Uradni list

Številka 7
Uradni list RS, št. 7/2006 z dne 24. 1. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 7/2006 z dne 24. 1. 2006

Kazalo

288. Odlok o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Kamnitnik I, stran 725.

Na podlagi 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 63/95, 9/96, 44/96, 26/97, 79/97 in 10/98) ter 18. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 13. redni seji dne 7. julija 2005 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Kamnitnik I
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 3/89 in Uradni list RS, št. 47/93, 8/94, 13/99, 43/99, 115/00, 28/01 in 116/02) in prostorskih sestavin srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 11/87, 3/89 in Uradni list RS, št. 47/93, 8/94, 13/99, 43/99, 115/00, 28/01 in 116/02), sprejme Lokacijski načrt za stanovanjsko naselje Kamnitnik I (S1/1a), ki sta ga izdelala podjetji PRIMA d.o.o. in ARCH DESIGN d.o.o., pod št. LN 0402/11.
------------------------------------------------------------------------------
Lokacijski načrt ima naslednje sestavne dele:
------------------------------------------------------------------------------
– splošni del
  – tekstualni del odloka
  – soglasja soglasodajalcev
– grafične priloge                                           merilo   list št.
  – izsek iz planskih dokumentov
Občine Škofja Loka                                           1:5000          1
  – kopija katastrskega načrta                               1:2880          2
  – geodetski načrt obstoječega stanja z mejo območja
  obdelave                                                   1:1000          3
  – arhitekturno zazidalna situacija                         1:1000          4
  – tipični prerezi skozi območje                            1:1000          5
  – določitev gradbenih mej, linij in velikosti objektov     1:1000          6
  – prometna ureditev in zelene površine                     1:1000          7
  – požarna varnost                                          1:1000          8
  – načrt gradbenih parcel in načrt zakoličbe                1:1000          9
  – situacija komunalnih vodov in naprav                     1:1000         10
  – razdelitev območja na funkcionalne enote                 1:1000         11
------------------------------------------------------------------------------
2. člen
Odlok o Lokacijskem načrtu (v nadaljevanju: Lokacijski načrt) določa pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje ter pogoje za prometno in komunalno urejanje območja Lokacijskega načrta. Območje je v prostorskih sestavinah planskih dokumentov namenjeno stanovanjski gradnji srednje gostote.
II. MEJA OBMOČJA
3. člen
Območje, ki ga ureja Lokacijski načrt, opredeljuje strnjena pozidava na zahodni in južni strani, hrib Kamnitnik na severni strani in potok Sušica na vzhodni strani.
Območje omejuje Kidričeva cesta na jugu in Potočnikova ulica na severu.
Območje obsega parcele (stanje zemljiškoknjižnih izpiskov na dan 17. 1. 2003):
– celotna nezazidana zemljišča s parcelnimi številkami:
1039/6, 1039/7, 1042/1, 1042/2, 1042/4, 1042/5, 1055, 1056/1, 1056/3, 1056/4, 1056/6, 1056/7, 1058/1, 1058/4, 1060/1, 1060/2, 1060/3, 1060/4, 1060/5, 1060/6, 1060/7, 1060/9, 1060/10, 1064/1, 1064/3, 1064/4, 1064/6, 1064/8, 1064/9, 1068/1, 1068/2, 1074/1, 1074/3, 1074/4, 1074/5, 1074/6, 1074/7, 1074/8, 1188/2, 1189/2, 1189/3
– celotna zazidana zemljišča s parcelnimi številkami:
1039/10, 1042/3, 1064/2, 1064/7, 160, 197, 198, 200, 247, 248, 297, 494
– dele zemljišč s parcelnimi številkami:
1018/1, 1019, 1038, 1039/4, 1054, 1187, 1188/1, 1189/1
Meja območja lokacijskega načrta poteka po zahodnem robu parcel: 1074/8, 1074/7, 1074/6, 1074/5, 1074/1, 1188/1, 1188/2
po severnem robu parcel št. 1074/1, 1074/3, 1064/2, 1064/4, 494, 1064/7, 1187, 1054, 1055, 1189/1, 1038, 1039/4, 1019, 1018/1
po vzhodnem robu parcel št. 1019, 1018/1
ter po južnem robu parcel št. 1068/1, 1060/5, 1060/4, 1189/3, 1058/4, 1056/7, 1056/6, 1042/5, 198, 1042/2, 1039/10, 1039/6, 1039/4, 1018/1
Potek meje ter številke parcel so prikazani v grafični prilogi št. 3, Geodetski načrt obstoječega stanja.
4. člen
Na območju lokacijskega načrta se nahajajo družinske stanovanjske hiše na naslednjih parcelah: 1064/2, 200, 247, 494, 248, 1064/7, 1064/8, 197, 160, 297, 198, 1039/6, 1039/7, 1039/10, 1042/3.
Drugih obstoječih objektov razen gospodarskih objektov ob hišah, pomožnih objektov, dovoznih poti k stanovanjskim objektom, ter hišnih komunalnih priključkov, ni.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
5. člen
Območje Lokacijskega načrta je namenjeno stanovanjski gradnji prostostoječih družinskih hiš, stanovanjskih dvojčkov, večstanovanjskih objektov srednje gostote stanovanjsko poslovnih objektov in objektov s poslovno-storitvenim programom, pod pogoji, določenimi v tem odloku.
Območje lokacijskega načrta tvorijo naslednje funkcionalne enote:
– funkc. enota I – območje individualne stanovanjske gradnje, stanovanjskih dvojčkov (dve samostojni enostanovanjski hiši, katerih garaži imata skupni zid) in stanov.-posl. gradnje
– funkc. enota II – območje individualne stanovanjske in stanov.-posl. gradnje oziroma poslovne gradnje
– funkc. enota III – območje večstanovanjske gradnje
– funkc. enota IV – območje poslovne ali poslovno – stanovanjske gradnje. Poslovni prostori so namenjeni storitvenim dejavnostim
– funkc. enota V – območje individualne stanovanjske gradnje
– funkc. enota cesta 1 – območje zajema cesto 1
– funkc. enota cesta 2 – območje zajema cesto 2 in transformatorsko postajo.
 
Funkcionalna enota I:
Območje stanovanjskih prostostoječih hiš (tip A in D), dvojčkov (tip B), atrijskih hiš (tip C) in stanovanjsko poslovnega objekta (tip G).
Lokacije dopustnih gradenj so razvidne iz Arhitekturno zazidalne situacije.
V objektih je dovoljena tudi mirna pisarniška dejavnost do največ ene etaže.
Dopustne pa so tudi spremembe namembnosti v storitvene ter kulturne dejavnosti, če je na gradbeni parceli objekta možno zagotoviti zadostno število parkirnih mest skladno z veljavnimi predpisi in standardi oziroma drugimi splošno sprejetimi strokovnimi priporočili (v nadaljevanju »strokovna priporočila«) ter kolikor dejavnost z vplivi ne prekorači dovoljenih ravni obremenjevanja stanovanjskega okolja.
Proizvodne dejavnosti v FE I niso dovoljene.
Objekt G je namenjen poslovni dejavnosti pod enakimi pogoji kot velja za spremembe namembnosti, le da ni omejitev glede površin znotraj objekta.
 
Funkcionalna enota II:
Območje stanovanjskih prostostoječih hiš (tip A), atrijskih hiš (tip C) in objekta, ki je lahko stanovanjski, posl. stanovanjski ali poslovni objekt (tip H).
Ob hiši Kidričeva 20 se nahaja manjši gospodarski objekt, ki se ga zaradi Ceste 5b prestavi za 7 m bolj vzhodno.
Lokacije dopustnih gradenj so razvidne iz Arhitekturno zazidalne situacije.
V objektih je dovoljena tudi mirna pisarniška dejavnost do največ ene etaže
Spremembe namembnosti v objektih so dovoljene pod enakimi pogoji kot v FE I.
Proizvodne dejavnosti v FE II niso dovoljene.
Objekt H je lahko stanovanjski, posl. stanovanjski ali poslovni objekt. Poslovna dejavnost v objektu velja pod enakimi pogoji kot velja za spremembo namembnosti, le da ni omejitev glede površin znotraj objekta.
 
Funkcionalna enota III:
Območje večstanovajskih objektov (tip E1, E2, F1 in F2).
Skupaj je v štirih večstanovanjskih objektih predvidenih 35-42 stanovanj z možnostjo izvedbe dodatnih stanovanj v mansardi.
V FE III so dopustne zgolj spremembe namembnosti v mirno pisarniško dejavnost brez obiska strank.
 
Funkcionalna enota IV:
Območje poslovnih ali poslovno-stanovanjskih objektov (tip E3 in F3 ter objekt med E3 in F3).
Objekti so namenjeni poslovno-storitvenemu ali poslovno-stanovanjskemu programu. V primeru izvedbe kletne etaže je le-ta lahko namenjena tudi parkiranju.
Poslovne dejavnosti v objektu so lahko pisarniške, storitvene, trgovske, kulturne, manjši prostori za šport, servisne, ter druge podobne dejavnosti, ne smejo pa biti proizvodne. Vse dejavnosti z vplivi ne smejo prekoračiti dovoljenih ravni obremenjevanja stanovanjskega okolja.
 
Funkcionalna enota V:
Območje atrijske hiše (tip C).
Lokacija dopustne gradnje je razvidna iz Arhitekturno zazidalne situacije.
V objektu je dovoljena tudi mirna pisarniška dejavnost do največ ene etaže. Spremembe namembnosti v objektih so dovoljene pod enakimi pogoji kot v FE I.
Proizvodne dejavnosti v FE V niso dovoljene.
6. člen
Enostanovanjske hiše je dovoljeno spreminjati največ v dvostanovanjske, vendar samo, v kolikor je na lastni gradbeni parceli možno zagotoviti potrebno število parkirnih mest – 2PM na stan. enoto.
IV. POGOJI ZA ARHITEKTURNO IN URBANISTIČNO OBLIKOVANJE
7. člen
Pogoji za oblikovanje posameznih objektov:
7.1. Razdelitev objektov glede na stavbni tip in namen njihove uporabe:
Območje Lokacijskega načrta je namenjeno stanovanjski gradnji naslednjih stavb:
Prostostoječe enodružinske stan. hiše (A, C)
Dvostanovanjske družinske hiše – dvojčki (B)
Večstanovanjski objekti (E1, E2, F1, F2)
Poslovni ali poslovno-stanovanjski objekti (E3 in F3)
Stanovanjski oz stan.-poslovni objekt (G)
Stanovanjski, posl. stan. ali poslovni objekt (H)
7.2. Določitev gabaritov objektov:
Objekti ne smejo nikjer presegati gradbene meje, določene v karti »Določitev gradbenih mej in linij«, graf. list št. 6.
OBJEKT A
enodružinska stan. hiša
gabarit:        stan objekt   – (K) + P + 1 – možnost podkletitve
                garaža        – P
tlorisne dim.:  stan. objekt  – 11.0 x 10.0 m (tolerance so navedene v točki
                              7.3.3)
                garaža        – 3.0 x 6.0 m (toleranca do 6.0 x 7.0 m – dvojna
                              garaža, če so izpolnjeni drugi pogoji)
višinske kote:  stan. objekt: – kota pritličja max. 0.3 m nad koto urejenega
                              dovoza na parcelo (sredina uvoza).
                              – kota slemena 9.6 m nad koto pritličja;
                              toleranca ±0.50 m
                              – kota slemena 8.0–10.0 m nad koto pritličja;
                              Toleranca ±0.00 m, velja za objekte na gr.
                              parcelah od 34 do 44 (v primeru višine slemena
                              do 8.5 m je možno izvesti tudi samo pritlični
                              objekt)
                garaža:       – višina objekta največ 3.5 m nad koto pritličja
                              stan. obj.; toleranca ±0.30 m
streha:         stan. objekt: – dvokapnica, smer slemena vzporedna s cesto
                              oziroma gr. linijo
                              – naklon strehe 35-40°
                              – napušči od 0.60-1.00 m, in ne smejo segati čez
                              parc. mejo
                garaža:       – naklon strehe max. 5°
                              – napušči do 0.20 m, in ne smejo segati čez
                              parc. mejo
OBJEKT B
dvostanovanjska družinska hiša (dvojček)
 
gabarit:       stan. objekt   – (K) + P + 1 – možnost podkletitve
               garaža         – P
tlorisne dim.: stan. objekt
               posamezna
               enota)         – 11.0 x 10.0 m (tolerance so navedene
                              v točki 7.3.3)
               garaža
               (na pos.
               enoto)         – 3.0 x 6.0 m (toleranca do 3.5 x 7.0 m)
višinske kote: stan. objekt:  – kota pritličja največ 0.6 m nad koto urejenega
                              dovoza na parcelo (sredina uvoza).
                              – kota slemena 9.6 m nad koto pritličja;
                              toleranca  ±0.50 m
                              – višinska razlika slemen pos. stan. enote je
                              največ 1.0 m
               garaža:        – višina objekta največ 3.5 m nad koto pritličja
                              stan. obj.; toleranca ±0.30 m
streha:        stan. objekt:  – dvokapnica, smer slemena vzporedna s cesto
                              oziroma gr. linijo
                              – naklon strehe 35-40°
                              – napušči od 0.60-1.00 m, ter ne smejo segati čez
                              parc. mejo
               garaža:        – naklon strehe največ 5°
                              – napušči do 0.20 m, in ne smejo segati čez parc.
                              mejo
OBJEKT C
enodružinska stan. hiša (v obliki črke L, atrijska hiša)
 
gabarit:        stan. objekt  – (K) + P + 1 – možnost podkletitve
tlorisne dim.:  stan. objekt  – v L obliki 14.0 x 6.0 m + 6.0 x 6.0 m
                              (tolerance so navedene v točki 7.3.3)
višinske kote:  stan. objekt: – kota pritličja največ 0.3 m nad koto urejenega
                              dovoza na parcelo (sredina uvoza).
                              – kota slemena 8.6 m nad koto pritličja;
                              toleranca ±0.50 m
streha:         stan. objekt: – streha je dvokapna, glavno sleme sledi obliki
                              objekta, krajša stranica objekta je lahko
                              zaključena s strešino istega naklona kakor
                              daljše stranice
                              – naklon strehe 25-35°
                              – napušči od 0.60-1.00 m, ter ne smejo segati
                              čez parc. mejo v objektih z garažo:
gabarit:        garaža        – P
tlorisne dim.:  garaža        – 3.0 x 6.0 m (toleranca do 6.0 x 7.0 m – dvojna
                              garaža, če so izpolnjeni drugi pogoji)
višinske kote:  garaža:       – višina objekta največ 3.5 m nad koto pritličja
                              stan. objekta; toleranca ±0.30 m
streha:         garaža:       – naklon strehe največ 5°
                              – napušči do 0.20 m, ter ne smejo segati čez
                              parc. mejo
OBJEKT D
enodružinska stan. hiša
 
gabarit:         stan. objekt   – (K) + P + 1 – možnost podkletitve
tlorisne dim.:   stan. objekt   – 13.0 x 10.0 m (tolerance so navedene v točki
                                7.3.3)
višinske kote:   stan. objekt:  – kota pritličja največ 0.3 m nad koto
                                urejenega dovoza na parcelo (sredina uvoza)
                                – max. kota višje kapi je 8.5 m nad koto
                                pritličja; toleranca ±0.50 m
streha:          stan. objekt:  – strehe so nepohodne, od ravnih strešin do
                                napete strešine oblike izseka kroga (radij
                                večji od 20 m)
                                – naklon strehe – razmerje kolenčnega zidu
                                proti širini objekta je od 1:6 do 1:4
                                – nižja kap naj bo orientirana proti J, JZ.
                                – napušči do 1.00 m, in ne smejo segati čez
                                parc. mejo
OBJEKT E1 in E2
večstanovanjski objekti
 
gabarit:       objekt E1:         – K + P + 1 – lahko tudi K + P + 2, če so
                                  izpolnjeni pogoji iz 7.4.4 člena (možnost
                                  izvedbe mansarde)
               objekt E2:         – K + P + 2 (možnost izvedbe mansarde)
tlorisne dim.: objekt E1 in E2:   – 36.0 x 10.0 m (tolerance so navedene v
                                  točki 7.4.3.)
višinske kote: objekt E1:         – kota pritličja največ 0.3 m nad koto utrj.
                                  terena pred vhodom
                                  – kota kapi na najnižjem delu strehe je
                                  največ 7.0 m (pri P + 1), oziroma največ
                                  10.0 m (pri P + 2) nad koto pritličja,
                                  toleranca ±0.50 m
               objekt E2:         – kota pritličja največ 0.3 m nad koto utrj.
                                  terena pred vhodom
                                  – kota kapi na najnižjem delu strehe je
                                  največ 10.0 m nad koto pritličja, toleranca
                                  ±0.50 m
streha:        objekt E1 in E2:   – enokapna streha, naklona 10-15°
                                  – napušči največ 1.5 m
                                  – naklon strehe pada proti jugu
OBJEKT F1 in F2
večstanovanjski objekti
 
gabarit:       objekt F1:        – K + P + 1 – lahko tudi K + P + 2, če so
                                 izpolnjeni pogoji iz 7.4.4 člena; (možnost
                                 izvedbe mansarde)
               objekt F2:        – K + P + 2 (možnost izvedbe mansarde)
tlorisne dim.: objekt F1 in F2:  – 28.0 x  11.0 m (tolerance so navedene v
                                 točki 7.4.3)
višinske kote: objekt F1:        – kota pritličja največ 0.3 m nad koto utrj.
                                 terena pred vhodom
                                 – kota kapi na najnižjem delu strehe je
                                 največ 7.0 m (pri P + 1), oziroma
                                 največ 10.0 m (pri P + 2) nad koto
                                 Pritličja; toleranca ±0.50 m
               objekt F2:        – kota pritličja največ 0.3 m nad koto utrj.
                                 terena pred vhodom
                                 – kota kapi na najnižjem delu strehe je
                                 največ 10.0 m nad koto pritličja, toleranca
                                 ±0.50 m
streha:        objekt F1 in F2:  – enokapna streha, naklona 10-15°
                                 – napušči največ 1.5 m
                                 – naklon strehe pada proti jugu
OBJEKT E3 in F3
Poslovni ali poslovno-stanovanjski objekt
 
gabarit:        objekt E3:            – (K) + P + 1 – možnost podkletitve in
                                      medetaže v pritlični etaži, (možnost
                                      izvedbe mansarde),
                objekt F3:            – (K) + P – možnost podkletitve in
                                      medetaže v pritlični etaži
                objekt med E3 in F3:  – (K) + P – možnost podkletitve
tlorisne dim.:  objekt E3:            – 36.0 x 10.0 m (tolerance so navedene v
                                      točki 7.4.3)
                                      – medetaža do 3/4 tlorisa pritličja
                objekt F3:            – 30.0 mx10.8 m (tolerance so navedene v
                                      točki 7.4.3)
                                      – medetaža do 3/4 tlorisa pritličja
višinske kote:  objekt E3:            – kota pritličja največ +357.65 m abs.,
                                      – kota nižje kapi strehe največ 10.0 m
                                      nad koto pritličja, toleranca ±0.50 m
                                      – bruto etažna višina pritličja z
                                      medetažo je do 7.0 m
                objekt F3:            – kota pritličja največ +357.65 m abs.,
                                      – kota nižje kapi strehe največ 7.0 m
                                      nad koto pritličja toleranca ±0.50 m
                                      oziroma najmanj 2.0 m višja od bruto
                                      etažne višine pritličnega objekta med E3
                                      in F3
                                      – bruto etažna višina pritličja z
                                      medetažo je do 7.0 m
                objekt med E3 in F3:  – bruto etažna višina do 5.0 m
                                      – višinske tolerance ±0.50 m
                kletna etaža:         – neto etažna višina do 3.2 m
                                      – višinske tolerance ±0.50 m
streha:         objekt E3 in F3:      – enokapna streha, naklona 10-15°
                                      – napušči največ 1.5 m
                                      – naklon strehe pada proti jugu.
                objekt med E3 in F3:  – ravna streha
OBJEKT G
stan.-posl.objekt (mirna dejavnost)
 
gabarit:        stan.-posl. objekt: – P + 1
                nadstrešek:         – P
tlorisne dim.:  stan.-posl. objekt: – četrtkrožna oblika, radij 16.0 m
                                    (toleranca 20%)
                nadstrešek:         – polovica pravokotnika 7.8 x 6.2 m
                                    (toleranca ±1.00 m)
višinske kote:  stan.-posl. objekt: – kota pritličja največ 0.3 m nad koto
                                    urejenega dovoza na parcelo
                                    – kota najvišje točke objekta 9.6 m nad
                                    koto pritličja; toleranca ±0.50 m
                nadstrešek:         – najvišja točka največ 3.5 m nad koto
                                    pritličja objekta
streha:         stan. objekt:       – enokapna streha naklona 5-20°
                                    – napušči največ 1.0 m, in ne smejo segati
                                    čez parcelno mejo
                nadstrešek:         – ravna streha
OBJEKT H
dvostan. objekt ali stan. objekt ali posl. stan. objekt ali poslovni objekt
(mirna dejavnost)
 
gabarit:        objekt         – P + 1
                garaža         – K (vkopana), pritličje nadkrito s pergolo
tlorisne dim.   objekt         – dve enoti (dim 10.0 x 11.0 m) + povezava
                               konusne oblike (dim 9.5 x  4.5 oz 3.8 m)
                garaža         – 6.0 x 6.0 m oziroma 6.75 m
višinske kote:  stan. objekt:  – kota pritličja največ 0.3 m nad koto
                               urejenega dovoza na parc.
                               – najvišja točka objekta 9.60 m nad koto
                               pritličja; toleranca ±0.50 m
                garaža:        – pergola nad pritličjem do višine 3.00 m
                               – kletni garažni prostor svetle višine 2.3 m;
                               toleranca ±0.30 m
streha:         stan. objekt:  – strehe so lahko ravne, enokapne (10-20°) ali
                               dvokapne (35-40°)
                               – napušči največ 1.0 m, ter ne smejo segati čez
                               parcelno mejo
                garaža:        – dovoz v klet z južne strani s ceste 5b, na
                               ploščad v nivoju pritličja pa s severne s ceste
                               5a.
7.3. SPLOŠNI POGOJI OBLIKOVANJA DRUŽINSKIH STANOVANJSKIH HIŠ A, B, C, D, G in H (zahteve in dovoljena odstopanja):
7.3.1. Strehe:
Kritina je sive barve med tonoma RAL 7030 in 7024. Samo objekti z ravno streho so lahko kriti s pločevino (RAL9007).
Frčade:
– Objekti A, B, C, H. Frčade so lahko pravokotne, razmerje stranic od 1:1.414 do 1:1, pokončne oblike. Na eni stranici strehe morajo biti vse enake. Največja frčada na strešini ne sme presegati največje površine okna na isti fasadi.
Streha na frčadah je lahko enokapna ali dvokapna, vendar naklona max. 5°.
Streha frčade je lahko izvedena v istem materialu kot strešina, oziroma v mat pločevini, pod splošnimi pogoji za kritino. Tlorisno smejo frčade zavzemati max. 1/4 tlorisa strešine. Stranske stranice frčad morajo biti vertikalne, izvedene iz enakih materialov kot kritina, ali pa v ometu oziroma lesu.
– Objekti C in D (na predvidenih gradbenih parcelah št. 1-9 – arh. zazid. situacija, list št. 4). Frčade so lahko svobodnih oblik, vendar oblikovno usklajene z oblikovanjem strešine osnovnega objekta. Dimenzijsko veljajo enake omejitve kot v prejšnjem odstavku.
Strešna okna so dovoljena.
Čopi niso dovoljeni.
Zatrepi so lahko v celoti leseni ali v ometu druge barve kot osnovna fasada.
Vse dvokapnice morajo imeti sleme postavljeno kot je prikazano na karti Arhitekturno zazidalne situacije (graf. list 4). Slemena morajo biti obvezno vzporedna s stranicami hiš.
Pri objektih D naj bo nižja kap orientirana proti J, JZ.
 
7.3.2. Zunanje stene:
Zunanje stene morajo biti izvedene v mineralnem ometu svetlih tonov (bela, svetlo siva, drap in podobne). Temne barve so dovoljene le kot kontrast v posameznih delih fasade, ne pa na celi fasadi (temno siva, temno modra, temno rdeča in podobne). Fasada je lahko največ 2-barvna (na fasadi je lahko le do 30% tudi druge barve). Prepovedane so kričeče in agresivne barve (npr. roza, indigo, citronsko rumena, živo rdeča in podobne).
Do max 40% površine zunanjih sten je lahko izvedeno tudi iz drugih naravnih materialov: naravni kamen, opeka, vidni beton (nebarvan), steklo ali les (priporočeno da je obdelan z brezbarvnimi premazi).
Pločevina je lahko v naravnem mat tonu, lahko pa je barvana tudi v zelo temnih tonih.
Pri objektih tipov D in C na gradbenih parcelah št. 1-9 (karta Arhitekturno zazidalne situacije, graf. list št. 4) je dovoljeno tudi drugačno razmerje površin iz prejšnjega odstavka.
Podstavki stavb (cokl) so lahko do največ 50 cm visoki, izvedeni v ometu v temnih sivih tonih oziroma v naravnem kamnu. Barva mora biti temnejša od fasade.
 
7.3.3. Tloris stavb:
Hiše naj bodo v svojem osnovnem tlorisu dimenzij, kot je označeno v karti Arhitekturno zazidalne situacije (graf. list št. 4). Te dimenzije predstavljajo končne obdelane zunanje stene.
Odmiki od teh dimenzij so dovoljeni do gradbenih mej označenih v karti Določitev gradbenih mej in linij, graf. list št. 6. Tloris objekta se lahko poveča za največ 30% osnovnega tlorisa, oziroma zmanjša za največ 20% osnovnega tlorisa, v kolikor v posebnih pogojih ni navedeno drugače. Pri spremembah površin osnovnega tlorisa ni dovoljeno da postane podolgovat v prečni smeri glede na osnovno smer podolgovatosti.
Gradbena meja določa mejo postavitve fasade, napušči jo lahko presegajo, balkoni pa ne.
Kjer je v graf. listu št. 6 določena gradbena linija, se je morajo objekti s fasado dotikati.
Dovoljena je gradnja vetrolovov, pokritih teras in zimskih vrtov k osnovnim objektom, vendar samo v pritličju in največ skupaj do 20% tlorisa osnovnega objekta (vetrolov največ 5%, zimski vrt največ 15% osnovnega tlorisa). Preseganje tlorisa pritličja v nadstropju ni dovoljeno, razen z nepokritimi balkoni skupne površine do 10 m² na posameznem objektu.
Objekti tipa D se lahko povečajo do gradbenih mej ali zmanjšajo do 10%, toleranca v prečni smeri je 10%, razmerja tlorisov so od 1:1.3 do 1:1.5.
 
7.3.4. Stavbno pohištvo:
Material: les, aluminij, pločevina, PVC
Barve: les v naravni barvi ali toniran, aluminij v RAL 9006 ali 9007
Kričeče in agresivne barve niso dovoljene (npr. roza, indigo, citronsko rumena, živo rdeča in podobne).
 
7.3.5. Ograje:
Ograje med parcelami in proti javnim cestam so lahko visoke največ 1,50 m če so lesene, največ 1,20 m če so žične ograje z živo mejo ter največ 0,80 m če so izvedene v naravnem kamnu ali vidnem ozelenjenem betonu.
Ograjo je treba postaviti na svoji parceli, v primeru soglasja sosedov se lahko postavi skupno ograjo na parcelni meji.
Odmiki ograje od:
– cesta 3, 4, 5a, 5b: od roba pločnika oziroma cestišča najmanj 50cm
– cesta 1, 2: od roba pločnika najmanj 70cm, kjer ni pločnika najmanj 100cm.
V območjih vseh križišč na Cesti I, Cesti II in Potočnikovi ulici, in sicer 10 m od začetka krivine križišča, smejo biti ograje visoke največ 50 cm, če so višje pa morajo biti od roba ceste odmaknjene najmanj 2,00 m. V vsakem primeru pa mora biti zagotovljen preglednostni trikotnik.
 
7.3.6. Oporni zidovi:
Višinske razlike je treba premoščati z brežinami.
Če je zaradi strmega nagiba terena nujno potrebno zgraditi oporne zidove, so ti lahko visoki največ 1,20 m (razen priobjektu na parceli 2o, ob Kidričevi cesti). Izvedeni morajo biti v vidnem betonu ozelenjenem s plezalkami ali v lomljenem naravnem kamnu.
Dovoljena je tudi uporaba prefabriciranih betonskih korit za ozelenitev brežine.
Priporočljiva je izvedba v kaskadah po 0,60 m, s tem, da mora biti med njimi najmanj 2,00 m ravne travnate površine.
 
7.3.7. Garaže in pomožni objekti:
Garaže ob objektih morajo biti izvedene v enakih materialih in barvnih tonih kot osnovni objekt, oziroma oblikovno skladne z njim.
Izvedba garaže v kleti osnovnega objekta je možna, če to dopušča konfiguracija terena.
Drugi pomožni objekti, ki jih je dovoljeno graditi na parcelah so: lope za vrtno orodje oziroma shrambe (max 5 m²), nadstrešnice za avtomobile ali garaže (max 36 m²), pergole (max 24 m²), zunanji bazeni (max 30 m²), sončni kolektorji (samo v ravnini strešine, max 20 m²), pasje ute (max 5 m²), rastlinjaki (max 10 m²).
Pomožni objekti so lahko visoki največ 3,00 m.
Na gradbeni parceli je dovoljeno graditi več enakih pomožnih objektov, vendar skupaj največ 30% bruto tlorisne površine osnovnega objekta, vendar mora najmanj 50% gradbene parcele ostati nepozidane.
Od parcelne meje je potrebno zagotoviti odmik najmanj 1 m. Manjši odmiki so možni s soglasjem soseda.
 
7.3.8. Zunanja ureditev:
Dostopi in dovozi k objektom so tlakovani z betonskim tlakovcem, asfaltirani, izvedeni v kamnu, izjemoma pa lahko tudi posuti s peskom (v neprašni izvedbi).
Najmanj 30% gradbene parcele mora biti ozelenjene.
Dovoljeno je sajenje grmičevja in visokih listnatih dreves, vendar se s tem ne sme ovirati sosednje posesti.
 
7.4. SPLOŠNI POGOJI OBLIKOVANJA OBJEKTOV E IN F (zahteve in dovoljena odstopanja):
 
7.4.1. Strehe:
Kritina je sive barve med tonoma RAL 7030 in 7024.
Frčade na objektih niso dovoljene
Strešna okna so dovoljena.
 
7.4.2. Zunanje stene:
Veljajo isti pogoji kot v točki 7.3.2., razen naslednjega določila:
Objekta E3 in F3 (ter vmesni P objekt) imata lahko do 60% površine fasade oblikovane v steklu in do 60% oblikovane v aluminiju ali ravnih lesenih oziroma vlaknocementne fasadne plošče. Trapezna pločevina ni dovoljena.
 
7.4.3. Tloris stavb:
Objekti E1, E2, F1 in F2:
Tlorisno so lahko objekti E1, E2, F1 in F2 do 10% manjši, kot je njihov osnovni tloris, večji pa največ do gradbenih mej označenih na karti Določitev gradbenih mej, linij in velikosti objektov (graf. list št. 6).
V kleti se po potrebi lahko izvede tudi 2. kletna etaža za garaže.
Objekta E3 in F3:
Objekta E3 in F3 (funkc. enota IV) se lahko izvedeta tlorisno do 10% manjša, kot je njun osnovni tloris, ter večja do gradbenih mej označenih na graf. listu št. 6.
Vmesni prostor med objektoma se pozida s pritličnim objektom z ravno streho.
 
7.4.4. Višine:
Če se objekta E1 in F1 izvedeta višine P + 2, je potrebno zagotoviti dodatna PM tako, da bo skupaj za vse objekte zagotovljeno 2PM/stanovanje in 0.5PM/stanovanje za obiskovalce (skupaj 2.5PM/stanovanje).
Objekta E1 in F1 se lahko izvedeta kot P + 2, če je osončenje stanovanj v objektih E2 in F2 skladno z normativi.
V objektih E1, E2, F1 in F2 je možna izvedba mansarde.
 
7.4.5. Stavbno pohištvo, ograje, oporni zidovi:
Veljajo isti pogoji kot v točkah od 7.3.4. do 7.3.6.
7.4.6. Zunanja ureditev:
Zunanja ureditev se izvede skladno z »Arhitekturno zazidalno situacijo«, graf. l. št. 4.
 
7.5. SPLOŠNI POGOJI ZA POSEGE NA ŽE OBSTOJEČIH OBJEKTIH:
Pri obstoječih objektih so dovoljene prizidave do največ 25% tlorisa obstoječega objekta. Preseganja tlorisa pritličja v nadstropju niso dovoljena.
Nadzidave objektov niso dovoljene, razen pritličnega objekta na parceli št. 30 (do P + 1)
Glede zunanje ureditve veljajo omejitve iz točke 7.3.8.
Spremembe namembnosti iz enostanovanjske hiše v dvo ali tristanovanjsko hišo so dovoljene, v kolikor se zagotovi na gradbeni parceli potrebno število dodatnih parkirnih mest, to je 2 PM na stanovanje.
Spremembe namembnosti v več kot tristanovanjsko hišo niso dovoljene.
Dovoljena je sprememba namembnosti pritličja ali dela pritličja v poslovno dejavnost in sicer v mirne pisarniške dejavnosti, v storitvene ter kulturne dejavnosti (kot na primer biro, likovni atelje in podobno), kolikor je na gradbeni parceli objekta možno zagotoviti zadostno število parkirnih mest (strokovno priporočilo), ter kolikor dejavnost z vplivi ne prekorači dovoljenih ravni obremenjavanja stanovanjskega okolja.
Proizvodne dejavnosti niso dovoljene.
Dovoljeno je graditi naslednje pomožne objekte skladno s pogoji iz točke 7.3.7.
Ob parcelnih mejah je dovoljeno graditi tudi ograje po pogojih iz točke 7.3.5.
V. PROMETNA IN KOMUNALNA UREDITEV
8. člen
Zasnova prometnega omrežja:
Situacije cest, dovozov in dostopov so določene na karti »Prometna ureditev in zelene površine«, grafični list št. 7.
8.1. Prometne navezave:
Prometno se območje primarno navezuje na Kidričevo cesto v urejenem štirikrakem križišču, sekundarno pa na Potočnikovo cesto na severu in z navezovalno cesto na Kidričevo cesto.
8.2. Ceste v naselju:
Prečni profili cestnih teles brez bankin (prostor za bankine 0.5 m se zagotovi na gradbenih parcelah objektov):
cesta 1:        pločnik
                koles. steza
zelenica        vozišče
                zelenica
                koles. steza
                pločnik
----------------------------------------
                skupna širina do 16.0 m
cesta 2:        pločnik
                vozišče
                pločnik
                zelenica
----------------------------------------
                skupna širina do 11.0 m
cesta 3:        pločnik
                vozišče
----------------------------------------
                skupna širina do 7.1 m
cesta 4, 5:     vozišče   3,50 m (enos.)
                parkiranje
                pločnik
----------------------------------------
                skupna širina do 7.0 m
cesta 5 a in 5 b: enako kot cesta 4
Dovoz do parcele št. 46 (FE V) bo iz Potočnikove ulice preko parcele št. 1064/4, za katerega si mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti služnost.
Ob cestah 1 in 2 je potrebno izvesti posaditev visokih okrasnih listnatih dreves na javnih zelenih površinah, prav tako tudi na parkiriščih ob objektih E1, F1, E2, F2 ter E3 in F3. (graf. list Arhitekturno zazidalna situacija).
 
8.3. Parkirne površine:
8.3.1. Družinske stanovanjske hiše v funkcionalnih enotah I in II:
Vsaka hiša mora imeti na svoji gradbeni parceli zagotovljeni najmanj dve parkirni (oz. garažni) mesti. Pri hišah, kjer je možno zagotoviti samo po eno parkirno mesto, je predvideno še eno rezervirano parkirno mesto ob internih Cestah 4 in 5, kar je razvidno iz graf. lista »Prometna ureditev in zelene površine«. Parkirna mesta so označena s črko R (rezervirana za točno določeno stanovanjsko hišo).
 
8.3.2. Večstanovanjski objekti v Funkcionalni enoti III:
V FE III se parkirna mesta nahajajo v podzemni garaži in na parkirišču severno od objektov. Zagotoviti je treba najmanj 2.5 PM/stanovanje.
 
8.3.3. Poslovni objekti v Funkcionalni enoti IV:
V FE IV se parkirna mesta nahajajo na parkirišču zahodno in južno od objektov, možna je ureditev parkirnih mest v kletni etaži. Število parkirnih mest mora biti usklajeno s strokovnimi priporočili oz normativi.
Če je na zunanjih površinah zagotovljenih dovolj parkirnih mest, ni potrebno izvesti garaže v kleti objekta.
9. člen
Zasnova komunalnega omrežja
9.1. Vodovod
Naselje Kamitnik 1 napaja cevovod premera 100 mm. Poteka po vseh cestah v naselju.
In sicer po Cesti 3, Cesti 2 in krožni Cesti 4 in 5, ter po severnem delu Ceste 1.
Cevovod je povezan z javnim cevovodom na dveh mestih: s cevovodom 300 mm, ki poteka pribl. 500 m severno od Potočnikove ulice in s cevovodom 250 mm, ki poteka po stari Ljubljanski cesti.
Cevovod je krožno povezan tudi z obstoječimi cevovodi na treh mestih, in sicer: Na Partizanski ulici s cevovodom 80 mm, na Potočnikovi ulici s cevovodom 80 in na Kidričevi cesti s cevovodom 100 mm. Mesta priključkov so označena na graf. listu št. 10, »Situacija komunalnih vodov in naprav«.
V primeru soglasja upravljalca vodovoda in lastnikov parcel št. 1020/1 in 1231/3, je možno povezati vodovod tudi z obstoječim vodovodom pred bencinskim servisom OMV Istrabenz.
Na cevovod je vezano tudi interno hidrantno omrežje. V naselju je predvidenih 10 zunanjih hidrantov premera 80 mm, ki so locirani na pločnikih ob javnih cestah.
Hišni priključki (vodomerni jaški) so locirani ob javni cesti na gradbenih parcelah objektov, ob javni cesti in so izvedeni za enega ali več posameznih objektov.
Priključitev na obstoječe vodovodno omrežje na parceli št. 1064/4 je možna le za objekt na parceli št. 46 (FE V).
Situacija je razvidna iz grafičnega lista št. 10. »Situacija komunalnih vodov in naprav«.
 
9.2. Kanalizacija
Kanalizacija v naselju je predvidena v ločenem sistemu.
Po vseh cestah naselja se položijo cevi za odpadno in meteorno kanalizacijo.
Hišni priključki se izvedejo za posamezen objekt ali za več družinskih stanovanjskih hiš preko revizijskih jaškov, lociranih na gradbenih parcelah objektov.
Kanalizacija za FE IV in vzhodni del Cest 5a in 5b se spelje po Cesti 2 preko Kidričeve ceste, do jaška št. 1065 na Stari Ljubljanski cesti.
(V primeru soglasja upravljalca javne kanalizacije – Loške Komunale in lastnikov parcel 1020/1 in 1231/3, je možno ta del kanalizacije priključiti tudi na obstoječo kanalizacijo pred objektom Istrabenza, meteorno kanalizacijo pa povezati direktno v potok Sušico.)
Kanalizacija za ostali del naselja Kamnitnik se spelje po Cesti 1, preko Kidričeve ceste in se priključi na jašek, lociran 80 m zahodno od jaška št. 1065 na Stari Ljubljanski cesti.
Od jaška št. 1065 do jaška št. 489 ob potoku Sušica in stari Ljubljanski cesti, je potrebno javno kanalizacijo ustrezno ojačati, skladno z zahtevami upravljalca kanalizacije, Loške Komunale.
Obstoječa kanalizacija, ki poteka od obstoječih objetkov na severni strani naselja (Ø20 cm) proti Kidričevi cesti, se ukine. Ti objekti se navežejo na novo kanalizacijo.
Začasna priključitev na obstoječo kanalizacijo na parceli št. 1064/4 je možna le za objekt na parc. št. 46 (FE V).
V primeru, da se gradi kanalizacija tudi za drugo fazo naselja Kamnitnik s potekom ob potoku Sušica, se lahko objekti iz FE III in IV, priključijo na to kanalizacijo, ostali pa se morajo zaradi višin vseeno priključiti na kanalizacijo južno od Kidričeve ceste.
9.3. Elektrika:
Za naselje Kamnitnik 1 se zgradi nova transformatorska postaja na zemljišču št. 2j (karta "Določitev gradbenih mej in linij", graf. list št. 6).
Transformatorska postaja se poveže s talnim vodom 20 kV do lokacije obstoječega kablovoda 20 kV št. K 5184 (RTP Škofja Loka – Kamnitnik) – karta "Situacija komuanlnih vodov in naprav, graf. list št. 10.
Priključek bo na parceli št. 1048, k.o. Suha.
Obstoječ kablovod se od te točke do Potočnikove ulice nad parc. 1064/1 ukine in se nadomesti z novim talnim kablovodom 20 kV, tako, da se izogne novim večstanovanjskih objektom v FE IV.
Nizkonapetostni 1 kV razvod se izvede v talni izvedbi po vseh novih cestah naselja.
Priključitev na obstoječe el. omrežje na parceli št. 1064/4 je možna le za objekt na parceli št 46 (FE V).
 
9.3.1: NN električni hišni priključki:
Od javnega kabelskega omrežja se izvede hišne priključke k posameznim objektom, kjer se na gradbenih parcelah predvidi prostostoječe priključne omarice, dostopne z javnih cest. Priključne omarice se lahko izvedejo tudi za več objektov skupaj.
 
9.3.2: Javna razsvetljava:
Javna razsvetljava se izvede ob vseh cestah naselja, ter med večstanovanjskimi objekti (FE III) in poslovno stanovanjskim objektom (FE IV)
Napeljava javne razsvetljave se razpelje po vseh cestah naselja v talni izvedbi.
 
9.4. Plin:
Za ogrevanje, kuhanje in pripravo sanitarne vode so vsi objekti v naselju priključeni na javni plin.
Javni plin se položi v vse ceste v naselju, razen v južna dela Ceste 1 in Ceste 2.
Navezava z obstoječim javnim plinovodom se izvede s priključkom na cev DN 110 na Potočnikovi ulici (ob S-V vogalu parcele 1080/9) – karta "Situacija komuanlnih vodov in naprav, graf. list št. 10.
Hišni priključki se izvedejo za vsak objekt posebej, po pogojih upravljalca javnega plinovoda, Loške Komunale.
Priključitev na obstoječe plinovodno omrežje na parceli št. 1064/4 je možna le za objekt na parceli št 46 (FE V).
 
9.5. Telefon in KTV:
Po vseh cestah naselja se položijo cevi za telefonski, KTV oziroma drug informacijski javni kabel – karta "Situacija komuanlnih vodov in naprav, graf. list št. 10.
Telefonski in KTV kabelski hišni priključek se izvede za vsak objekt posebej.
Priključitev na obstoječe telefonsko omrežje na parceli št. 1064/4 je možna le za objekt na parceli št 46 (FE V).
 
9.6. Komunalni odpadki:
Na območju naselja so predvidena štiri javna zbirna mesta (ekološki otoki) za zbiranje odpadnih surovin – papir, steklo, PET embalaža in pločevinke.
Zbirno mesto s štirimi zabojniki je zasnovano tako, da ga je možno povečati za dva dodatna zabojnika, ostala tri zbirna mesta s po dvema zabojnikoma pa imajo možnost povečanja za en dodaten zabojnik.
Ostali odpadki v FE I in FE II se zbirajo pred posameznimi individualnimi objekti in se redno odvažajo. Za posamezen objekt sta predvidena po dva tipizirana zabojnika po 120 l. V primeru lastnega kompostiranja samo en zabojnik.
V FE III in FE IV se ostali odpadki zbirajo v 1100 l zabojnikih.
V FE III so za 35-42 stanovanj predvideni trije zabojniki velikosti 1100 l, od tega eden za odpadke primerne za kompostiranje.
V FE IV so za poslovni objekt predvideni trije zabojniki velikosti 1100 l.
Lokacije zabojnikov so razvidne iz graf. lista št. 10, "Situacija komunalnih vodov in naprav".
VI. POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE
10. člen
Požarno soglasje
Požarno soglasje se za večstanovanjske objekte, garaže in poslovne objekte pridobi v postopku za gradbeno dovoljenje.
11. člen
Etapnost gradnje
V primeru etapnosti gradnje se funkcionalna enota (FE cesta 1) gradi v prvi fazi ali skupaj s FE I. FE III se lahko izvaja po izvedbi FE cesta 1. FE cesta 2 se izvede skupaj s transformatorsko postajo, vendar je transformatorsko postajo možno graditi tudi pred izvedbo ceste 2. FE II je možno graditi po izvedbi FE cesta 1 in FE cesta 2. FE IV je možno graditi samostojno, če se izvede skupaj z FE cesta 2 s pripadajočo komunalno infrastrukturo v območju ceste 2 in začasnim vodovodnim priključkom, telefonskim priključkom in začasnim ogrevanjem.
Funkcionalna enota FE V (gradbena parcela št. 46) se lahko gradi neodvisno od drugih enot, komunalni priključki se navežejo na obstoječe komunalne vode na zemljišču 1064/4, za dovoz iz Potočnikove ulice preko parcele št. 1064/4 si mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti služnost.
Meje Funkcionalnih enot so označene na karti »Razdelitev območja na funkc. enote«, graf. list št. 11.
12. člen
Končne določbe
Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Občini Škofja Loka in Upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-103/01
Škofja Loka, dne 7. julija 2005
Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l.r.