Uradni list

Številka 117
Uradni list RS, št. 117/2005 z dne 23. 12. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 117/2005 z dne 23. 12. 2005

Kazalo

5176. Odlok o lokacijskem načrtu IPC Loke, stran 13271.

Na podlagi 23. člena ter v povezavi s 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek) je Občinski svet Občine Ljubno na podlagi 7. člena Statuta Občine Ljubno (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 2/99) na 24. redni seji dne 15. 12. 2005 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu IPC Loke
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za lokacijski načrt)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajenega leta 1989, za območje Občine Ljubno (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 3/2000) sprejme lokacijski načrt IPC Loke (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt).
(2) Lokacijski načrt je izdelalo podjetje Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, pod št. proj. 141/05 in je sestavni del tega odloka.
2. člen
(vsebina lokacijskega načrta)
(1) Lokacijski načrt (v nadaljevanju LN) določa mejo ureditvenega območja, funkcijo območja, lego, potek in zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in naprav, vodnogospodarske ureditve, pogoje za komunalno urejanje, okoljevarstvene in druge pogoje, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Podrobnejši seznam prilog se nahaja v gradivu LN iz 1. člena tega odloka.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje LN obsega parcele oziroma dele parcel na katerih so načrtovani trajni objekti in parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo LN (območja komunalnih ureditev ureditev).
(2) Opis meje topografsko:
Izhodiščna točka opisa meje je severno zahodni vogal obravnavanega območja.
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|smer    |opis                                                               |
|neba    |                                                                   |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na      |meja poteka od izhodiščne točke opisa meje v severozahodnem vogalu |
|severu  |obravnavanega območja preko manipulativnih površin obstoječega     |
|        |območja KLS proti vzhodu v skupni dolžini cca 65m ter nadaljuje    |
|        |preko njivskih površin v skupni dolžini cca 100m do obstoječe      |
|        |ceste, katero prečka in se usmeri proti jugu;                      |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na      |poteka po vzhodnem robu dovozne ceste v smeri proti jugu v skupni  |
|vzhodu  |dolžini cca 30m, nato se usmeri proti jugovzhodu in prečka propust |
|        |ter zaraslo območje ob cesti v skupni dolžini cca 50m, zaobjame    |
|        |njivske površine ter prečka cesto in po nasipu nadaljuje vse do    |
|        |regionalne ceste na jugu v skupni dolžini cca 280m;                |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na jugu |v celoti poteka po južnem robu regionalne ceste v skupni dolžini   |
|        |cca 440m;                                                          |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na      |od skrajne južne točke prečka regionalno cesto in se usmeri proti  |
|zahodu  |vzhodu v skupni dolžini cca 40m ter nadaljuje proti severovzhodu v |
|        |skupni dolžini cca 30m in se usmeri proti zahodu v skupni dolžini  |
|        |cca 20m. Nadaljuje proti severu po zahodnem robu dovozne ceste v   |
|        |skupni dolžini cca 40m, se usmeri proti vzhodu in zaobjame         |
|        |obstoječi stanovanjski objekt, nadaljuje proti severu preko        |
|        |poljskih površin v skupni razdalji cca 100m, se usmeri ponovno     |
|        |proti vzhodu v skupni dolžini cca 40m in nadaljuje proti severu po |
|        |zahodnem robu obstoječega območja KLS do izhodiščne točke opisa    |
|        |meje.                                                              |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
(3) Opis meje po parcelah:
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|smer    |opis                                                               |
|neba    |(parcele k.o. Savina in k.o. Radmirje)                             |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na      |meja poteka od izhodiščne točke opisa meje v severozahodnem vogalu |
|severu  |obravnavanega območja po severnem robu parcele 919/52 ter          |
|        |nadaljuje po severnem robu parcel 919/48, 919/8, 919/9, 919/10,    |
|        |919/11, 919/12, 919/13, 919/14, 919/15, 919/16, 919/17, 919/18,    |
|        |919/19, 919/20, 919/21, 919/22, 919/23, 919/24, 919/25, 919/26,    |
|        |919/27, 919/28, 919/29, 919/30, 919/31, 919/32, 919/33, 919/34,    |
|        |919/35, 919/36, 919/37, 919/38, 919/39, 919/40, 919/41, 919/42,    |
|        |919/43, 919/44, 919/49 (cesta) vse parcele k.o. Savina;            |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na      |po vzhodnem robu parcele 919/49, prečka vzhodni del parcele 1290/3 |
|vzhodu  |in nadaljuje po vzhodnem robu parcel 951/8, 951/9, 951/3, 951/10,  |
|        |prečka parcelo 951/11 (cesta) ter nadaljuje po vzhodnem robu       |
|        |parcele 951/4, 951/12, 951/5, 953 vse parcele k.o. Savina ter      |
|        |nadaljuje preko parcele 114 k.o. Radmirje ter ponovno po vzhodnem  |
|        |robu parcele 953 k.o. Savina. Nadaljuje deloma po vzhodnem robu    |
|        |parcele 100/2, prečka parcelo 101/2 in del parcele 102/2 ter       |
|        |prečka parcelo 789/1 (regionalna cesta) in del parcele 102/1 vse   |
|        |parcele k.o. Radmirje;                                             |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na jugu |prečka parcelo 102/1 ter nadaljuje proti zahodu, prečka parcele    |
|        |101/1, 100/1, 99/1, 98/1, 97/1, 96/1 vse parcele k.o. Radmirje,    |
|        |nadaljuje preko parcel 963/1, 1262/4, 961 in po delu parcele       |
|        |1262/1 (regionalna cesta) do parcele 893/13 vse parcele k.o.       |
|        |Savina;                                                            |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
|na      |po južnem robu parcele 898/13, preko parcele 893/14, preko dela    |
|zahodu  |parcele 959/1, po severozahodnem delu parcele 963/2, po južnem     |
|        |delu parcele 893/11 nakar se usmeri proti severu in prečka parcelo |
|        |893/11, prečka del parcele 1262/6, 959/2, po robu parcele 945/1,   |
|        |po zahodnem in severnem robu parcele 944/1, prečka parcelo 937/3,  |
|        |nadaljuje po zahodnem robu parcele 937/7, prečka del zahodni del   |
|        |parcele 931/1, prečka parcelo 1310/1 in po njenem severnem robu    |
|        |nadaljuje do parcele 936/9 in jo zaobjame, po zahodnem robu        |
|        |parcele 929/3, 1264/5, 915/5, 1290/4 in preko parcele 919/52 vse   |
|        |parcele k.o. Savina do izhodiščne točke opisa meje.                |
+--------+-------------------------------------------------------------------+
(4) Velikost območja
Površina obravnavanega območja meri cca 100.873,00 m².
(5) Območje lokacijskega načrta obsega naslednje parcele oziroma dele parcel, ki so znotraj meje obravnave, ki je tudi grafično prikazana. Območje obravnave leži na območju katastrskih občin Savina in Radmirje ter vključuje naslednje parcele:
– k.o Radmirje:
96/1 del, 96/2, 97/1 del, 97/2, 98/1 del, 98/2, 99/1 del, 99/2, 789/1 del (regionalna cesta), 100/1 del, 100/2, 101/1 del, 101/2 del, 102/1 del, 114, 102/2 del,
– k.o. Savina:
– 919/9, 919/10, 919/11, 919/12, 919/13, 919/14, 919/15, 919/16, 919/17, 919/18, 919/19, 919/20, 919/21, 919/22, 919/23, 919/24, 919/25, 919/26, 919/27, 919/28, 919/29, 919/30, 919/31, 919/32, 919/33, 919/34, 919/35, 919/36, 919/37, 919/38, 919/39, 919/40, 919/41, 919/42, 919/43, 919/44, 919/49, 919/50 (cesta), 925/3, 925/4, 920, *2/1, *1, 921, 951/8, 951/2, 923/1, 951/1, 951/9, 951/13, 951/10, 922, 924/3, 951/14, 951/4, 951/12, 951/7, 951/5, 950, 951/6, 954, 893/32, 953, 893/12, 955, 958/1, 956, 951/3, 951/11, 1262/3 (kolovoz), 1290/3 del, 949/2, 919/52, 919/48, 919/8, 915/5, 919/47, 1290/4, 924/1, 924/2, *215, 929/3, 1310/2, 931/1 del, 928/2, 937/7, 945/5, 945/6, 937/3 del, 945/1, 944/1, 893/11 del, 893/2, 958/3, 893/10, 958/2, 959/1 del, 963/2, 1310/1 del (cesta), 893/1, 893/3, 937/1, *12/1, 1262/6 del (kolovoz), 925/2, 1264/5, 936/9, 959/2 del, 1290/1, 893/14 del, 1262/1 del (regionalna cesta), 963/1 del, 1262/4 del, 961 del, 893/13 del.
(6) V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz.
(7) Zemljišča, ki so v občinskem lokacijskem načrtu zunaj meje območja urejanja obsegajo parcele opredeljene zaradi:
– izgradnja križišča na RII-428/1249 s priključno cesto:
parcele številka 788-del, 789/1-del, 104/2-del, 103/8-del, 103/6-del, 102/2-del, 104/3-del, 103/9-del, 103/7-del, 102/3-del k.o. Radmirje,
– izgradnja ceste, kot povezave med javno potjo in načrtovano cesto »a« v ureditvenem območju: 936/1, 1310/1 k.o. Savina,
– prestavitev elektro voda od stojnega mesta:
parcele številka 936/1-del, 937/4-del k.o. Savina,
– izgradnja zaplavnega objekta:
parcele številka 892/4-del, 892/18-del, 1262/1-del k.o. Savina,
– izgradnja zadrževalnega bazena meteornih vod z iztokom ter izgradnja rezervoarja požarne vode:
parcele številka 1315-del, 1314/3-del k.o. Savina ter parcela številka 1743/1-del k.o. Ter,
– izgradnja nove struge s stabilizacijo talnih pragov in utrditvijo brežin z varovalnim 5.00m obvodnim zelenim pasom:
1290/3-del, 959/1-del, *12/2-del, 893/13-del, 893/14-del, 893/4-del k.o. Savina, 118/2-del, 116-del, 118/1-del, 115-del k.o. Radmirje ter parcela številka 1743/1-del k.o. Ter.
(8) Poleg teh zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja LN možno vključiti še dodatne parcelne številke, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže za to potrebno.
(9) Predvidene rušitve:
– Objekt 1 na parceli št. 944/1 k.o. Savina
– Objekt 2 na parceli št. 950 k.o. Savina
– Objekt 3 na parceli št. 893/32 k.o. Savina
– Objekt 4 na parceli št. 922 k.o. Savina
– Objekt 5 na parceli št. 1290/3 k.o. Savina
4. člen
(izbrana rešitev)
Strokovna rešitev prostorske ureditve se pridobljena z izborom variantne rešitve.
III. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA
5. člen
(1) V planskih dokumentih in z urbanistično zasnovo je predlagano območje ureditve namenjeno razširitvi obstoječih površin proizvodnih dejavnosti PD.
(2) Območje je namenjeno gospodarskim dejavnostim z vsemi potrebnimi spremljajočimi ureditvami (infrastrukturne ureditve) z namembnostjo: proizvodnje (industrija in obrt) in storitvene dejavnosti ter drugi poslovni objekti.
   Tabela 1: Pregled območij opredeljene namenske rabe
+---------------+-----------------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |PREVLADUJOČA NAMENSKA RABA                           |
+---------------+-----------------------------------------------------+
|a1, a2         |Območje obrtno proizvodnih dejavnostih               |
|               |                                                     |
+---------------+-----------------------------------------------------+
|b              |Območje parkirno servisnih dejavnosti, proizvodnih   |
|               |dejavnosti                                           |
+---------------+-----------------------------------------------------+
|c1             |Območje obrtno proizvodnih dejavnosti (predelava     |
|               |lesa…)                                               |
+---------------+-----------------------------------------------------+
|c2             |Območje poslovno, storitvenih in trgovskih           |
|               |dejavnosti                                           |
+---------------+-----------------------------------------------------+
|d              |Območje obrtno stanovanjske dejavnosti               |
+---------------+-----------------------------------------------------+
|e              |Obstoječe proizvodno območje KLS                     |
+---------------+-----------------------------------------------------+
(3) Znotraj območja se objekti razporejajo skladno z omejitvami prostora in zasnovo rabe. Zasnova celotnega območja upošteva dosedanje ureditve in zahteve nosilcev urejanja prostora. V kolikor se izkaze ekonomsko upravičena umestitev centralnega območja na biomaso jo je možno umestiti v območje namenske rabe a2 in d. V območju »d« je možno umeščati samostojne stanovanjske objekte.
(4) Dopustne so tiste dejavnosti, ki so okoljevarstveno sprejemljive skladno z veljavnimi predpisi. Znotraj območja se lahko umeščajo dejavnosti, predvidene s tem OLN. Vsak investitor vodi za svojo dejavnost samostojen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja skladno z veljavno prostorsko in okoljsko zakonodajo.
(5) V sklopu vodnogospodarskih ureditev je ob južnem robu območja predvidena variantna ureditev potoka, in sicer:
– potok se poglobi in poteka po sedanji trasi, od kolovoza se zaradi poglobitve le nekoliko odmakne.
– potok se na odseku prestavi proti jugu po najnižjih točkah območja.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO
IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
6. člen
(pogoji za urbanistično arhitektonsko ureditev objektov)
(1) Osnovna izhodišče umeščanja dejavnosti so:
– prostorske omejitve (varstveni pas regionalne ceste, predvidene vodnogospodarske ureditve in pogoji),
– območje vizur na naselje Ljubno,
– varstveni režim Savinje in pritokov,
– pretežno raven teren ureditvenega območja,
– obstoječi stanovanjski objekti na zahodnem delu ureditvenega območja,
– obstoječa prometna infrastruktura.
(2) Prostor je razdeljen v več območij s podrobneje opredeljeno namensko rabo. Vsako območje opredeljuje ena ali več gradbenih parcel. Meja gradbene parcele je prikazana na grafičnih prilogah. Znotraj vsakega območja so opredeljeni pogoji za posege v prostor. Na območju obstoječih dejavnosti se praviloma povzemajo obstoječe rabe.
(3) Na območju novih gradbenih parcel pa so s pomočjo gradbenih linij posebej opredeljene površine za gradnjo objektov (območja maksimalnih gabaritov objektov) ter drugi posebni ali dodatni pogoji.
(4) Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov so:
– določen je odmik gradbene linije od prometnic;
– nizki, členjeni gabariti objektov;
– členitev fasade je mogoča do maksimalne gradbene linije;
– višinski gabarit je določen z etažnostjo objektov, novi objekti ne smejo znatno presegati višine obstoječih sosednjih objektov;
– v poslovnih, servisnih in trgovskih objektih morajo biti urejeni dovozi in dostopi za invalide in starejše ljudi;
– parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce bodo urejena v sklopu gradbene parcele;
– dovoljena je klasična ali montažna gradnja objektov;
– lokacija objektov v neposredni bližini naselja in cesti c1 pogojuje primerno arhitektonsko oblikovanje objektov in členjenje uličnih fasad;
– strešna konstrukcija objektov bo usklajena s funkcijo objektov in obstoječimi objekti;
– fasade naj bodo oblikovane sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov, materiali; omet, beton, steklo in sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov, dovolijo se fasade v barvni lestvici svetlih toplih (naravnih) barv;
– obvezna je zasaditev drevoredov ob glavnih prometnicah in parkirišču;
– obvezna je zasaditev zelenega tampona na zahodnem delu ureditvenega območja in neformalnih skupin dreves ter pokrovnega grmičevja na ostalih zelenicah;
– za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.
(5) Usklajenost projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z določili lokacijskega načrta potrdi občinska služba za okolje in prostor.
   Tabela 2: Pogoji za oblikovanje in gabariti po območjih
+---------+------------------------------------------------------------------+
|OZNAKA   |Gabariti in pogoji za oblikovanje                                 |
|OBMOČJA  |                                                                  |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|a1, a2   |Tlorisni gabariti:                                                |
|         |– oblika pravokotna, prevladujejo naj enostavni pravokotni        |
|         |volumni;                                                          |
|         |– stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine in      |
|         |zahtevanih odmikov;                                               |
|         |– upoštevati je potrebno predpise o minimalnem zahtevanem         |
|         |osončenju sosednjih stavb in parcel;                              |
|         |– polkrožni izzidki in stolpiči niso dopustni;                    |
|         |– odprte nadstrešnice, ki služijo kot dopolnitev dejavnosti,      |
|         |morajo biti arhitekturno usklajene z ostalimi objekti znotraj     |
|         |območja;                                                          |
|         |Etažnost:                                                         |
|         |– brez kleti;                                                     |
|         |– maksimalni višinski gabarit 9 m (vse naprave na objektu /       |
|         |prezračevanje ipd. morajo biti znotraj maksimalnega gabarita);    |
|         |južni del objekta (1/3 objekta a1) ne sme presegati višinkega     |
|         |gabarita 8m;                                                      |
|         |Strehe:                                                           |
|         |– obvezna je ravna streha z notranjim naklonom in notranjimi      |
|         |odtoki;                                                           |
|         |Materiali in barve:                                               |
|         |– prednost naj imajo naravni oziroma                              |
|         |avtohtoni materiali in okolju prilagojene barve                   |
|         |– materiali; omet, les, beton, steklo in sodobni obložni          |
|         |materiali, poenotena uporaba materialov;                          |
|         |Pomožni objekti:                                                  |
|         |– niso dopustni;                                                  |
|         |Pozidanost gradbene parcele:                                      |
|         |max. do 70% ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj          |
|         |posamezne gradbene parcele (odmiki od parcelnih mej, obvezna      |
|         |ozelenitev območja, parkiranje, manipulativne površine idr.);     |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|b        |Ista določila kot a1, a2 razen višinskih gabaritov:               |
|         |Etažnost:                                                         |
|         |– brez kleti;                                                     |
|         |maksimalni višinski gabarit 8 m (vse naprave na objektu /         |
|         |prezračevanje ipd. morajo biti znotraj maksimalnega gabarita);    |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|c1       |Tlorisni gabariti:                                                |
|         |– oblika pravokotna, prevladujejo naj enostavni pravokotni        |
|         |volumni;                                                          |
|         |– stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine in      |
|         |zahtevanih                                                        |
|         |odmikov;                                                          |
|         |– upoštevati je potrebno predpise o minimalnem zahtevanem         |
|         |osončenju sosednjih stavb in parcel;                              |
|         |– polkrožni izzidki in stolpiči niso dopustni;                    |
|         |– odprte nadstrešnice, ki služijo kot dopolnitev dejavnosti,      |
|         |morajo biti arhitekturno usklajene z ostalimi objekti znotraj     |
|         |območja;                                                          |
|         |Etažnost:                                                         |
|         |– brez kleti;                                                     |
|         |– maksimalni višinski gabarit 8 m (vse naprave na objektu /       |
|         |prezračevanje ipd. morajo biti znotraj maksimalnega gabarita);    |
|         |Strehe:                                                           |
|         |– obvezna je ravna streha z notranjim naklonom in notranjimi      |
|         |odtoki;                                                           |
|         |Materiali in barve:                                               |
|         |– prednost naj imajo naravni oziroma avtohtoni materiali in       |
|         |okolju prilagojene barve                                          |
|         |– materiali; omet, les, beton, steklo in sodobni obložni          |
|         |materiali, poenotena uporaba materialov;                          |
|         |Pomožni objekti:                                                  |
|         |– niso dopustni;                                                  |
|         |Pozidanost gradbene parcele:                                      |
|         |max. do 60% ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj          |
|         |posamezne gradbene parcele (odmiki od parcelnih mej, obvezna      |
|         |ozelenitev območja, parkiranje, manipulativne površine idr.);     |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|c2       |Kot določila c1                                                   |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|d        |Tlorisni gabariti:                                                |
|         |– samostojni objekti, orientirani proti cesti;                    |
|         |– dostop z javnih prometnic: neposredno ali posredno preko        |
|         |priključka;                                                       |
|         |– tloris: podolgovat, razmerje stranic do 1:1,8, oblika           |
|         |pravokotna, prevladujejo naj enostavni pravokotni volumni;        |
|         |– stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine, višine |
|         |sosednjih objektov in zahtevanih odmikov;                         |
|         |– upoštevati je potrebno predpise o minimalnem zahtevanem         |
|         |osončenju sosednjih stavb in parcel;                              |
|         |– polkrožni izzidki in stolpiči niso dopustni;                    |
|         |– odprte nadstrešnice, ki služijo kot dopolnitev dejavnosti,      |
|         |morajo biti arhitekturno usklajene z ostalimi objekti znotraj     |
|         |območja;                                                          |
|         |Etažnost:                                                         |
|         |– brez kleti;                                                     |
|         |– maksimalni višinski gabarit P+1 (P+1+IP),(vse naprave na        |
|         |objektu / prezračevanje ipd. morajo biti znotraj maksimalnega     |
|         |gabarita);                                                        |
|         |Strehe:                                                           |
|         |– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme      |
|         |orientirano po dolžini objekta, naklon strešin 35° do 45°,        |
|         |usklajeno z naklonom sosednjih streh. Kritina mora biti opečna,   |
|         |ali po teksturi in barvi podobna opečni                           |
|         |Materiali in barve:                                               |
|         |– prednost naj imajo naravni oziroma avtohtoni materiali in       |
|         |okolju prilagojene barve                                          |
|         |– materiali; omet, les, beton, steklo in sodobni obložni          |
|         |materiali, poenotena uporaba materialov,                          |
|         |Pomožni objekti:                                                  |
|         |– niso dopustni;                                                  |
|         |Pozidanost gradbene parcele:                                      |
|         |max. do 60% ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj          |
|         |posamezne gradbene parcele (odmiki od parcelnih mej, obvezna      |
|         |ozelenitev območja, parkiranje, manipulativne površine idr.);     |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|e        |Obstoječe območje KLS Ljubno                                      |
|         |Glede oblikovanja veljajo enaka določila kot pod »a1, a2«.        |
|         |Za obstoječi objekt velja možnost dozidave, prezidave, adaptacije |
|         |in spremembe namembnosti v okviru namembnosti opredeljenih s tem  |
|         |odlokom, vendar višinski gabariti severno od obstoječega objekta  |
|         |ne smejo presegati obstoječih višinskih gabartov. Območje »e»je   |
|         |proti vzhodu možno gabaritno povezati z območjem a1, veljajo      |
|         |enaka določila kot pod »a1, a2«.                                  |
+---------+------------------------------------------------------------------+
(6) Kota objektov se določi na osnovi kote prometnih površin in na osnovi vodnih ureditev, skladno z določbami in usmeritvami projekta »Ureditev zalednih voda IPC Loke na Ljubnem ob Savinji, Inženiring za vode d.o.o., Ljubljana, št. proj. 322-FR/05, september 2005.« Predlagane kote zagotavljajo poplavno varnost objektov.
7. člen
(gradbene parcele, parcelacija)
(1) Gradbene parcele je možno združevati (več gradbenih parcel lahko tvori eno gradbeno parcelo), tako, da se upošteva vse ostale omejitve in da zaradi neustrezne členitve ne ostanejo neuporabne površine Ohranjajo se obstoječa mesta uvozov. Možno je opuščanje oziroma zmanjševanje števila uvozov. Gradbene parcele bodo urejene kot dovozne in parkirne površine, peš dostopi in zelenice. Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel bodo asfaltirane ali tlakovane (travne plošče).
(2) Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno enotno z izvedbo mrež v višini max 1.80-2.00m. Ograje so postavljene na parcelno mejo, enotne tipske iz žičnega pletiva v zeleni barvi. V križiščih in ob prometnicah ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Zamik ograje v križišču je obvezen v skladu z predpisi.
(3) Dovoz na ureditveno območje je predvideno z ureditvijo križišča z levim zavijalnim pasom na regionalni cesti RII 428/1249 Radmirje-Luče in z izvedbo novega cestnega priključka.
(4) Smeri dovozov do objektov so označene v grafičnih prilogah. Natančna lokacija dovoza se določi v PGD projektih. Za obstoječe objekte se načeloma ohranjajo obstoječi dovozi in dostopi.
(5) Vhodi v objekte se oblikujejo poljubno vendar smiselno in funkcionalno navezano na glavne smeri dovozov in dostopov.
(6) Načrt parcelacije je sestavni del OLN.
(7) Zasnova urbanistično arhitektonske ureditve posameznega območja namenske rabe predstavlja povezano celoto zato ni možno k vsakemu objektu posebej določiti mejo gradbene parcele. Javne površine so izven mej gradbene parcele. Tako določeno gradbeno parcelo je možno deliti med objekti na manjše parcele. Za urejanje, vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture, ki poteka preko gradbene parcele, je treba predhodno skleniti služnostno pogodbo.
8. člen
(zelene površine)
(1) Urejanje odprtih (utrjenih in zelenih) površin mora upoštevati značilnosti širšega prostora, predvsem zaradi vidne izpostavljenosti območja v smislu varovanja vizure na naselje Ljubno.
(2) Zelene površine morajo biti urejene skladno z vsebinsko zasnovo posameznih območij. Temu se prilagaja struktura in način saditve ter vrstni izbor. Zasaditev se podrobneje obdela v izvedbenih načrtih.
(3) Glede na značilnosti krajinske zasnove območja in zasajevanja je območje razdeljeno v več območij:
– varovalni priobalni obvodni pas;
– zaščitni zeleni pas – zelena bariera;
– varstveni pasovi ob cestah.
(4) Varovalni priobalni obvodni pas
V obvodnem priobalnem pasu Savinje in struge potoka prav tako v varianti prestavitve hudourniške struge potoka se ohranjanja obstoječa vegetacija, kar pomeni, da se zagotavlja naravna struktura drevesnih vrst in podrasti. Obstoječi sestoj se dopolni z avtohtonimi rastlinskimi vrstami obravnavanega območja, po načelih sonaravnosti, v neformalni obliki in na način, ki samo pospešuje postopek naravne sukcesije. Znotraj območja niso dovoljeni nobeni posegi, obstoječa pešpot na kroni nasipa se ohrani v makadamski izvedbi in se poveže z novimi potmi v sistem.
(5) Zaščitni zeleni pas – zelena bariera
Zeleni zaščitni pas je dodatni zaščitni pas v zahodnem in vzhodnem delu območja urejanja, ki se oblikuje kot dodatna vizualna in protihrupna zaščita na stiku s stanovanjsko pozidavo. Zasaditev se izvede v neformalni zasnovi z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami s poudarkom na izboru tistih vrst, ki prenašajo izpušne pline v zraku in so tudi dobra protihrupna zaščita (velike listne ploskve, gosta krošnja ipd.).
(6) Varstveni pasovi ob cestah
V varstvenih pasovih ob dovozni cesti v območje in regionalni se oblikuje vegetacijski pas, namenjen varovanju brežin, varovanju vizur, omejevanju negativnih vplivov prometa, izboljšanju podobe prostora in njegove raznolikosti. Zasaditev se izvede v neformalni zasnovi z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami s poudarkom na izboru tistih vrst, ki prenašajo izpušne pline v zraku in obremenjenost tal na pobočjih pa tudi vrste, ki dobro zaraščajo strmejša pobočja oziroma s korenskim sistemom dobro vežejo tla.
(7) Ob dovoznih cestah v območju OLN je predvidena izvedba drevoredov v smislu prepoznavnosti območja.
V. POGOJI IN USMERITVE ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE
9. člen
(vodnogospodarske ureditve)
(1) Za območje OLN IPC Loke je izdelan projekt Ureditev zalednih voda IPC Loke na Ljubnem ob Savinji, Inženiring za vode d.o.o., Ljubljana, št. proj. 322-FR/05, september 2005.
(2) Predviden je prodni zadrževalnik nad križanjem potoka z regionalno cesto.
(3) Obstoječ propust Ф 80 cm pod regionalno cesto se bo zamenjal z večjim Ф 120 cm.
(4) Ob južnem robu je predvidena variantna ureditev potoka:
– potok se poglobi in poteka po sedanji trasi, od kolovoza se zaradi poglobitve le nekoliko odmakne.
– potok se na odseku prestavi proti jugu po najnižjih točkah območja
(5) Vsi prepusti se bodo izvedli s cevmi Ф 140 cm.
(6) Kote pritličij posameznih objektov so določene na podlagi hidravlične presoje in poteka gladin Q(100) in Q(dej). Kot varnostna višina je privzeta najbolj neugodna kota izmed kot Q(100) + 10 cm in Q(dej)+ 50 cm.
(7) Niveleta ceste in okoliškega terena objektov ter območje med zunanjim robom ceste in ježo, kjer poteka potok (vzhodni rob obravnavanega območja) se ne dosipava, tako da se ohranja visokovodni profil (razlivno območje).
(8) Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod je urejeno v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/2002), z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) ter 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).
(9) Predvidena je izgradnja ločenega sistema kanalizacije.
(10) Odvajanje padavinskih voda s strešin in z utrjenih površin je zagotovljeno z izvedbo meteorne kanalizacije. Delno so površine zatravljene.
(11) Pred izpustom padavinskih vod odvodnik je predvidena izvedba zemeljskega zadrževalnega bazena z lovilcem olj. Zadrževalni bazen bo zmanjšal maksimalni padavinski dotok, tako da bo zadržal del meteornih vod v času intenzivnega naliva in jih po končanem nalivu v omejeni količini enakomerno izpuščal v odvodnik.
(12) Fekalna kanalizacija bo priključena na čistilno napravo.
(13) Tehnološke odpadne vode bodo očiščene do te mere, da bodo ustrezale zakonsko predpisanim normativom za izpust v kanalizacijo.
(14) Na območju LN ni dovoljena dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaženja voda.
VI. POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA, ENERGETSKEGA IN TELEKOMUNIKACIJSKEGA UREJANJA
10. člen
(splošno)
(1) Za vso gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve upravljalcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.
(2) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(4) Načrtovana gospodarska javna infrastruktura gradbenih parcel obsega: dovoz, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo in telefon. V primeru izgradnje toplovodnega omrežja je obvezno priključevanje na le tega in opustitev lastnih kurišč.
(5) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo.
11. člen
(cestno omrežje)
(1) Dovoz na ureditveno območje je predviden z ureditvijo križišča z levim zavijalnim pasom na regionalni cesti RII 428-1249 Radmirje-Luče. Na obravnavanem območju je predvidena omejitev hitrosti odvijanja prometa na 30 km/h.
(2) Osrednjo prometnico obravnavanega območja predstavlja cesta a, ki poteka od priključka na regionalno cesto proti severu, nato pa se usmeri proti zahodu mimo parkirišč KLS-a. Izven območja obravnave se naveže na obstoječo lokalno cesto. Na sredini trase pravokotno na njeno smer poteka cesta b, ki vodi proti severu do obstoječe čistine naprave. V smeri proti jugu se le ta zaključi z obračališčem. Obračališče je zadostnih dimenzij, tako da je na njem zagotovljeno obračanje tovornjakom dolžine do 10 m (triosni smetnjak).
(3 Na delu trase, kjer cesta a spremeni smer, se proti severu odcepi cesta b1. Le ta poteka ob potoku proti severu, nato pa se usmeri proti zahodu in se navezuje na cesto b.
(4) Začetek trase ceste c je pogojen z mestom uvoza k parkiriščem v izgradnji na južni strani objekta KLS in je usmerjena proti jugu. Na južnem delu obravnavanega območja se usmeri proti zahodu in se na skrajnem jugozahodnem delu navezuje na obstoječo lokalno cesto.
(5) Vse napajalne ceste so predvidene širine 6.0 m z enostransko oziroma obojestransko bankino širine 0.5 m. Ob cestah so, tako kot kažejo grafične priloge, predvideni hodniki za pešce širine 1.6 m.
(6) Vse prometnice so predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce z dvignjenimi betonskimi robniki.
(7) Odvod meteornih vod z vozišča je predviden preko požiralnikov s peskolovi in ločene meteorne kanalizacije.
(8) Površine za parkiranje bodo, ko bodo znane potrebe, predvidene ob objektih.
(9) Na območju b je nakazana možnost izvedbe parkirišča za tovornjake. Zagotavlja parkiranje 20 tovornjakom (vlačilci).
(10) Za predvideno cestno mrežo in križišče z levim zavijalcem je potrebno izdelati PGD, PZI projekte skladno z OLN, za posamezne objekte pa projekte zunanjih ureditev. Pri projektiranju in izvedbi prometne infrastrukture je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljalca.
12. člen
(vodovod)
(1) Na obravnavanem območju je predvidena izvedba novega vodovodnega omrežja, ki bo zagotavljalo oskrbo območja s pitno vodo. Na obstoječo vodovodno omrežje se bo navezalo na zahodni strani od obravnavanega območja. Predvideno vodovodno omrežje za pitno vodo je zasnovano zankasto, tako da bo povečana obratovalna sposobnost vodovoda tudi pri nižjih tlakih v omrežju.
(2) Napajanje predvidenih objektov s pitno vodo bo izvedeno z internimi priključki, ki bodo izvedeni z zunanjimi vodomernimi jaški. Le-ti se namestijo znotraj gradbenih parcel predvidenih objektov.
(3) Zadostne količine vode za zagotovitev požarne varnosti se bodo zajele z izvedbo rezervoarjev za požarno vodo. Ustrezno dimenzioniranje rezervoarjev za požarno vodo se bo izvedlo na podlagi požarnih elaboratov, ko bodo znane natančne potrebe za požarno vodo. Vzporedno z vodovodnim omrežjem za pitno vodo je tako zasnovano vodovodno omrežje za potrebe gašenja v primeru požara. Na slednjem so predvideni nadzemni hidranti tako, da bo omogočeno gašenje objektov iz dveh hidrantov. Interno hidrantno omrežje se bo detajlno predvidelo v projektih zunanje ureditve.
(4) Kolikor se zagotovi zadostne količine vode in pritisk v obstoječem javnem omrežju, se hidranti namestijo na predviden vodovod za pitno vodo. Izvedba dodatnega cevovoda za potrebe požarne vode in rezervoarjev za požarno vodo v tem primeru odpade.
(5) Novo vodovodno omrežje za pitno in požarno vodo je predvideno v območju 3 m širokega komunalnega koridorja, ki je situiran ob napajalnih cestah.
(6) Za predvideno vodovodno omrežje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljalca.
13. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju je predvidena izvedba ločenega kanalizacijskega sistema.
(2) V meteorno kanalizacijo se bodo stekale padavinske vode s streh objektov, ter povoznih in manipulacijskih površin. S povoznih površin se bodo vode zajele preko požiralnikov s peskolovi.
(3) Mreža meteorne kanalizacije je zasnovana tako, kot kažejo grafične priloge. Vse padavinske vode se pred izpustom v odvodnik vodijo v zadrževalni bazen, kjer so predvideni oljni lovilci, preko katerih se padavinske vode prelivajo v odvodnik. Zadrževalni bazen bo zmanjšal maksimalni padavinski dotok, tako da bo zadržal del meteornih vod v času intenzivnega naliva in jih po končanem nalivu v omejeni količini enakomerno izpuščal v odvodnik.
(4) Zadrževalni bazen je predviden na severu na območju med obravnavanim območjem in reko Savinjo. Dno zadrževalnega bazena je potrebno zaradi relaksacije tal obložiti z lomljencem. Izpust iz bazena je potrebno izvesti s prelivom preko cevnega meniha z lovilcem olj. Sušni pretok je potrebno voditi iz zadrževalnega bazena v površinski odvodnik preko lovilca olj s koalescenčnim filtrom.
Natančno dimenzioniranje, ko bodo znani vsi natančni vhodni podatki, je potrebno izvesti v naslednjih fazah projektiranja.
(5) Fekalne odplake se zajemajo preko sistema fekalne kanalizacije. Le ta je zasnovana tako, kot kažejo grafične priloge. Navezuje se na čistiLno napravo oziroma na jašek J1 na dovodnem kolektorju čistilne naprave. Kota dna dovodnega kolektorja oz najnižja možna kota priključitve je 401.29 mnv (vir JKP Mozirje).
(6) V primeru pojava odpadnih tehnoloških voda iz predvidenih objektov jih je potrebno na mestu nastanka očistiti do te stopnje, ki je predpisana kot maksimalna dovoljena stopnja, ki jo je dovoljeno spuščati v javno kanalizacijo in voditi na čistilno napravo.
(7) Za predvideno kanalizacijsko omrežje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljalca.
14. člen
(električno omrežje)
(1) Preko območja OLN potekata nadzemna SN voda RTP Nazarje – RP Ljubno (povezovalni) in RTP Nazarje – RP Ljubno (napajalni), katera je treba zaradi predvidene gradnje objektov preurediti (skablirati) od tč. A št. 129 do tč. B št. 134. Obstoječa stojna mesta se namestita s predalčnim stebrom.
(2) Energija za napajanje predvidenega območja (d – obrtno stanovanjski objekti, c1 – obrtno proizvodna dejavnost, predelava lesa) je v obstoječi transformatorski postaji IPC – Ljubno 1 x 630 kV zgrajeni ob dovozni cesti za KLS – Ljubno. Za območja (a1, a2, b, c in čistilno napravo je energija na voljo na SN napajalnem vodu RTP Nazarje – RP Ljubno, zato je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo v kabelski izvedbi in betonskem ohišju 1 x 1000 kVA.
(3) Celoten nizkonapetostni razvod bo izveden v območju 3 m širokega komunalnega koridorja, ki je predviden ob napajalnih cestah. Ustrezni zemeljski kabli bodo uvlečeni v kabelsko kanalizacijo, izvedeno s tipskimi kabelskimi jaški in zaščitnimi cevmi. Na enak način bo izveden tudi razvod javne razsvetljave.
Na predvidene objekte bo napajanje z električno energijo izvedeno s hišnimi priključki.
(4) Vsa dela in prestavitve je potrebno izvesti v soglasju z upravljalcem, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov ter standardov in varnostnih ukrepov. Potrebno je izdelati PGD, PZI projekte ter upoštevati pogoje in soglasja upravljalca.
15. člen
(TK omrežje)
(1) Obstoječe TK omrežje je potrebno na podlagi projektne rešitve ustrezno zaščititi in po potrebi prestaviti. Celoten TK razvod bo izveden v območju 3 m širokega komunalnega koridorja, ki je predviden ob napajalnih cestah. Kabli bodo uvlečeni v kabelsko kanalizacijo.
(2) Ko bodo znane potrebe, je za predvidene objekte potrebno izdelati PGD, PZI projekte TK priključkov.
Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi vseh del za realizacijo TK omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljalca.
16. člen
(CaTV omrežje)
(1) Predviden CaTV razvod bo izveden v območju 3 m širokega komunalnega koridorja, ki je predviden ob napajalnih cestah. Koaksialni kabli bodo pod asfaltnimi površinami zaščiteni z zaščitnimi cevmi.
(2) Razdelilne omarice bodo razporejene tako, da vsaka pokriva območje v obsegu 250 m. Na območju predvidenih objektov bodo položene tudi cevi za naknadno uvlačenje kabelskih povezav.
(3) Ko bodo znane potrebe, je za predvidene objekte potrebno izdelati PGD, PZI projekte CaTV priključkov. Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi vseh del za realizacijo CaTV omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljalca.
17. člen
(plinovodno omrežje, ogrevanje)
(1) Na obravnavanem območju in v njegovi širši okolici ni izgrajenega plinovodnega omrežja. Obstoječi objekti rešujejo problem ogrevanja individualno.
(2) Ogrevanje objektov bo na plin ali na lahko kurilno olje. Ogrevanje bo izvedeno s posameznimi kurilnicami, vsak objekt bo imel svojo kotlovnico. Cisterne morajo biti vkopane.
(3) Kolikor bi se izkazalo, da bi bila oskrba predvidenih objektov možna z navezavo na plinsko omrežje, je za to potrebno izdelati PGD, PZI projekte ter pridobiti pogoje in soglasje upravljalca.
(4) V kolikor se ugotovi ekonomsko ali okoljsko bolj upravičen sistem ogrevanja, se ga upošteva v PGD projektih. Pri tem morajo biti upoštevane vse sestavine prostorske ureditve. Spremembo načina ogrevanja mora potrditi občinska služba za prostor. Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno tudi z alternativnimi viri energije kot so:
– biomasa,
– toplotne črpalke, uporabo podtalnice in zemeljske energije,
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.
Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.
18. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnikih in odvažati na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Ljubno. Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju, je potrebno zbirati ločeno v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske. Nameščeni morajo biti znotraj območja posameznih dejavnosti in ustrezno zavarovani.
(2) Vse ostale odpadke, kot so sekundarne surovine in druge nenevarne odpadke zbira na ustrezen način vsaka dejavnost znotraj svoje gradbene parcele.
(3) Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na način, kot ga določajo veljavni predpisi.
(4) Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03).
VII. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
19. člen
(varovanje objektov in območij naravnih vrednot in kulturne dediščine)
(1) Na obravnavanem območju ni evidentiranih objektov in območij naravnih vrednot.
(2) Obravnavano območje širitve poslovno-proizvodnega območja na polju vzhodno od Ljubnega leži na zavarovanem območju nacionalne prepoznavnosti 09 (OKV- pomembnejše območje varstva kulturne dediščine PoKD) Zgornja Savinjska in Zadrečka dolina.
(3) Potrebno je ustrezno oblikovanje objektov in sočasno krajinska ureditev cone, z namenom sanacije vizualno izpostavljenega območja polja s kvalitetno silhueto naselja Ljubno po končani širitvi (nizki, členjeni gabariti, barvna usklajenost s krajinskimi okoljem, uporaba materialov, skladnih z okoljem, uvedba členitve vegetacije z blažilnim vizualnim in mikroklimatskim delovanjem.
20. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) V skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) je območje razvrščeno v IV. Stopnjo varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne dnevne in nočne ravni hrupa 70 dBA.
(2) Ravni hrupa v zahodnem območju urejanja na stiku z obstoječo obrtno-stanovanjsko pozidavo ne smejo presegati mejnih dnevnih in nočnih ravni hrupa, ki veljajo za III. območje – mešano območje, to je mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in nočne ravni hrupa 50 dBA.
21. člen
(varstvo zraka)
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka, je kot energetski vir predviden plin.
(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
22. člen
(varstvo voda)
(1) Upoštevati je potrebno pogoje upravljalca za odvod fekalnih in meteornih voda.
(2) Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo kanalizacije, ki jo bo možno priključiti na čistilno napravo.
Tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti do take mere, da bodo ustrezale zakonsko predpisanim normativom za izpust v kanalizacijo.
Skladiščenje nevarnih snovi je potrebno urediti v skladu s »Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi« (Uradni list SRS, št. 3/79).
(3) Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko peskolovov v meteorno kanalizacijo preko zadrževalnika in nato v vodotok.
(4) Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane v meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.
(5) Na območju ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je treba izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
23. člen
(odpadki)
Komunalni odpadki se bodo zbirali v zabojnikih in se odvažali na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini.
24. člen
(varstvo tal)
(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic.
Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih visokih do 1,20m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.
(2) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.
25. člen
(zaščita pred požarom in drugimi nesrečami)
(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventne vozila po obstoječem omrežju cest. Izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja ter vodnih zadrževalnikov zagotavlja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.
(2) LN IPC Loke upošteva določila 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št. 71/1993 in 87/2001).
(3 Zagotovljeni so pogoji za varen umik ljudi in premoženja na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Odmiki med posameznimi objekti presegajo 10 m in preprečujejo širjenje požara.
(4) Dostopi in dovozi omogočajo dovoz interventnih vozil. Izpolnjeni so pogoji za varen umik.
Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.
(5) Oskrba z vodo za gašenje se bo zagotovila z izvedbo rezervoarjev za požarno vodo. Ustrezno dimenzioniranje rezervoarjev za požarno vodo se bo izvedlo na podlagi požarnih elaboratov, ko bodo znane natančne potrebe za požarno vodo. Vodovodno omrežje za potrebe gašenja v primeru požara je predvideno v območju komunalnega koridorja. Na njem so predvideni nadzemni hidranti na maksimalni oddaljenosti 80 m, tako da bo omogočeno gašenje objektov iz dveh hidrantov. Interno hidrantno omrežje se bo detajlno predvidelo v projektih zunanje ureditve.
(6) Kolikor se zagotovi zadostne količine vode in pritisk v obstoječem javnem omrežju, se hidranti namestijo na predviden vodovod za pitno vodo. Izvedba dodatnega cevovoda za potrebe požarne vode in rezervoarjev za požarno vodo v tem primeru odpade.
(7) Kolikor se v fazi izdelave nadaljnje projektne dokumentacije z izračunom dokaže (požarni elaborat), da se potrebe po požarni vodi lahko zagotovijo iz reke Savinje, sistema za zagotovitev požarne vode ni potrebno izvesti.
VIII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
26. člen
Zemljišča, ki ne bodo urejena v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
IX. ETAPNOST IZVAJANJA
27. člen
(1) Ureditve, zasnovane v predmetnem OLN, se lahko izvajajo v več etapah. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati.
(2) I. faza vključuje izgradnjo napajalne ceste »a« in križišča z levim zavijalnim pasom in vse pripadajoče primarne vode gospodarske javne infrastrukture,
(3) II. faza vključuje komunalno opremo območja: izgradnjo napajalnih cest, vodnogospodarske ureditve, kanalizacijsko, elektro, telekomunikacijsko in kabelsko omrežje ter vodovoda za pitno in vodovoda za požarno vodo z rezervoarji za požarno vodo. Posamezna javna infrastruktura se lahko izvaja ločeno,
(4) III. faza obsega izgradnjo objektov z zunanjo ureditvijo, znotraj posameznih območjih,
(5) Posamezne faze se morajo izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve in tako, da ne bodo poslabšale ekološkega stanja. Komunalna, energetska in prometna ureditev, ki lahko neposredno vpliva na varovanje okolja, mora biti dokončno urejena s posamezno fazo gradnje.
X. TOLERANCE
28. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji LN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem LN, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Dopustne so tolerance:
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta lokacijskega načrta.
(3) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
29. člen
(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– zagotoviti dostope do kmetijskih zemljišč,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– po končani gradnji zagotoviti izvedbo ustreznih agrarnih operacij na prizadetem območju in ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti na kmetijska zemljišča v času gradnje in po njej,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OLN za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XII. ZAČASNI UKREPI
30. člen
(1) Na podlagi določil 81. člena Zakona o urejanju prostora se sprejmejo začasni ukrepi za zavarovanje prostora celotnega območja OLN zaradi načrtovanja prostorskih ureditev do realizacije gradnje po LN za celotni prostor, vendar ne več kot štiri leta. Za to območje Občina Ljubno skladno z 85. členom ZUreP-1 uveljavlja predkupno pravico.
(2) Na vseh objektih, ki so predvideni za rušenje se lahko opravi nujna vzdrževalna dela za lastne potrebe, tako da se njihova vrednost ne poveča.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OLN
31. člen
Po realizaciji s tem OLN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku.
XIV. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO
32. člen
Za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.
XV. KONČNE DOLOČBE
33. člen
(nadzor)
Lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Ljubno ter pri Upravni enoti Mozirje.
34. člen
(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad (Uradni list RS, št. 66/93) v območju OLN IPC Loke.
35. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
36. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 002-24/05-04
Ljubno, dne 15. decembra 2005
Županja
Občine Ljubno
Anka Rakun l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti