Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
PRILOGA 1
Seznam dogodkov, o katerih je treba poročati, in se
nanašajo na operacije, vzdrževanje, popravilo
in izdelavo zrakoplovov(*1)
Opomba 1: Čeprav je v tej prilogi navedena večina dogodkov, o katerih je
treba poročati, v njej ni mogoče v celoti zajeti vseh. Poročati je treba
tudi o vseh drugih dogodkih, za katere vpleteni menijo, da izpolnjujejo
merila.
Opomba 2: Ta priloga ne vključuje nesreč. Poleg drugih zahtev glede
obveščanja o nesrečah bi bilo treba nesreče prav tako shraniti v podatkovno
zbirko iz drugega odstavka člena te uredbe.
Opomba 3: Ta priloga vsebuje primere zahtev za poročanje glede operacij,
vzdrževanja, popravila in izdelave zrakoplovov.
Opomba 4: Dogodki, o katerih je treba poročati, so tisti, pri katerih je
bila ali bi lahko bila ogrožena varnost operacije ali ki bi lahko privedli
do nevarne situacije. Če po mnenju poročevalca dogodek ni ogrozil varnosti
operacije, vendar bi, če bi se ponovil v drugačnih, toda verjetnih
okoliščinah, povzročil nevarnost, bi bilo treba o njem predložiti poročilo.
Poročanje o dogodku lahko velja za potrebno pri eni kategoriji izdelkov,
delov ali naprav, medtem ko za drugo kategorijo morda ne velja, pri čemer se
lahko zaradi odsotnosti ali obstoja enega samega dejavnika, človeškega ali
tehničnega, dogodek sprevrže v nesrečo ali resni incident.
Opomba 5: Pri posebnih operativnih odobritvah, npr. RVSM, ETOPS, RNAV
ali programu projektiranja ali vzdrževanja so lahko posebne zahteve za
poročanje o okvarah ali napakah v delovanju povezane z zadevno odobritvijo
ali programom.
VSEBINA
LETALSKE OPERACIJE
ZRAKOPLOVI – TEHNIČNI VIDIK
VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO ZRAKOPLOVA
NAVIGACIJSKE SLUŽBE ZRAČNEGA PROMETA, OBJEKTI IN NAPRAVE TER ZEMELJSKE
SLUŽBE
A) LETALSKE OPERACIJE
(I) Delovanje zrakoplova
(a) Izogibanje:
– nevarnost trčenja z drugim zrakoplovom, tlemi ali drugim predmetom ali
nevarna situacija, v kateri bi bil primeren postopek izogibanja;
– izogibanje, potrebno za preprečitev trčenja z drugim zrakoplovom,
tlemi ali drugim predmetom;
– izogibanje, potrebno za preprečitev drugih nevarnih situacij.
(b) Incidenti pri vzletanju ali pristajanju, vključno z varnostnimi
pristanki ali pristanki v sili. Incidenti, kot so pristanek pred pragom
vzletno-pristajalne steze, pristanek, pri katerem se zrakoplov ne more
ustaviti do konca vzletno-pristajalne steze, ali pristanek, pri katerem
zrakoplov zapelje bočno z vzletno-pristajalne steze. Vzleti, prekinjeni
vzleti, pristanki ali poskusi pristanka na zaprti, zasedeni ali napačni
vzletno-pristajalni stezi. Nedovoljeni vstopi (v nadaljnjem besedilu: vdor)
na vzletno-pristajalno stezo.
(c) Nezmožnost za doseganje predvidene zmogljivosti med vzletom ali
začetnim vzpenjanjem.
(d) Kritično nizka količina goriva ali nezmožnost za prečrpavanje goriva
ali porabo skupne količine goriva, ki se lahko porabi.
(e) Izguba nadzora (tudi delna ali začasna) ne glede na vzrok.
(f) Dogodki pri vzletu do dosega ali po dosegu hitrosti V1 kot posledica
ali vzrok nevarne ali potencialno nevarne situacije (npr. prekinjen vzlet,
dotik repa s tlemi, izguba moči motorja ipd.).
(g) Nadaljevanje leta po neuspelem priletu, ki ima za posledico nevarno
ali potencialno nevarno situacijo.
(h) Nenamerno znatno odstopanje od hitrosti letenja, predvidene sledi
leta ali višine (za več kakor 300 čevljev) ne glede na vzrok.
(i) Spuščanje pod absolutno/relativno višino odločitve ali najmanjšo
absolutno/relativno višino spusta brez potrebnega vizualnega stika.
(j) Izguba zaznavanja položaja glede na dejanski položaj ali položaj
drugega zrakoplova.
(k) Prekinitev komunikacije med letalsko posadko (CRM) ali med letalsko
posadko in drugimi osebami (kabinska posadka, kontrola zračnega prometa,
letalski inženirji).
(l) Trd pristanek – pristanek, za katerega velja, da zahteva pregled
podvozja (ang.: heavy landing check).
(m) Preseganje omejitev glede neuravnoteženosti goriva.
(n) Nepravilna nastavitev kode SSR ali pomožne skale na višinomeru.
(o) Nepravilno programiranje ali napačni vnosi pri opremi, ki se
uporablja za navigacijo ali izračun zmogljivosti, ali uporaba napačnih
podatkov.
(p) Napačen sprejem ali razlaga radio-telefonskih sporočil.
(q) Napake ali okvare na sistemu za gorivo, ki so vplivale na oskrbo z
gorivom in/ali njegovo distribucijo.
(r) Zrakoplov nenamerno zapusti asfaltno ali betonsko površino.
(s) Trčenje med zrakoplovom in katerim koli drugim zrakoplovom, vozilom
ali drugim predmetom na zemlji.
(t) Nenamerno in/ali nepravilno delovanje katerih koli krmilnih naprav.
(u) Nezmožnost za doseganje predvidene konfiguracije zrakoplova v
katerikoli fazi leta (npr. podvozje in vratca podvozja, zakrilca, višinsko
krmilo, predkrilca ipd.).
(v) Nevarna ali potencialno nevarna situacija, ki je posledica namerne
simulacije razmer zaradi usposabljanja, preverjanja sistema ali preskušanja.
(w) Nenormalne vibracije.
(x) Sprožitev katerega koli primarnega sistema opozarjanja, povezanega z
manevriranjem zrakoplova, npr. opozorilo glede konfiguracije, opozorilo o
porušitvi vzgona (ang.: stick shaker oziroma slo.: tresenje palice),
opozorilo o prekoračitvi hitrosti ipd., razen če:
1. je posadka z gotovostjo ugotovila, da je šlo za lažno opozorilo, in
pod pogojem, da lažno opozorilo ni imelo za posledico težavo ali nevarnost
zaradi odziva posadke na opozorilo; ali
2. je do sprožitve prišlo zaradi usposabljanja ali preskušanja.
(y) »Opozorilo« sistemov opozarjanja na bližino zemlje (GPWS/TAWS),
kadar:
1. se zrakoplov približa zemlji bolj, kakor je bilo načrtovano ali
predvideno, ali
2. se je opozorilo pojavilo v instrumentalnih meteoroloških pogojih
letenja ali ponoči in je ugotovljeno, da se je sprožilo zaradi povečane
hitrost spuščanja (način 1), ali
3. je opozorilo posledica tega, da podvozje ali zakrilca niso bila
spuščena na ustrezni točki prileta (način 4), ali
4. je težava ali nevarnost posledica ali bi lahko bila posledica odziva
posadke na »opozorilo«, npr. zmanjšano razdvajanje od drugih zrakoplovov.
Sem lahko spadajo opozorila katerega koli načina ali vrste, tj. prava,
moteča ali lažna.
(z) »Alarm« sistemov GPWS/TAWS, kadar je težava ali nevarnost posledica
ali bi lahko bila posledica odziva posadke na ta »alarm«.
(aa) Navodila sistema ACAS (RA).
(bb) Piš reaktivnega motorja ali propelerja, ki ima za posledico znatno
škodo ali težko poškodbo.
(II) Stanje v sili
(a) Požar, eksplozija, dim ali strupeni ali zdravju škodljivi hlapi,
tudi če so bili požari pogašeni.
(b) Uporaba kateregakoli nestandardnega postopka, ki ga uporabi letalska
ali kabinska posadka zaradi obvladovanja stanja v sili, kadar:
1. postopek sicer obstaja, vendar se ne uporablja;
2. postopek ne obstaja;
3. postopek sicer obstaja, vendar je nepopoln ali neustrezen;
4. je postopek nepravilen;
5. se uporablja nepravilen postopek.
(c) Neprimernost katerega koli postopka, predvidenega za uporabo v sili,
tudi kadar se uporablja zaradi vzdrževanja, usposabljanja ali preskušanja.
(d) Dogodek, ki privede do evakuacije v sili.
(e) Znižanje kabinskega tlaka.
(f) Uporaba vse opreme za uporabo v sili ali predpisanih postopkov v
sili zaradi obvladovanja situacije.
(g) Dogodek, ki privede do razglasitve stanja v sili (ang.: »Mayday« ali
»panne«).
(h) Nezadovoljivo delovanje katerega koli sistema ali opreme za uporabo
v sili, vključno z vsemi izhodnimi vrati in razsvetljavo, tudi kadar se
uporablja za namene vzdrževanja, usposabljanja ali preizkušanja.
(i) Dogodki, v katerih mora katerikoli član posadke uporabiti kisik za
izredne razmere.
(III) Nezmožnost posadke
(a) Nezmožnost katerega koli člana letalske posadke, tudi nezmožnost, ki
nastane pred odhodom, če se domneva, da bi lahko privedla do nezmožnosti po
vzletu.
(b) Nezmožnost katerega koli člana kabinske posadke, ki ima za posledico
njegovo nesposobnost za opravljanje bistvenih nalog v primeru sile.
(IV) Poškodbe
Dogodki, ki so ali bi lahko privedli do znatne poškodbe potnikov ali
posadke, vendar se ne štejejo za nesrečo, o kateri je treba poročati.
(V) Meteorologija
(a) Udar strele, ki je povzročil škodo na zrakoplovu ali izgubo ali
okvaro katerekoli bistvene funkcije.
(b) Toča, ki je povzročila škodo na zrakoplovu ali izgubo ali okvaro
katerekoli bistvene funkcije.
(c) Letenje skozi močno turbulenco, ki ima za posledico poškodbo oseb v
zrakoplovu ali pri katerem velja, da je po njem treba opraviti pregled
zrakoplova.
(d) Zrakoplov naleti na strižni veter.
(e) Zaledenitev, ki je povzročila težave upravljanja zrakoplova, škodo
na njem ali izgubo ali okvaro katere koli bistvene funkcije.
(VI) Varovanje
(a) Nezakonito vmešavanje v zrakoplov, tudi grožnja z bombnim napadom
ali ugrabitvijo.
(b) Težave pri nadzorovanju vinjenih, nasilnih ali nediscipliniranih
potnikov.
(c) Odkritje slepega potnika.
(VII) Drugi dogodki
(a) Večkrat pojavljajoči se dogodki določene vrste, ki sami zase sicer
ne bi veljali za dogodke, »o katerih je treba poročati«, vendar zaradi
pogostosti pojavljanja predstavljajo potencialno nevarnost.
(b) Trčenje s pticami, ki je povzročilo škodo na zrakoplovu ali izgubo
ali okvaro katerekoli bistvene funkcije.
(c) Zrakoplov naleti na vrtinčno sled.
(d) Vsi drugi dogodki katere koli vrste, za katere velja, da so ogrozili
ali bi lahko ogrozili zrakoplov ali osebe na krovu zrakoplova ali na zemlji.
B) ZRAKOPLOVI – TEHNIČNI VIDIK
(I) Konstrukcija
O vseh napakah na konstrukciji zrakoplova ni treba poročati. Za
odločitev o tem, ali je napaka dovolj resna, da je treba o njej poročati, je
potrebna tehnična presoja. Pri tem se lahko upoštevajo naslednji primeri:
(a) poškodba glavnega konstrukcijskega elementa (PSE), ki se ne uvršča
med odporne proti poškodbam (element z omejeno dobo trajanja uporabe).
Glavni konstrukcijski elementi so elementi, ki bistveno prispevajo k
prenašanju obremenitev med letom, na zemlji in zaradi vzdrževanja tlaka v
kabini in katerih okvara bi bila katastrofalna okvara zrakoplova;
(b) okvara ali poškodba, ki presega dopustne poškodbe na glavnem
konstrukcijskem elementu, ki se uvršča med odporne proti poškodbam;
(c) poškodba ali okvara, ki presega dopustne tolerance konstrukcijskega
elementa, katerega okvara bi lahko toliko zmanjšala konstrukcijsko togost do
te mere, da ne bi bilo več mogoče upoštevati predpisanih omejitev glede
drhtenja (ang.: flutter), divergence ali obratnih odklonov krmil;
(d) poškodba ali okvara na konstrukcijskem elementu, ki bi lahko imela
za posledico sprostitev delov, ki lahko poškodujejo osebe v zrakoplovu;
(e) poškodba ali okvara na konstrukcijskem elementu, ki bi lahko
ogrozila pravilno delovanje sistemov (glej (II) spodaj);
(f) izguba katerega koli dela konstrukcije zrakoplova med letom.
(II) Sistemi
Predlagana so naslednja splošna merila, ki se uporabljajo za vse
sisteme:
(a) odpoved, znatna napaka v delovanju ali okvara kateregakoli sistema,
podsistema ali sklopa naprav, kadar ni mogoče zadovoljivo izpeljati
standardnih operativnih postopkov, urjenj ipd.
(b) Nezmožnost posadke, da bi obvladovala sistem, na primer:
1. dejanja, ki niso posledica ukaza letalske posadke zrakoplova,
2. napačen in/ali nepopoln odziv, vključno z omejeno gibljivostjo ali
togostjo,
3. čezmeren odklon (ang.: runaway),
4. mehanska prekinitev ali okvara.
(c) Okvara ali nepravilno delovanje ene ali več izključnih funkcij
sistema (en sistem bi lahko integriral več funkcij).
(d) Medsebojno motenje znotraj enega sistema ali med več sistemi.
(e) Okvara ali nepravilno delovanje zaščitne naprave ali sistema za
uporabo v sili, povezanega s sistemom.
(f) Izguba podvojenosti sistema.
(g) Kateri koli dogodek, ki izhaja iz nepredvidenega obnašanja sistema.
(h) Za tipe zrakoplovov z enim samim glavnim sistemom, s podsistemi in
sklopi naprav: izguba, znatna napaka v delovanju ali okvara kateregakoli
glavnega sistema, podsistema ali sklopa naprav.
(i) Za tipe zrakoplovov z več neodvisnimi glavnimi sistemi, podsistemi
in sklopi naprav: izguba, znatna napaka v delovanju ali okvara več kakor
enega glavnega sistema, podsistema ali sklopa naprav.
(j) Sprožitev kateregakoli primarnega sistema opozarjanja, povezanega s
sistemi ali opremo zrakoplova, razen če je posadka z gotovostjo ugotovila,
da je šlo za lažno opozorilo, in pod pogojem, da lažno opozorilo ni imelo za
posledico težavo ali nevarnost zaradi odziva posadke na opozorilo.
(k) Uhajanje hidravličnih tekočin, goriva, olja ali drugih tekočin, ki
je imelo za posledico nevarnost požara ali možno nevarno onesnaženje
konstrukcije, sistemov ali opreme zrakoplova ali nevarnost za osebe v
zrakoplovu.
(l) Nepravilno delovanje ali okvara kateregakoli indikacijskega sistema,
kadar ima lahko to za posledico zavajajoče opozarjanje posadke.
(m) Odpoved, nepravilno delovanje ali okvara, če se pojavi v kritični
fazi leta in vpliva na delovanje sistema.
(n) Znaten upad dejanske zmogljivosti v primerjavi s potrjeno
zmogljivostjo, kar je povzročilo nevarno situacijo (ob upoštevanju točnosti
metode za izračun zmogljivosti), vključno z zaviralnim učinkom, porabo
goriva ipd.
(o) Asimetrija krmilnih površin: npr. zakrilca, predkrilca, spojlerji
ipd.
Dodatek k tej prilogi vsebuje seznam primerov dogodkov, o katerih je
treba poročati in ki izhajajo iz uporabe teh splošnih meril pri določenih
sistemih.
(III) Pogonski sistemi (tudi motorji, propelerji in rotorski sistemi) in
pomožne energetske enote (APU)
(a) Samodejna ustavitev, namerno ugašanje ali nepravilno delovanje
motorja.
(b) Čezmerna hitrost ali nezmožnost za uravnavanje števila vrtljajev
katerekoli komponente, ki rotira z veliko hitrostjo (na primer: APU, zračni
zaganjalnik motorja, klimatizacijska oprema, turbinski motor, propeler ali
rotor).
(c) Okvara ali nepravilno delovanje kateregakoli dela motorja ali
pogonskega sistema, ki ima za posledico eno ali več naslednjih stanj:
1. odstopanje komponent/delcev;
2. nenadzorovan notranji ali zunanji požar ali izbruh vročega plina;
3. potisk v drugo smer od tiste, ki jo je izbral pilot;
4. odpoved delovanja ali samodejno delovanje sistema za vzvratni potisk;
5. nezmožnost za uravnavanje moči, potiska ali števila vrtljajev;
6. okvara nosilca motorja;
7. delna ali popolna izguba glavnega dela pogonskega sistema;
8. vidno sproščanje gostega dima ali koncentracij strupenih snovi, kar
zadostuje za onesposobitev posadke ali potnikov;
9. nezmožnost za zaustavitev motorja z uporabo običajnih postopkov;
10. nezmožnost za ponovni zagon uporabnega motorja.
(d) Izguba, sprememba ali nihanje potiska/moči, ki ni posledica ukaza
letalske posadke in ki se uvršča kot izguba nadzora nad potiskom ali močjo
(LOTC):
1. pri enomotornem zrakoplovu ali
2. kadar velja, da je pri zadevnem zrakoplovu prevelika, ali
3. kadar bi to lahko vplivalo na več kakor en motor pri večmotornem
zrakoplovu, zlasti pri dvomotornih zrakoplovih, ali
4. pri večmotornem zrakoplovu, ki uporablja isti ali podoben tip motorja
med delovanjem, pri katerem bi dogodek veljal za nevarnega ali kritičnega.
(e) Vsaka okvara na delu z omejeno dobo trajanja uporabe, ki ima za
posledico odstranitev dela pred koncem njegove dobe trajanja uporabe.
(f) Okvare skupnega izvora, ki bi lahko povzročile tako visok odstotek
ustavitev motorja med letom, da obstaja možnost ustavitve več kakor enega
motorja med istim letom.
(g) Odpoved delovanja ali nekontrolirano delovanje naprave za omejitev
delovanja motorja ali za njegov nadzor.
(h) Preseganje parametrov motorja.
(i) Stik s tujimi predmeti in delci (FOD), ki ima za posledico nastanek
škode.
Propelerji in prenosi
(j) Okvara ali nepravilno delovanje kateregakoli dela propelerja ali
pogonskega sistema, ki ima za posledico eno ali več naslednjih stanj:
1. prekoračitev števila vrtljajev propelerja,
2. pojav čezmernega aerodinamičnega upora,
3. potisk v nasprotno smer od tiste, ki jo je izbral pilot,
4. ločitev propelerja ali večjega dela propelerja,
5. napaka, katere posledica je prevelika neuravnoteženost propelerja,
6. nenamerna sprememba koraka propelerja v položaj, ki je manjši od
določenega minimalnega koraka med letom,
7. nezmožnost za nastavitev propelerja na nož,
8. nezmožnost za spremembo koraka propelerja,
9. sprememba koraka propelerja, ki ni posledica ukaza letalske posadke,
10. nihanje vrtilnega momenta ali hitrosti, ki ga ni mogoče
kontrolirati,
11. ločitev nizkoenergetskih delov.
Rotorji in prenosi
(k) Poškodba ali okvara reduktorja/pesta glavnega rotorja, ki bi lahko
imela za posledico ločitev rotorskega sklopa med letom in/ali nepravilno
delovanje naprave za krmiljenje rotorja.
(l) Poškodba repnega rotorja, prenosa in enakovrednih sistemov.
Pomožne energetske enote (APU)
(m) Ustavitev ali odpoved, kadar mora biti APU na voljo na podlagi
operativnih zahtev, npr. ETOPS, MEL.
(n) Nezmožnost za ustavitve APU.
(o) Prekoračitev hitrosti.
(p) Nezmožnost za zagona APU, kadar je to potrebno iz operativnih
razlogov.
(IV) Človeški dejavniki
Vsak incident, pri katerem bi lahko katera koli značilnost ali
neprimernost zasnove zrakoplova privedla do napake pri uporabi, ki bi lahko
imela nevaren ali katastrofalen učinek.
(V) Drugi dogodki
(a) Vsak incident, pri katerem bi lahko katera koli značilnost ali
neprimernost zasnove zrakoplova privedla do napake pri uporabi, ki bi lahko
imela nevaren ali katastrofalen učinek.
(b) Dogodek, ki običajno ne velja za dogodek, o katerem je treba
poročati (npr. notranja oprema in oprema kabine, vodni sistemi), vendar so
njegove okoliščine privedle do ogrožanja zrakoplova ali oseb v njem.
(c) Požar, eksplozija, dim ali strupeni in zdravju škodljivi hlapi.
(d) Vsak drug dogodek, ki bi lahko ogrozil zrakoplov ali vplival na
varnost oseb v zrakoplovu ali oseb ali premoženja v bližini zrakoplova ali
na zemlji.
(e) Odpoved ali okvara sistema za obveščanje potnikov, tako da obvestil
potnikom ni mogoče oddajati ali slišati.
(f) Nezmožnost za nastavitev pilotovega sedeža med letom.
C) VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO ZRAKOPLOVA
(I) Nepravilna montaža delov ali komponent zrakoplova, odkrita med
pregledom ali preskušanjem, ki se nista izvajala posebej v ta namen.
(II) Uhajanje vročega izpustnega (ang.: bleed air) zraka, ki povzroči
poškodbo konstrukcije.
(III) Vsaka okvara na delu z omejeno dobo trajanja uporabe, katere
posledica je odstranitev dela pred koncem te dobe.
(IV) Vsaka poškodba ali poslabšanje (npr. lomi, razpoke, korozija,
razslojitev, odlepitev ipd.) ne glede na vzrok (npr. drhtenje, izguba
togosti ali napaka na konstrukciji), in sicer:
(a) primarne konstrukcije ali glavnega konstrukcijskega elementa (na
podlagi opredelitve v proizvajalčevem priročniku za vzdrževanje), kadar
takšna poškodba ali poslabšanje presega dovoljene meje, določene v
priročniku za vzdrževanje, in zahteva popravilo ali popolno ali delno
zamenjavo,
(b) sekundarne konstrukcije, kar je posledica ali bi lahko bila
posledica ogrožanje zrakoplova,
(c) motorja, propelerja ali rotorskega sistema pri zrakoplovih z
rotorjem.
(V) Kakršnakoli napaka, nepravilno delovanje ali okvara kateregakoli
sistema ali opreme ali njuna poškodba ali poslabšanje, ki se odkrije na
podlagi izpolnjevanja navodila glede plovnosti ali drugega obveznega
navodila, ki ga izda regulativni organ, kadar:
(a) organizacija, ki poroča in izvaja skladnost z navodili, ta dogodek
odkrije prvič,
(b) pri kateremkoli poznejšem izvajanju navodil dogodek presega
dovoljene meje, navedene v navodilu, in/ali kadar objavljeni postopki za
popravilo/odpravo niso na voljo.
(VI) Nezadovoljivo delovanje kateregakoli sistema ali opreme za uporabo
v sili, vključno z vsemi izhodnimi vrati in razsvetljavo, tudi kadar se
uporablja zaradi vzdrževanja ali preizkušanja.
(VII) Neskladnost ali znatne napake pri izvajanju skladnosti z
zahtevanimi postopki za vzdrževanje.
(VIII) Izdelki, deli, naprave in materiali neznanega ali sumljivega
izvora.
(IX) Zavajajoči, napačni ali nezadostni podatki o vzdrževanju ali
postopki, ki bi lahko privedli do napak pri vzdrževanju.
(X) Kakršnakoli napaka, nepravilno delovanje ali okvara opreme na
zemlji, ki se uporablja za preskušanje ali preverjanje sistemov in opreme
zrakoplova, če zahtevani postopki rutinskega pregleda in preskušanja niso
privedli do jasne identifikacije problema in ima to za posledico nevarno
situacijo.
D) NAVIGACIJSKE SLUŽBE ZRAČNEGA PROMETA, OBJEKTI IN NAPRAVE TER
ZEMELJSKE SLUŽBE
(I) Navigacijske službe zračnega prometa (ANS)
Glej Prilogo 2, seznam dogodkov o katerih je treba poročati in se
nanašajo na navigacijske službe zračnega prometa.
(II) Letališče in letališke naprave in objekti
(a) Razlitje znatnih količin goriva med polnjenjem zrakoplov z gorivom.
(b) Polnjenje nepravilnih količin goriva, ki bi lahko znatno vplivale na
avtonomijo, zmogljivost, uravnoteženost ali trdnost konstrukcije zrakoplova.
(III) Sprejem in odprema potnikov, prtljage in tovora
(a) Znatno onesnaženje konstrukcije, sistemov in opreme zrakoplova, kot
posledica prevoza prtljage ali tovora.
(b) Nepravilno vkrcanje potnikov, natovarjanje prtljage ali tovora, ki
bi lahko znatno vplivalo na maso in/ali uravnoteženost zrakoplova.
(c) Nepravilno shranjevanje prtljage ali tovora (tudi ročne prtljage),
ki bi lahko kakorkoli ogrozilo zrakoplov, njegovo opremo ali osebe v njem
ali oviralo evakuacijo v sili.
(d) Nepravilna razporeditev tovornih zabojnikov ali večjih kosov tovora.
(e) Prevoz ali poskus prevoza nevarnega blaga v nasprotju z veljavnimi
predpisi, tudi napačno označevanje in pakiranje nevarnega blaga.
(IV) Zemeljska oskrba zrakoplova in servisiranje
(a) Napaka, nepravilno delovanje ali okvara opreme na zemlji, ki se
uporablja za preskušanje ali preverjanje sistemov in opreme zrakoplova, če
zahtevani postopki rutinskega pregleda in preskušanja niso privedli do jasne
identifikacije problema in ima to za posledico nevarno situacijo.
(b) Neskladnost ali znatne napake pri izvajanju skladnosti z zahtevanimi
postopki servisiranja.
(c) Polnjenje z onesnaženim ali napačnim tipom goriva ali drugih
bistvenih tekočin (tudi kisika in pitne vode).
(*1) Za namen preprečevanja morebitnih napak pri poročanju, so navedene
uradne kratice oziroma okrajšave Mednarodne organizacije civilnega letalstva
in ustaljeni letalski izrazi v angleškem jeziku.
Dodatek k PRILOGI 1
V naslednjih pododstavkih so navedeni primeri dogodkov, o katerih je
treba poročati in ki izhajajo iz uporabe splošnih meril pri določenih
sistemih, naštetih v odstavku B(II) Priloge 1.
1. Klimatizacija/ventilacija
(a) popolna odpoved hladilnega sistema letalske elektronike,
(b) znižanje kabinskega tlaka.
2. Sistem avtomatskega krmiljenja zrakoplova
(a) sistem avtomatskega krmiljenja zrakoplova po vklopu ne preide v
želeni način delovanja,
(b) znatne težave posadke pri obvladovanju zrakoplova, povezane z
delovanjem sistema za avtomatsko krmiljenje zrakoplova, o katerih letalska
posadka poroča,
(c) odpoved katerekoli odklopne naprave sistema za avtomatsko krmiljenje
zrakoplova,
(d) sprememba načina delovanja sistema avtomatskega krmiljenja
zrakoplova, ki ni posledica ukaza letalske posadke.
3. Komunikacije
(a) odpoved ali okvara sistema za obveščanje potnikov, tako da obvestil
potnikom ni mogoče oddajati ali slišati,
(b) popolna izguba komunikacije med letom.
4. Električni sistem
(a) izguba enega sistema za distribucijo izmeničnega ali enosmernega
električnega toka (AC/DC),
(b) popolna izguba ali izguba več kakor enega električnega generatorja,
(c) odpoved rezervnega (zasilnega) električnega generatorja.
5. Pilotska kabina/potniška kabina/tovorni prostor
(a) nezmožnost za nastavitev pilotovega sedeža med letom,
(b) odpoved kateregakoli sistema ali opreme za uporabo v sili, vključno
s signalnim sistemom za evakuacijo v sili, vsemi izhodnimi vrati, zasilno
razsvetljavo ipd.,
(c) odpoved delovanja zadrževalne naprave pri sistemu nakladanja tovora.
6. Sistem zaščite pred požarom
(a) požarni alarmi, razen tistih, ki so takoj potrjeni kot lažni,
(b) neodkrita odpoved ali okvara sistema odkrivanja požara/dima oziroma
zaščite pred njim, ki bi lahko privedla do izgube ali omejenega delovanja
sistema odkrivanja požara oziroma zaščite pred njim,
(c) odsotnost opozarjanja pri resničnem požaru ali dimu.
7. Krmilne površine (ang.: flight controls)
(a) asimetrija zakrilc, predkrilc, spojlerjev ipd.
(b) omejena gibljivost, togost ali slabo ali zapoznelo odzivanje pri
delovanju primarnih sistemov krmiljenja leta ali pripadajočih sistemov
pomožnih krmil in varovalnih sistemov,
(c) čezmeren odklon krmilnih površin (ang.: flight control surface
runaway),
(d) vibracije krmilnih površin, ki jih zazna posadka,
(e) mehanski odklop ali odpoved delovanja krmilnih površin,
(f) znatno oviranje normalnega krmiljenja zrakoplova ali poslabšanje
letalnih lastnosti.
8. Sistem za gorivo
(a) nepravilno delovanje prikazovalnika količine goriva, ki ima za
posledico popolno porabo goriva ali lažno prikazovanje količine goriva na
krovu,
(b) uhajanje goriva, ki je povzročilo večjo izgubo goriva, nevarnost
požara ali znatno onesnaženje,
(c) nepravilno delovanje ali okvara sistema izpuščanja goriva v zraku,
ki je imelo za posledico nenamerno izgubo znatne količine goriva, nevarnost
požara, nevarno onesnaženje opreme zrakoplova ali nezmožnost za izpuščanje
goriva v zraku,
(d) napake ali okvare na sistemu za gorivo, ki so znatno vplivale na
oskrbo z gorivom in/ali njegovo porazdelitev,
(e) nezmožnost za prečrpavanje ali porabo skupne količine goriva, ki se
lahko porabi.
9. Hidravlika
(a) odpoved enega hidravličnega sistema (samo ETOPS),
(b) odpoved delovanja izolacijskega sistema,
(c) odpoved več kakor enega hidravličnega sistema,
(d) odpoved rezervnega hidravličnega sistema,
(e) nenamerna sprožitev rezervnega generatorja (ang.: Ram Air Turbine).
10. Sistem za odkrivanje/preprečevanje zaledenitve
(a) neodkrita odpoved ali zmanjšana zmogljivost
protizaledenitvenega/razledenitvenega sistema,
(b) odpoved več kakor enega sistema gretja s sondo,
(c) nezmožnost za doseganje simetrične razledenitve kril,
(d) nenormalno kopičenje ledu, ki znatno vpliva na zmogljivost ali
upravljanje zrakoplova,
(e) močno zmanjšano vidno polje posadke.
11. Indikacijski/opozorilni/zapisovalni sistemi
(a) nepravilno delovanje ali okvara kateregakoli indikacijskega sistema,
kadar obstaja možnost, da bi zaradi zavajajočega prikazovanja posadka na
bistvenem sistemu ukrepala neprimerno,
(b) odpoved rdeče opozorilne funkcije sistema,
(c) pri pilotskih kabinah s katodnimi zasloni (ang.: glass cockpit):
odpoved ali nepravilno delovanje več kakor ene prikazovalne enote ali
računalnika, ki se uporablja za prikazovanje/opozarjanje.
12. Sistem podvozja/zavore/pnevmatike
(a) požar na zavornem sistemu,
(b) znatna izguba zaviralnega učinka,
(c) nesimetrično zaviranje, ki ima za posledico znatno odstopanje od
predvidene poti,
(d) odpoved sistema spuščanja podvozja s prostim padom (tudi med
načrtovanimi preskusi),
(e) nehoteno izvlečenje/uvlečenje pristajalnega podvozja ali vratc
podvozja,
(f) predrtje več pnevmatik.
13. Navigacijski sistemi (tudi sistemi za natančni prilet) in sistemi
podatkov o letu
(a) popolna odpoved ali več okvar navigacijske opreme,
(b) popolna odpoved ali več okvar opreme sistema podatkov o letu (ang.:
air data system),
(c) občutno zavajajoči prikazi,
(d) znatne navigacijske napake zaradi napačnih podatkov ali napake pri
kodiranju v podatkovni zbirki,
(e) nepričakovana odstopanja od prečne ali vertikalne poti, ki jih ne
povzroči pilotovo dejanje,
(f) težave z zemeljskimi navigacijskimi napravami, ki privedejo do
znatnih navigacijskih napak, ki niso povezane s prehodom iz inercijske
navigacije v radijsko navigacijo.
14. Kisik za zrakoplov, v katerem se vzdržuje zračni tlak
(a) odpoved oskrbe s kisikom v pilotski kabini,
(b) odpoved oskrbe s kisikom za pomembno število potnikov (več kakor
10%), tudi kadar je odkrita med vzdrževanjem, usposabljanjem ali
preskušanjem.
15. Sistem za odvod izpustnega zraka
(a) uhajanje vročega izpustnega zraka, ki ima za posledico sprožitev
požarnega alarma ali poškodbo konstrukcije,
(b) odpoved vseh sistemov za odvod izpustnega zraka,
(c) odpoved sistema za odkrivanje uhajanja izpustnega zraka.
PRILOGA 2
Seznam dogodkov, o katerih je treba poročati in se
nanašajo na navigacijske službe zračnega prometa
Opomba 1: Čeprav je v tej prilogi navedena večina dogodkov, o katerih je
treba poročati, v njej ni mogoče v celoti zajeti vseh. Poročati bi bilo
treba tudi o vseh drugih dogodkih, za katere vpleteni menijo, da
izpolnjujejo merila.
Opomba 2: Ta priloga ne vključuje nesreč in resnih incidentov. Poleg
drugih zahtev glede obveščanja o nesrečah bi bilo treba nesreče in resne
incidente prav tako shraniti v podatkovne zbirke iz četrtega odstavka 5.
člena.
Opomba 3: Ta priloga vsebuje dogodke, ki zadevajo navigacijske službe
zračnega prometa (ANS) in dejansko ali potencialno ogrožajo varnost letenja
ali lahko ogrozijo zagotavljanje varnih storitev navigacijskih služb
zračnega prometa.
Opomba 4: Vsebina te priloge ne izključuje poročanja o kakršnih koli
dogodkih, situacijah ali razmerah, ki bi, če bi se ponovili v drugačnih toda
verjetnih okoliščinah ali če bi se dopustilo, da se nadaljujejo v
nepopravljeni obliki, lahko ogrozili varnost zrakoplova.
(I) Skorajšnje trčenje (tudi posebna stanja, pri katerih se oceni, da je
oddaljenost zrakoplova od drugega zrakoplova/zemlje/vozila/osebe ali
predmeta premajhna):
(a) izguba minimalnega razdvajanja,
(b) neustrezno razdvajanje,
(c) komaj preprečen kontroliran let v teren (CFIT),
(d) vdor na vzletno-pristajalno stezo, zaradi katerega je bil potreben
postopek izogibanja.
(II) Možnost trčenja ali skorajšnjega trčenja (tudi posebna stanja, ki
utegnejo preiti v nesrečo ali skorajšnje trčenje, če je v bližini drug
zrakoplov):
(a) vdor na vzletno-pristajalno stezo, kjer ni potreben manever
izogibanja,
(b) izlet zrakoplova iz vzletno-pristajalne steze,
(c) odstopanje zrakoplova od dovoljenja kontrole zračnega prometa (ATC),
(d) odstopanje zrakoplova od veljavnega predpisa upravljanja zračnega
prometa (ATM):
1. odstopanje zrakoplova od veljavnih objavljenih postopkov ATM,
2. vdor v zračni prostor,
3. odstopanje od veljavnega predpisa ali predpisov glede opreme v
zrakoplovih in operacij zrakoplovov, povezanih z ATM.
(III) Dogodki, specifični za upravljanje zračnega prometa (ATM) (sem
spadajo situacije, v katerih je ogrožena sposobnost za zagotavljanje varnih
služb ATM in tudi situacije, kadar varno obratovanje zrakoplova samo po
naključju ni bilo ogroženo). Sem spadajo naslednji dogodki:
(a) nezmožnost za zagotavljanje služb upravljanja zračnega prometa(ATM):
1. nezmožnost za zagotavljanje služb zračnega prometa,
2. nezmožnost za zagotavljanje službe upravljanja zračnega prostora,
3. nezmožnost za zagotavljanje službe upravljanja pretoka zračnega
prometa,
(b) odpoved komunikacijske funkcije,
(c) odpoved nadzorne funkcije,
(d) odpoved funkcije za obdelavo in pošiljanja podatkov,
(e) odpoved navigacijske funkcije,
(f) varovanje sistema ATM.
Dodatek k PRILOGI 2
V naslednjih pododstavkih so navedeni primeri dogodkov v zvezi z ATM, o
katerih je treba poročati in ki izhajajo iz uporabe splošnih meril iz
odstavka (iii) Priloge II pri operacijah zrakoplova.
1. Zagotavljanje izrazito napačnih, nezadostnih ali zavajajočih
informacij iz kateregakoli vira na zemlji, npr. v okviru kontrole zračnega
prometa (ATC), avtomatske letališke informacijske službe (ATIS),
meteoroloških služb, navigacijskih podatkovnih zbirk, zemljevidov,
diagramov, priročnikov ipd.
2. Posredovanje višine preleta nad oviro, ki je nižja od predpisane.
3. Posredovanje napačnih referenčnih podatkov o tlaku (npr. nastavitev
višinomera).
4. Nepravilen prenos, sprejem ali razlaga pomembnih sporočil, če to
privede do nevarne situacije.
5. Izguba minimalnega razdvajanja.
6. Vdor v zračni prostor.
7. Nezakonito radijsko oddajanje.
8. Odpoved zemeljskih naprav navigacijskih služb zračnega prometa in
satelitskih naprav.
9. Večja okvara kontrole/upravljanja zračnega prometa ali znatno
poslabšanje letališke infrastrukture.
10. Blokirane manevrske površine in letališke ploščadi zaradi
prisotnosti zrakoplova, vozila, živali ali tujih predmetov, kar ima za
posledico nevarno ali potencialno nevarno situacijo.
11. Napake ali nepravilnosti pri označevanju ovir ali nevarnosti na
manevrskih površinah in letaliških ploščadih, kar ima za posledico nevarno
situacijo.
12. Okvara, znatna napaka v delovanju ali odsotnost razsvetljave
letališča.