med čim več ciljnimi javnostmi. Akcije morajo zagotoviti tudi obveščanje o zdravem načinu prehranjevanja in o sistemih ter predpisih, ki zagotavljajo varno in kakovostno hrano. Cilj promocijskih akcij mora biti večja prepoznavnost proizvodov, tudi tistih s priznanimi označbami kakovosti slovenskega porekla.
(7) Za namene iz druge alinee prvega odstavka tega člena mora vlagatelj izkazati, da je bil za izvedbo aktivnosti informiranja in promocije izbran izvajalec, ki ima ustrezne reference pri podobnih projektih in je bil ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev najugodnejši. Promocijski in informativni material, izdelan v sklopu teh aktivnosti, ne sme biti predmet prodaje. Priloženo mora biti potrdilo o registraciji in aktivnem delovanju vlagatelja ter dokazilo o zagotovitvi lastnega deleža sredstev vlagatelja v višini najmanj 50 odstotkov upravičljivih stroškov. Iz izbranega programa kampanje mora biti razvidna specifikacija skupnih stroškov programa promocije in informiranja, posameznih aktivnosti v okviru programa ter okviren časovni načrt izvedbe posameznih komunikacijskih akcij.
(8) Merila za ocenjevanje vlog so:
1. za namen iz prve alinee prvega odstavka tega člena:
– obseg strokovnega programa v času trajanja priglašenih sejmov (število strokovnih prireditev v času trajanja sejma),
– dejansko obračunana finančna sredstva, namenjena organizaciji strokovnih programov s strani organizatorja,
– pomembnost sejemske prireditve v nacionalnem in mednarodnem okviru (število držav, iz katerih so razstavljavci, število razstavljavcev – domačih in tujih),
– ocenjen obisk sejemske prireditve (podatki, podani s strani organizatorja),
– ocenjen obisk strokovnega programa (podatki, podani s strani organizatorja);
2. za namen iz druge alinee prvega odstavka tega člena:
– povezan nastop gospodarskih subjektov s področja pridelave in predelave ter skupna vlaganja,
– informiranje potrošnikov o sistemih in predpisih, ki zagotavljajo varno in kakovostno hrano,
– akcije informiranja in promocije pokrivajo čim večji spekter ciljnih javnosti,
– generične promocijske aktivnosti tudi vključujejo informacije o proizvodih s pridobljenimi uradnimi zaščitnimi znaki (geografsko poreklo, geografska označba, tradicionalen ugled, ekološki proizvod, integriran proizvod, višja kakovost),
– obveščanje o zdravem načinu prehranjevanja.
(9) Višina sofinanciranja za podukrepa iz tega člena znaša največ do 50 odstotkov upravičljivih stroškov. Podpore se dodeljujejo do porabe za ta namen razpoložljivih sredstev.
(10) Skupna višina dovoljene državne pomoči iz vseh javnih virov za pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov oziroma živil znaša do 50 odstotkov upravičljivih stroškov.«.
7. člen
Črta se 12. člen.
8. člen
Črta se 14. člen.
9. člen
V 30. členu se druga alinea petega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»– na področju reje krav molznic se ne podpira prvi nakup osnovne črede, razen v primeru, ko končni prejemnik najkasneje do zaključka naložbe razpolaga s kvotami za povečan obseg prireje mleka,«.
Tretja alinea točke b) sedmega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»– kadar gre za naložbe v živinorejo, mora končni prejemnik zagotoviti dovolj kmetijskih površin v dejanski rabi za dobo vsaj petih let po zaključku naložbe, za porabo gnojevke ali gnoja, v skladu s predpisom, ki govori o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, oziroma ima zagotovljen odkup izločkov rejnih živali;«.
Točka l) sedmega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»l) končni prejemnik mora imeti ob oddaji vloge v dejanski rabi vsaj 5 ha primerljivih kmetijskih površin v dejanski rabi. V primeru naložb v sektorje vino, sadje, zelenjava, seme in semenski material, okrasne rastline in grmovnice mora imeti končni prejemnik ob oddaji vloge v dejanski rabi vsaj 3 ha primerljivih kmetijskih površin v dejanski rabi;«.
Točka m) sedmega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»m) določbe prejšnje točke se ne uporabljajo za pridelavo medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic ter za rejo perutnine oziroma za rejo kuncev za meso. V primeru pridelave medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzreje čebeljih matic mora končni prejemnik imeti v lasti vsaj 40 proizvodnih čebeljih družin. V primeru reje perutnine oziroma reje kuncev za meso ob predložitvi vloge ni nobenih proizvodnih omejitev;«.
Peta alinea točke n) sedmega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»– 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin, jagod ali jagodičja oziroma 0,02 ha proizvodnih površin pri pridelavi gob,«.
Točka p) sedmega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»p) končni prejemnik je moral v predhodnem letu v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na ARSKTRP izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu, kakor jih določajo predpisi o izvedbi ukrepov kmetijske politike. Če končni prejemnik v predhodnem letu na ARSKTRP ni poslal izpolnjenih obrazcev iz prejšnjega stavka, mora podati izjavo, da je oziroma da bo vložil obrazce v predpisanem roku v letu objave javnega razpisa.«.
10. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-9/2006/9
Ljubljana, dne 22. marca 2006
EVA 2006-2311-0074
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti